(-1)

Ker je Skagerrak edino morsko območje, skupno državam članicam in tretjim državam, ki ga ne ureja sporazum o ribolovu, v katerem se uporabljajo kvote in v katerem so tretje države določile obveznost iztovarjanja celotnega ulova, je za to območje razumno določiti sklop pravil v zvezi s tehničnimi in nadzornimi ukrepi, ki se razlikujejo od splošnih pravil, ki veljajo v Uniji. [Sprememba 1]

(1)

Zaradi posvetovanj s področja ribištva za leto 2012, ki so 2. decembra 2011 potekala med Unijo in Norveško, bi bilo treba spremeniti nekatere tehnične in nadzorne ukrepe, ki veljajo za Skagerrak, da bi izboljšali vzorce izkoriščanja in, kadar je to mogoče, uskladili predpise Unije in Norveške.

(2)

Med posvetovanji s področja ribištva, ki so 28. junija 2012 potekala med Unijo in Norveško, so bili določeni skupni tehnični in nadzorni ukrepi, ki veljajo za Skagerrak, seznam vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja celotnega ulova, in časovni razpored, v skladu s katerim bi ta obveznost morala postopno začeti veljati za navedene vrste. V posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in delovno skupino bi morala Komisija imeti možnost odstranitve vrst s seznama. Dodajanje novih vrst ne bi smelo biti možno pred prvo oceno ukrepov po začetku veljavnosti te uredbe. [Sprememba 2]

(2a)

Spremembe obstoječih pravil med sedanjim kvotnim letom bi preveč obremenile ribiški sektor. Zato bi morale take spremembe začeti veljati od začetka naslednjega celotnega kvotnega leta. Pravila, ki se uvedejo s to uredbo, bi bilo zato treba uporabljati od 1. januarja 2014. [Sprememba 3]

(3)

Potrebne so spremembe tehničnih ukrepov, ki veljajo v Skagerraku, da bi zmanjšali raven neželenega ulova in zavržkov, saj ti negativno vplivajo na trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov.

(4)

Uvesti je treba obveznost iztovarjanja celotnega ulova staležev, za katere veljajo omejitve ulova, razen pri vrstah rib in ribolovu, pri katerih je dovolj dokazov o visokih stopnjah preživetja zavrženih rib, ali kadar je obremenitev za ribiče, ki morajo neželene vrste izločiti od ulova za ločeno obravnavo, nerazumljivo visoka.

(5)

Za sistem iztovarjanja celotnega ulova so potrebne znatne spremembe sedanjega ribištva in upravljanja zadevnega ribištva. Zato je treba obveznost iztovarjanja uvesti postopno.

(6)

Za zaščito nedoraslih rib in delovanja ribiškega trga ter da bi zagotovili, da ni mogoče pridobiti neupravičenega dobička zaradi ulova rib, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, bi moralo biti ravnanje s takim ulovom omejeno na ribjo moko, hrano za hišne živali in druge proizvode, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, ter na dobrodelne namene.

(7)

Da bi postopno odpravili zavržke, je treba s spremembami izboljšati njegovo selektivnost ribolovnega orodja , tudi s povečanjem splošne zahteve glede najmanjše velikosti mrežnega očesa za pridneni ribolov, vendar z odstopanji, da bi omogočili uporabo orodij, vključno s selektivnimi napravami, ki imajo pri tem ribolovu enako selektivnost. [Sprememba 4]

(8)

Za najboljši možni učinek ter ustrezno spremljanje in nadzor novih tehničnih ukrepov, ki bodo določeni, je treba omejiti uporabo ribolovnih orodij v Skagerraku.

(9)

Da bi razrešili navzkrižje zakonodaje, ki velja za Skagerrak in njegova sosednja območja, ter zagotovili, da so upoštevani predpisi o določitvi tehničnih ukrepov v Skagerraku, je treba določiti ukrepe, ki urejajo primere, ko ribiška plovila na ribolovnem potovanju združijo ribolovne dejavnosti v Skagerraku z ribolovom na območjih, kjer se novi tehnični ukrepi za Skagerrak ne uporabljajo.

(10)

Da bi zagotovili skladnost z ukrepi iz te uredbe, je treba sprejeti specifične nadzorne ukrepe poleg ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (3).

(11)

Glede na to, da je Skagerrak precej majhno ribolovno območje, kjer predvsem manjša plovila izvajajo kratka ribolovna potovanja, bi bilo treba uporabo predhodnega obveščanja, kakor je zahtevano v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na vsa plovila s skupno dolžino najmanj 10 metrov, predhodna obvestila pa bi bilo treba zaradi prilagoditve na ribištvo predložiti dve uri vnaprej.

