8.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 214/20

1.1

EESO podpira uvedbo standardnega obračuna DDV. Gre za nov instrument, ki bi lahko, če se bo pravilno uporabljal, zmanjšal upravno breme za podjetja v EU in tako omogočil boljši izkoristek potenciala enotnega trga, učinkovitejše pobiranje davkov ter uspešnejši boj proti davčnim goljufijam. Odbor ob tem poziva Komisijo, naj ne popusti v svojih prizadevanjih, ko bo čas za izvajanje predloga.

1.2

EESO podpira čim večjo standardizacijo načina in oblike za predložitev standardnega obračuna DDV. To bo omogočilo zmanjšanje upravnega bremena, zlasti za podjetja, ki poslujejo čezmejno in ki bodo tako bolj konkurenčna. Z omejitvijo izkrivljanj konkurence se bodo poleg tega preprečile izgube delovnih mest. Vendar pa je ta predlog zgolj prvi majhen korak pri odpravljanju številnih razlik, ki obstajajo med državami članicami v zvezi s pravili in formalnostmi za DDV. Temeljito je treba razmisliti o stroških in koristih, ki jih sprememba sistema poročanja o DDV (in notranjih postopkov) lahko prinese podjetjem, zlasti MSP.

1.3

EESO v zvezi s predlogom v delovnem dokumentu Komisije z naslovom Prizadevanja za dokončni sistem DDV poudarja, da so številne razlike med pravili in formalnostmi za DDV med državami članicami posledica različnih možnosti, ki jih daje direktiva o DDV. EESO pozdravlja pripravljeni predlog, saj gre za prvi in zelo potreben korak do učinkovitejšega boja proti davčnim utajam in goljufijam ter zmanjšanja upravnega bremena, ki je povezano z izvajanjem direktive. V prizadevanjih za dokončen sistem DDV je treba upoštevati, da bo vplival na sisteme poročanja in povzročil spremembe notranjih postopkov (ki bodo pomenile dodatne stroške za podjetja in organe).

1.4

EESO podpira pobudo Komisije o določitvi tehničnih podrobnosti, postopkov, opredelitev in načinov oddaje standardnega obračuna DDV po elektronski poti. Vendar pa izraža zaskrbljenost zaradi poskusa, da se uporabi komitološki postopek tudi za določitev načel za popravke obračuna. Zato predlaga, da se te podrobnosti dejansko zapišejo v končni različici direktive.

1.5

EESO poziva Komisijo, naj pojasni nekatere vidike predloga, zlasti možnost držav članic, da v primeru, ko je obdobje za obračun DDV za mikropodjetja, katerih promet ne presega 2.000.000 EUR, podaljšano in se obračuni oddajajo četrtletno, zahtevajo vmesno plačilo DDV. Pojasni naj tudi s tem povezano zmanjšanje upravnih zmogljivosti davčnih organov v državah članicah.

1.6

EESO podpira načelo „samo enkrat“, ki bi zagotovilo, da bi morala podjetja določene podatke posredovati nacionalnim organom samo enkrat. Podatke bi bilo treba zbirati tako, da bi jih nacionalni organi lahko uporabili tako za nadzor (preprečevanje davčnih utaj in goljufij) kot v statistične namene. Podjetja ne bi imela več dvojne obveznosti, da izpolnijo različne formularje in obrazce za napoved DDV.

1.7

EESO priporoča državam članicam, naj bolj izkoristijo mehanizme, ki omogočajo boljše delovanje poslovnega okolja; predvsem bi moral davek zapasti v plačilo šele, ko je kupec plačal račun – s tem bi preprečili situacijo, ko poštena podjetja dejansko dajejo državi posojilo – in določiti bi bilo treba ustrezne roke za vračilo preveč plačanega DDV. EESO meni, da uvedba tovrstnih mehanizmov ne sme povzročiti dodatnega upravnega bremena.

1.8

Po mnenju EESO je izredno pomembno, da si Komisija odločneje prizadeva za učinkovito standardizacijo časovnih načrtov in rokov za celotno paleto plačil, povezanih z DDV (plačevanje na obroke, plačilo davka, vračilo preveč plačanega davka), ter možnosti za popravke davčne napovedi, tako da bodo cilji iz predloga v celoti izpolnjeni.

