6.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/116

1.1

EESO pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ), ki bo zagotovila platformo za primerjavo njihove uspešnosti na evropski ravni, pri čemer bo opredeljevala dobre prakse in spodbujala vzajemno učenje za krepitev zmogljivosti in učinkovitosti zagotavljanja storitev. Ta mreža bi morala imeti predvsem svetovalno in usklajevalno vlogo.

1.2

Odbor priznava, da na regionalni ravni že obstajajo dobro delujoče strukture, tudi mreže opazovalnih skupin za trg dela, in da te strukture učinkovito prispevajo k doseganju skupnih ciljev EU na področju zaposlovanja, ki so bili opredeljeni s strategijo Evropa 2020. Komisiji in državam članicam priporoča, naj ob ustreznem spoštovanju subsidiarnosti in različnosti v EU vzpostavijo skladnejši odnos med JZZ in regionalnimi opazovalnimi skupinami.

1.3

V skladu z ukrepi, predvidenimi v Programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, EESO priznava pomembno vlogo, ki jo imajo JZZ pri izvajanju prednostnih nalog za okrepitev vseh štirih elementov prožne varnosti.

1.4

Odbor Komisiji priporoča, naj v besedilu svojega dokumenta natančno pojasni povezavo med novo ustanovljeno evropsko mrežo JZZ in Odborom za zaposlovanje (EMCO) ter jasno opredeli naravo in namen ukrepov za posodobitev JZZ, ki ne bi smeli biti zavezujoči.

1.5

EESO meni, da je primerjalna analiza javnih zavodov za zaposlovanje, ki temelji na kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikih ter je namenjena ocenjevanju uspešnosti JZZ, uporabna oblika sodelovanja. EESO podpira zlasti uporabo statističnih kazalnikov za merjenje uspešnosti in učinkovitosti javnih zavodov za zaposlovanje in aktivnih politik zaposlovanja. Vendar pa poudarja, da bi lahko to posledično vplivalo na boljšo prilagodljivost in odzivnost delavcev, da bi zagotovili njihovo trajno vrnitev na trg dela ter nemotene prehode znotraj trga dela.

1.6

V zvezi s sprejetjem splošnega okvira in delegiranih aktov EESO priporoča, da Komisija v svojem dokumentu jasno določi prihodnjo vsebino teh aktov. EESO predlaga, da se pojasni vsebina predloga, tako da bi bili v njem navedeni osnovni kazalniki splošnega okvira. Z delegiranimi akti bi morali nato v skladu s členom 290 PDEU dopolniti manj pomembne vidike teh osnovnih kazalnikov.

1.7

Odbor Komisijo poziva, naj podrobno opredeli vlogo vseh partnerjev iz člena 4, ki se nanaša na sodelovanje. Obravnavani predlog sklepa ne bi smel zmanjšati vloge socialnih partnerjev na raven "pridruženih partnerjev", ampak bi moral ravno nasprotno povečati njihov vpliv v procesu posodobitve JZZ. Poleg tega bi bilo treba v obravnavanem predlogu oceniti vlogo civilne družbe na podlagi načela partnerstva.

1.8

EESO hkrati priporoča, da pri izvajanju sklepov in priporočil evropske mreže JZZ sodelujejo vsi zadevni akterji.

1.9

EESO priporoča, naj Komisija pozove države članice, da morajo za uspešno prilagoditev organizacijskih modelov, strateških ciljev in procesov JZZ hitro spreminjajočemu se okolju vzpostaviti tehnični, kadrovski in finančni okvir, tako da bi povečale njihove zmogljivosti in zagotovile, da lahko opravljajo svojo novo večnamensko vlogo.

1.10

EESO meni, da je treba nove naloge JZZ, zlasti na področju aktivne politike zaposlovanja, podpreti z ustreznimi zmogljivostmi in finančnimi sredstvi. Sredstva, zagotovljena v okviru programa EaSI (1), je treba ohraniti in financiranje mora biti trajno.

1.11

EESO pozdravlja sklepe in zaveze vseh strani, ki so sodelovale na konferenci o spodbujanju zaposlovanja mladih 3. julija 2013 v Berlinu.