(12)

Da bi ustrezno spremljali ribolovne dejavnosti, zlasti preverjali, ali se na morju izvaja obveznost iztovarjanja celotnega ulova staležev, za katere veljajo omejitve ulova, je treba na plovilih, ki lovijo v Skagerraku, uporabljati morajo države članice vzpostaviti sistem elektronske opreme za daljinsko spremljanje (Remote Electronic Monitoring – REM). [člen 11] Sistem REM bi moral temeljiti na avtomatiziranem nadzoru; podatke bi bilo treba upravljati v skladu s pravili o varstvu podatkov ter bi morali biti na voljo za raziskave. Učinkovitost nadzornih ukrepov bo ocenjena na podlagi posvetovanja z ustreznimi zainteresiranimi stranmi ter Komisijo, delovno skupino za nadzor in spremljanje, ki je navedena v odobrenem zapisniku sklepov posvetovanj s področja ribištva med Evropsko unijo in Norveško z dne 3. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: odobreni zapisnik), dve leti po začetku veljavnosti te uredbe. Na podlagi zbranih podatkov bi morala Komisija oceniti, ali bi bilo možno uvesti obsežen nadzorni sistem, ki bi usklajeval posamezne režime. [Sprememba 5]

(13)

Da bi zagotovili, da so novi tehničnimi ukrepi upoštevani, bi morale zadevne države članice za Skagerrak opredeliti ukrepe nadzora in inšpekcijskih pregledov ter te ukrepe vključiti v svoj nacionalni akcijski program nadzora.

(14)

Treba je predpisati pravila za plovila, ki so v Skagerraku v tranzitu, da bi zagotovili, da so novi tehnični ukrepi upoštevani.

(15)

Komisija bi morala redno ocenjevati ustreznost in učinkovitost tehničnih ukrepov. Takšna ocena bi morala temeljiti na poročilih zadevnih držav članic.

(16)

Da bi na podlagi obveznosti iztovarjanja celotnega ulova spodbujali bolj selektiven ribolov, je ustrezno plovila, ki lovijo v Skagerraku, izvzeti iz ureditve napora iz poglavja III Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže (4).

(17)

Zagotoviti je treba raven prožnosti, da bi se ribiči lahko prilagodili na novo ureditev v Skagerraku. Zato dovoljena prožnost pri izkoriščenosti kvote iz leta v leto, določena v Uredbi Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (5), ne bi smela veljati za prelov.

(18)

Da bi zagotovili pravočasno in sorazmerno prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prožnost kot tudi omogočili oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z nadaljnjo opredelitvijo izjeme, ki v nekaterih primerih omogoča izpust rib staleža, če je to koristno za njegovo trajnostno obnovo, ter z namenom spremembe Priloge I glede časovnega razporeda in staležev, za katere velja obveznost iztovarjanja celotnega ulova, in spremembe Priloge II glede najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 6]

(19)

Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 6]

(20)

Da bi zagotovili enotne pogoje in pravočasen odziv na realnost ribištva in razpoložljive znanstvene informacije, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za izvajanje določb tehnične narave o določitvi ravni selektivnosti orodja in minimalnih zahtev glede elektronske opreme za daljinsko spremljanje. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (6).

(21)

Zaradi prepovedi obdržanja določenih vrst na krovu ob določenem času v Skagerraku in področja uporabe te uredbe so potrebne nekatere spremembe Uredbe (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (7) in Uredbe (ES) št. 1342/2008.

(22)

Uredbi (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1342/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(a)

vrše in košare pomenijo majhne pasti, ki so namenjene lovu rakov ali rib v obliki kletk ali košev iz različnih materialov in se nastavijo na morsko dno posamezno ali v vrstah; imajo eno ali več odprtin ali vhodov in so z vrvmi povezane z bojami, ki kažejo na njihov položaj;

(b)

najmanjša referenčna velikost ohranjanja pomeni velikost zadevne vrste , ki temelji na velikosti v fazi zrelosti , pod katero je prodaja ulova omejena le na predelavo v ribjo moko, hrano za hišne živali ali druge proizvode, ki niso namenjeni za prehrano ljudi; [Sprememba 10]

(c)

velikost mrežnega očesa vlečne mreže, danske potegalke ali podobne vlečne mreže pomeni velikost raztegnjeno odprtino mrežnega očesa katere koli vreče ali podaljška na krovu ribiškega plovila; [Sprememba 11]

(d)

vreča pomeni vrečo v ožjem pomenu;

(e)

podaljšek pomeni podaljševalen kos, kakor je opredeljen v Prilogi k Uredbi Komisije (EGS) št. 3440/84 z dne 6. decembra 1984 o pritrditvi naprav na vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže (9);

(f)

pridnena vlečna mreža pomeni orodje, ki ga čez morsko dno vleče eno ali več ribiških plovil in je sestavljeno iz mreže v obliki stožca ali piramide (tj. telo vlečne mreže) ter je zadaj zaprto z vrečo, ki se horizontalno odpre s širilkami ob stiku s tlemi ali v primeru dveh plovil z razdaljo med ploviloma;