2.1

Zmanjšanje upravnega bremena v korist predvsem MSP je pomembna naloga, predvsem zato, ker se podjetjem tako omogoči, da se dejansko osredotočijo na poslovanje. EESO pozdravlja predlog direktive, katerega cilj je okrepiti mednarodno konkurenčnost podjetij EU ter izboljšati delovanje enotnega trga. Pozitivni učinki predloga na poslovanje podjetij se lahko pozneje pokažejo tudi pri pobiranju davkov, v javnem sektorju, pri nacionalnih proračunih, večjih finančnih sredstvih za socialno kohezijo, boljšem dostopu do javnih storitev ter učinkovitejši javni upravi. Po pričakovanjih bo na splošno prinesel koristi tako povprečnemu evropskemu državljanu kot tudi MSP.

2.2

Kot v predlogu navaja Komisija, je davek na dodano vrednost (DDV) pomemben vir za proračune držav članic, ki iz tega naslova dobijo v povprečju 21 % nacionalnih davčnih prihodkov. Vendar pa Komisija ocenjuje, da je 12 % potencialnih prejemkov iz naslova DDV vsako leto nepobranih. Zato je pomembno, da si EU in države članice prizadevajo za učinkovitejše pobiranje DDV in boj proti davčnim goljufijam ter utajam, hkrati pa podprejo vsako pobudo, ki pomaga ohraniti delovna mesta.

2.3

Predlog direktive, katerega cilj je uvedba standardnega obračuna DDV, bi lahko, če se bo pravilno izvajal, zagotovil učinkovitejše pobiranje davkov in uspešnejši boj proti davčnim goljufijam. Poleg tega lahko pomaga pri odpravljanju težav, s katerimi se soočajo podjetja pri izvozu na enotni trg EU.

2.4

Trenutno so obračuni DDV zelo malo usklajeni in države članice pri odločanju o tem, kaj mora vsebovati obračun, upoštevajo svoje posebnosti. Zaradi sedanjega sistema obračunavanja DDV imajo podjetja, ki poslujejo mednarodno, dodatne stroške, ki so posledica zapletenih birokratskih postopkov in obrazcev za obračun v različnih jezikih. EESO se zato zavzema za čim večjo uskladitev postopkov za predložitev obračuna DDV.

2.5

Cilj predloga je uvedba standardnega obračuna, kar naj bi vsem podjetjem olajšalo poslovanje in zmanjšalo upravno breme. Podjetja predlog podpirajo in predvsem MSP se zavzemajo za to, da jim ne bi bilo treba tako pogosto vlagati obračuna. Podjetje PwC (1) je ocenilo, da bi EU-27 z uvedbo obveznega standardnega obračuna DDV za vse države članice in zmanjšanjem upravnega bremena prihranila neto 17,2 milijarde EUR.

2.6

Uskladitev obračunov DDV pa bi poleg prihrankov za podjetja pomenila tudi, da bi nacionalni davčni organi morali izvesti dodatno enkratno naložbo. V skladu s študijo PwC (2013) bi namreč izdatki davčnih organov za informacijsko tehnologijo, potrebno za izvajanje predloga o standardnem obračunu DDV, znašali približno od 800 milijonov do 1 milijarde EUR. Izdatki bi se srednje- do dolgoročno pokrili z večjo učinkovitostjo pri pobiranju davkov in uspešnejšim bojem proti davčnim goljufijam in utajam. Poudariti pa je še treba, da bo izvajanje predloga neizogibno povzročilo stroške tudi davkoplačevalcem (zamenjava programske opreme za računovodstvo).

3.1

EESO podpira predlog direktive Sveta za uvedbo standardnega obračuna DDV. To bi zmanjšalo upravno breme in poenostavilo vlaganje obračuna DDV v različnih državah, s tem pa izboljšalo okolje za podjetja na enotnem trgu EU. Uskladitev napovedi DDV v vseh državah bo davčnim zavezancem omogočila lažje poslovanje na več trgih, enotni trg pa bo tako postal bolj konkurenčen.

3.2

Po mnenju EESO je to pravi korak, ki ga je treba storiti v prizadevanjih za preprečitev izkrivljanja konkurence, ohranitev delovnih mest in izboljšanje nadzornih mehanizmov pri izmenjavi informacij med davčnimi organi ter med organi in podjetji. Vse to bo mogoče uresničiti z uvedbo standardnega obračuna DDV. Zahtevki za dodatne informacije, ki niso določene v predlogu, bi morali biti možni samo, če so te informacije nujno potrebne za davčni nadzor ter za boj proti davčnim utajam in goljufijam.