2.1

V strategiji Evropa 2020 (2) je za vse države članice določen ambiciozen skupen cilj, v skladu s katerim naj bi do leta 2020 dosegle 75-odstotno stopnjo zaposlenosti prebivalstva za ženske in moške v starosti med 20 in 64 let. Javni zavodi za zaposlovanje (JZZ) morajo imeti pri uresničevanju tega cilja osrednjo vlogo.

2.2

V smernicah za politike zaposlovanja za leto 2020 (3) so JZZ priznani kot osrednji akterji, ki imajo ključno vlogo pri uresničevanju smernice št. 7 (povečanje udeležbe žensk in moških na trgu dela) in smernice št. 8 (razvijanje usposobljene delovne sile). Ta prispevek JZZ k uresničevanju strategije Evropa 2020 je izpostavljen tudi v sklepih, sprejetih na srečanju vodij JZZ z naslovom Making the employment guidelines work (Zagotoviti uspeh smernic za zaposlovanje) 23. in 24. junija 2011 v Budimpešti.

2.3

Politika zaposlovanja in trga dela je še vedno v pristojnosti držav članic, ki so odgovorne tudi za organizacijo, osebje in delovanje svojih JZZ. Vendar pa je sedanja ureditev prostovoljnega sodelovanja med državami članicami, vzpostavljena leta 1997 z ustanovitvijo neformalne posvetovalne skupine (4) za JZZ, dosegla svoje meje in ne ustreza več sedanjim potrebam in izzivom. Potreben je mehanizem, ki bi omogočil zgodnje odkrivanje pomanjkljivosti pri delovanju in morebitnih s tem povezanih strukturnih problemov. Poleg tega je potrebno sistematično obveščanje o rezultatih obstoječih primerjalnih analiz in vzajemnega učenja.

2.4

Tudi ministri v okviru Sveta za zaposlovanje in socialne zadeve (EPSCO) so v neformalnih pogovorih 7. in 8. februarja 2013 v Dublinu (5) ugotovili, da bi okrepljeno in bolje usmerjeno sodelovanje med JZZ omogočilo boljšo izmenjavo najboljših praks, in so pozvali Komisijo, naj pripravi podroben predlog za pobudo o "primerjalnem učenju".

2.5

Evropska komisija je 17. junija 2013 objavila predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, ki temelji na vodilni pobudi Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta (6) in svežnju o zaposlovanju (7) iz leta 2012. Komisija v predlogu sklepa predlaga formalizacijo sodelovanja javnih zavodov za zaposlovanje in vzpostavitev evropske mreže teh zavodov.

2.6

Ta mreža se vzpostavi za obdobje od leta 2014 do leta 2020 v skladu s strategijo Evropa 2020. Delovanje mreže se oceni in pregleda štiri leta po njeni vzpostavitvi. Financira se iz sredstev programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), osebje njenega sekretariata pa zagotovi Evropska komisija s človeškimi viri, ki jih ima trenutno na voljo.

2.7

Spodbujevalni ukrep, ki se izvaja prek mreže, bi moral prispevati k:

2.8

V prvih razpravah v okviru Sveta julija 2013 je večina držav članic pozdravila predlog Komisije in razpravljala o zastavljenih ciljih v pozitivnem duhu. Dvomi so bili izraženi predvsem glede povezav z delom Odbora za zaposlovanje (EMCO) in možnih prekrivanj, preveč številnih pristojnosti Evropske komisije, vsebine delegiranih aktov ter nejasnosti v zvezi s financiranjem.

3.1

EESO na splošno pozdravlja vse pobude Evropske komisije, namenjene uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in trga dela, tesnejšemu sodelovanju med državami članicami, razvoju znanj in spretnosti in njihovemu prilagajanju potrebam podjetij in delavcev ter podpori geografske in poklicne mobilnosti.

3.2

Ker so zaradi visoke stopnje brezposelnosti, predvsem dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih, zlasti v nekaterih državah članicah ukrepi nujni, EESO pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje, ki bo zagotovila platformo za primerjavo njihove učinkovitosti na evropski ravni, pri čemer bo opredeljevala dobre prakse in spodbujala vzajemno učenje za krepitev zmogljivosti in učinkovitosti zagotavljanja storitev.