(g)

danska potegalka pomeni obkroževalno in vlečno orodje, ki se upravlja z enega ali več plovil z dvema dolgima vrvema (potegalne vrvi) in usmeri ribe proti odprtini potegalke; tj. orodje iz mrežastega materiala, ki je po obliki in velikosti podobno pridneni vlečni mreži in vsebuje dve dolgi krili, telo in vrečo;

(h)

vlečna mreža z gredjo pomeni orodje z vlečno mrežo, ki se horizontalno odpre z jekleno ali leseno cevjo, gredjo in mrežnim materialom s spodnjimi verigami, plašilnimi verigami ali prepletenimi plašilnimi verigami, ki jih motor plovila vleče po dnu; [Sprememba 12]

(i)

pelagična vlečna mreža pomeni orodje, ki ga vleče eno ali več ribiških plovil v srednji globini in je sestavljeno iz mreže z velikimi mrežnimi očesi na sprednjem delu, ki usmerja ribe proti zadnjemu delu mreže z majhnimi mrežnimi očesi, pri čemer je ribolovna globina nadzorovana z lokatorjem, horizontalna odprtina pa je nadzorovana s širilkami, ki se praviloma ne dotaknejo morskega dna;

(j)

pelagične in industrijske vrste pomenijo sled, skušo, papalino, sinjega mola, norveškega moliča, pravo peščenko in šura;

(ja)

elektronsko spremljanje na daljavo (REM) pomeni sistem za spremljanje ribolovnih dejavnosti, ki ga upravljajo organi države članice; [Sprememba 13]

(jb)

oprema za zbiranje in prenos (CTE) pomeni sistem za zbiranje podatkov in njihovo posredovanje sistemu REM, ki vključuje televizijo zaprtega kroga (CCTV), globalni sistem za določanje položaja (GPS), senzorje in opremo za posredovanje podatkov. [Sprememba 14]

(a)

ribami iz staležev, omenjenih v Prilogi I;

(b)

ribami pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja; ter

(c)

ribami iz drugih staležev.

(a)

se lahko uporablja orodje z enako selektivnostjo kot orodje iz odstavka 1, če je to potrjeno s poskusnimi ribolovnimi potovanji ali oceno Znanstvenega, tehničnega in ekonomskega odbora za ribištvo (STEFC);

(b)

se lahko uporabljajo vlečne mreže z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 32 mm, ali manj v ribištvu pelagičnih ali industrijskih vrst; če pa ulov na krovu kadar koli med ribolovnim potovanjem vsebuje več kot 50 % manj kot 80 % ene ali več pelagičnih ali industrijskih vrst , se ribiško plovilo vrne v pristanišče . [Sprememba 21]

(a)

od 1. januarja 2014 1. januarja 2015 za ribiška plovila Unije s skupno dolžino najmanj 15 metrov,

(b)

od 1. julija 2015 1. julija 2016 za ribiška plovila Unije s skupno dolžino najmanj 12 metrov.

1.

beseda „Skagerrak“ se črta iz točke (ii) člena 4(4)(a), iz člena 35 in naslova Priloge IV;

2.

člen 38 se črta;

3.

naslov Priloge X.B se nadomesti z naslednjim:

1.

v členu 11(1) se doda naslednji pododstavek:

„Ureditev ribolovnega napora iz prvega pododstavka se za Skagerrak ne uporablja od 1. januarja 2013 1. januarja 2014 .“; [Sprememba 26]

2.

v členu 12(5) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar je Skagerrak izključen iz ureditve ribolovnega napora v skladu z drugim pododstavkom člena 11(1), se ribolovni napor, ki ga je mogoče povezati s Skagerrakom in je prispeval k določitvi osnove ribolovnega napora, ne upošteva več za namene določitve največjega dovoljenega ribolovnega napora.“

(a)

člena 3(3) Uredbe (ES) št. 847/96, če se pred 31. oktobrom leta, za katerega velja, izkoristi več kot 75 % kvote za stalež, za katerega velja člen 3 te uredbe, lahko država članica, ki ji je bila takšna kvota dodeljena, Komisijo zaprosi za dovoljenje, da iztovori dodatne količine rib istega staleža, ki se odštejejo od kvote zadevnega staleža v naslednjem letu z navedbo dodatne zahtevane količine (izposoja), in

(b)

člena 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 lahko država članica, ki ji je bila dodeljena ustrezna kvota, pred 31. oktobrom leta, za katerega velja, od Komisije zahteva, da zadrži del njene kvote za prenos v naslednje leto (prihranek).

(i)

v letu 2013 2014 20 % ustrezne kvote,

(ii)

v letu 2014 2015 15 % ustrezne kvote in

(iii)

v letu 2015 2016 10 % ustrezne kvote. [Sprememba 27]