3.3

Opozoriti je treba, da gre pri tem predlogu za zapleteno spremembo, ki bo imela posledice ne le za davkoplačevalce, temveč tudi za davčne organe v vseh državah članicah, in bo zahtevala spremembo vsebine in oblike sedanjih obračunov DDV, zlasti elektronske oddaje. EESO zlasti opozarja na predlog Prizadevanja za dokončni sistem DDV in poziva Komisijo, naj upošteva cilje iz tega dokumenta, predvsem pri izvajanju sedanjega predloga, tako da posameznih vidikov v zvezi z enotnim obračunom DDV ne bo treba popolnoma spreminjati.

3.4

EESO opozarja, da bo – če bodo na Komisijo prenesena pooblastila za določitev tehničnih podrobnosti – uvedba standardnega obračuna DDV v sisteme davčnih organov v nekaterih primerih težavna, saj zbiranje in obdelava davčnih obračunov potekata v različnih sistemih. EESO podpira tiste dele člena 255a v predlogu direktive, v skladu s katerimi se na Komisijo prenesejo naslednja pooblastila: določitev tehničnih podrobnosti (alineja (a)), določitev opredelitev in postopkov (alineja (b)) in elektronske varnostne metode (alineja (d)). Opozarja tudi na možnost, da se za dosego ciljev iz predloga uporabijo tudi nezakonodajni ukrepi, kot so prostovoljni pristop ali primeri najboljše prakse. Če bodo na Komisijo prenesena pooblastila, EESO izraža željo, da se bo z njim posvetovala pri pripravi podrobnega predloga za člen 255a, tako da bo lahko izrazil svoje stališče.

3.5

Standardni obračun DDV bo državam članicam omogočil takojšnjo izmenjavo informacij in bo lahko koristen pri zmanjševanju davčnih goljufij. Hkrati lahko pripomore k učinkovitejšemu pobiranju davkov in proračunski konsolidaciji.

3.6

EESO podpira elektronsko oddajo napovedi, saj bo poenostavila zbiranje in obdelavo podatkov iz obračunov DDV, tudi iz predlaganega standardnega obračuna, vendar opozarja, da lahko v nekaterih državah članicah pride do zapletov. Poleg tega lahko zviša stroške za nekatera podjetja, zato bi jim bilo treba omogočiti, da oddajo obračun na papirju, če to ne zmanjša možnosti za preprečevanje davčnih utaj in goljufij.

4.1

Podjetja z letnim prometom manj kot 2.000.000 EUR (ali enak znesek v nacionalni valuti) lahko predložijo četrtletne obračune DDV. EESO meni, da je ta meja za nekatere države članice previsoka, in predlaga, da se omogoči znižanje, tako da bodo lahko države upoštevale posebnosti njihovega poslovnega okolja. Z vidika predlaganih sprememb člena 206 bi lahko dopustitev četrtletnih obračunov v nekaterih državah negativno vplivala na denarne tokove v javnih proračunih. Zato EESO predlaga, da Komisija ohrani možnost obročnih plačil DDV, s katerimi se nadomestijo možni izpadi prihodka iz naslova DDV, ki so posledica podaljšanja davčnega obdobja za veliko število davkoplačevalcev.

4.2

EESO se zavzema za standardizacijo osnovnih podatkov na obračunih in se strinja s tem, da se k podatkom in točkam doda še rubrika o odbitku davka. Odbor pozdravlja prizadevanja Komisije, ki želi zagotoviti, da se upravno breme ne bi povečalo, če se uporabi samo obvezni del standardnega obračuna DDV (v skladu s členom 250). EESO poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo morale države članice obvezno dovoliti izpolnjevanje standardnega obračuna DDV v katerem koli jeziku Unije, saj bi s tem zmanjšali upravno breme.

4.3

EESO podpira uvedbo standardnega obračuna DDV, ki bi imel enako obliko za vse države članice. Zato predlaga, naj standardni obračun sestavljata dva dela, države članice pa se same odločijo, ali bodo uporabile samo obvezni del v skladu s členom 250 predloga direktive ali pa bodo zahtevale tudi nekatere od podatkov, navedene v členu 251. Hkrati morajo davčni organi imeti možnost, da zahtevajo dodatne informacije, če so te potrebne za učinkovitejše preprečevanje davčnih utaj in goljufij. Za dodatne informacije za omejeno in vnaprej določeno obdobje bi bilo treba odboru Komisije, ustanovljenemu v ta namen, poslati zahtevek. Po mnenju EESO bi morale biti te informacije še en del standardnega obračuna DDV, tako da bi imela obvezni (člen 250) in neobvezni del (člen 251) še vedno enako obliko, tudi če se izjemoma od davkoplačevalcev zahtevajo dodatne informacije.

4.4

EESO pozdravlja predlog za črtanje člena 261, s čimer se zmanjša upravno breme za podjetja, saj jim ne bi bilo več treba dvakrat posredovati informacij. EESO poziva Komisijo, naj seznanja s primeri najboljše prakse in tako države članice spodbuja k učinkovitemu zbiranju in izmenjavi podatkov.

4.5

Ko se bo začela izvajati spremenjena direktiva o standardnem obračunu DDV v končni različici, bo treba dati davkoplačevalcem dovolj časa, da se seznanijo z novo obliko davčne napovedi in da jim postane domača. EESO meni, da je standardni obračun DDV pomemben, zato je treba najti pravo ravnovesje med kakovostjo dokončne različice direktive in rokom za njeno izvajanje. Pri tem se Odbor zavzema za bolj ambiciozen rok za začetek izvajanja. Hkrati poziva davčne organe v državah članicah, naj čim bolj podprejo davkoplačevalce pri seznanjanju z različnimi elementi direktive, npr. tako, da jim ponudijo spletne pripravljalne tečaje.

4.6

Poudariti je treba, da v državah članicah velja cela vrsta zakonodajnih določb (roki, pravila ipd.), ki urejajo vračilo DDV in ki jih sedanji predlog ne upošteva dovolj. Ravno tako ne upošteva dovolj naslednjih dejstev: 1) države članice imajo sisteme za analizo tveganja, izbiro podjetij za davčno preverjanje in odkrivanje davčnih goljufij, ki so povezani s strukturo davčnega obračuna, ter 2) struktura davčnega obračuna v državi je prilagojena nacionalnim posebnostim. EESO poziva Komisijo, naj državam članicam jasno pove, da mora vsaka od njih storiti vse, kar je v njeni moči, da se izboljšata zbiranje in izmenjava informacij med nacionalnimi organi (carinskimi organi, statističnimi uradi ipd.).

4.7

EESO podpira načelo „samo enkrat“, v skladu s katerim bi morala podjetja samo enkrat predložiti iste informacije. V utemeljenih posameznih primerih se lahko zahtevajo podrobni podatki, da se lahko izvaja nadzor, nujen za boj proti davčnim utajam in goljufijam. Predlog daje možnost za zbiranje podatkov, ki bodo zagotovili najboljši možni nadzor. Omogočiti bi bilo treba tudi, da se predloženi podatki uporabijo v statistične namene. Tako podjetjem ne bi bilo treba posredovati istih podatkov več organom v različnih dokumentih in formatih.

4.8

Po mnenju EESO bi bilo mogoče izboljšati delovanje enotnega trga EU, če bi davčni organi vračali DDV v ustreznih časovnih razmikih, hkrati pa bi v ustreznem obsegu nadaljevali boj proti davčnim utajam in goljufijam. Podoben učinek bi lahko dosegli za MSP, če bi se bolj dosledno izvajalo pravilo, v skladu s katerim davek zapade v plačilo šele, ko je bil plačan račun. S tem bi odpravili nezaželen pojav, ko namreč ogoljufana podjetja državi dajejo kredit. Zato EESO poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k izvajanju tega pravila, saj bi s tem pomagali zagotavljati pregledno poslovno okolje.

4.9

V skladu s sedanjim predlogom direktive se na Komisijo prenesejo izvedbena pooblastila za popravke davčnega obračuna. Hkrati se državam članicam daje pravica do popravka standardnega obračuna DDV in do določitve rokov za te popravke. Ker učinek komitološkega postopka na posamezne države članice po mnenju EESO v tem primeru ni jasen, bi bilo treba vsa pravila v zvezi s popravkom standardnega obračuna DDV vključiti v predlog direktive, njihovo izvajanje pa bi moralo biti v pristojnosti posameznih držav članic. EESO si želi aktivno sodelovati pri pripravi izvedbenih aktov za obravnavano direktivo.