3.3

Številne države članice, ki se soočajo z dolgoročnimi izzivi, povezanimi s svetovnimi in tehnološkimi spremembami ter staranjem delovne sile, pa tudi s potrebo po sprejetju nujnih kratkoročnih ukrepov za ublažitev posledic gospodarske upočasnitve, so že sprejele bolj ali manj uspešne ukrepe za posodobitev svojih JZZ, njihovo prestrukturiranje, bodisi s centralizacijo ali ravno obratno z decentralizacijo njihove strukture, in razširitev njihovega področja delovanja, da bi tako uresničile ves njihov potencial.

3.4

EESO meni, da se morajo JZZ nujno prilagoditi novim zahtevam na trgu dela, ki vključujejo: staranje delovne sile, razmah gospodarstva sivolasih in zelenega gospodarstva, nova znanja in spretnosti ter nove zahteve mlajših generacij, razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije in tehnoloških inovacij ter povečano neskladje med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih.

3.5

JZZ se hkrati soočajo s kratkoročnimi in dolgoročnimi izzivi. Na spremembe razmer se morajo odzvati hitro, prožno in ustvarjalno, kombinirati kratkoročne ukrepe s trajnostnimi rešitvami in predvideti pojav socialnih tveganj.

3.6

EESO meni, da morajo imeti JZZ za izvajanje teh novih nalog, predvsem v okviru aktivne politike zaposlovanja, na voljo ustrezne zmogljivosti in finančna sredstva. V številnih državah članicah pa to ne drži, zlasti v obdobju krčenja proračunskih sredstev in varčevalnih ukrepov. Ravno nasprotno pa bi bilo treba v tem času sredstva za JZZ okrepiti, zlasti sredstva, namenjena njihovemu osebju, da se zagotovi kakovostno spremljanje, kar bi omogočilo več ponudb za zaposlitev. JZZ, ki bi se ponašali z uspešnim delovanjem, bi se lahko v prihodnosti pretvorili v centre odličnosti.

3.7

Leta 2010 je Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) na zahtevo EESO pripravila dokument z naslovom Financing and operating active labour market programmes during the crisis  (8) , v katerem so na primeru desetih izbranih držav predstavljene spreminjajoče se interakcije med aktivno in pasivno politiko zaposlovanja ter izpostavljeno zmanjševanje izdatkov, ki so v okviru BDP namenjeni ukrepom aktiviranja, zlasti v državah s hitro naraščajočo brezposelnostjo.

3.8

Cilj predloga Komisije je s spodbudnimi ukrepi (v smislu člena 149 PDEU) spodbujati sodelovanje med državami članicami, zagotoviti boljše povezovanje in delovanje trgov dela v EU, prispevati k boljši geografski in poklicni mobilnosti ter se boriti proti socialni izključenosti.

3.9

Novoustanovljena mreža bo izvajala zlasti naslednje pobude: na evropski ravni bo razvijala in izvajala sisteme primerjalne analize javnih zavodov za zaposlovanje, zagotavljala vzajemno pomoč, sprejela in izvajala koncept za posodobitev in krepitev JZZ na ključnih področjih ter pripravljala poročila na področju zaposlovanja.

3.10

Predlog Komisije temelji na prejšnjih dejavnostih in študijah o poslovnih modelih JZZ, sistemih za merjenje učinkovitosti JZZ ter o vlogi JZZ v zvezi s "prožno varnostjo" ter napovedovanjem potreb po spretnostih delovne sile in usposabljanju ljudi za nove zaposlitve.

3.11

Odbor je prepričan, da bodo dejavnosti JZZ v prihodnje vse prej kot rutina (9). JZZ naj bi se postopoma razvili v večnamenske agencije, ki bodo lajšale različne vrste prehodov na trgu dela znotraj EU – prehod iz izobraževanja v prvo zaposlitev ali prehod iz enega v drug poklic. Omogočati morajo interakcijo med akterji na trgu dela in jih spodbujati, da med seboj sodelujejo in uvajajo inovacije. Poleg tega morajo tesno sodelovati z javnimi in zasebnimi partnerji (10) ter zagotoviti, da akterji na trgu dela ravnajo v skladu s politikami, ki se izvajajo na tem področju.

3.12

EESO meni, da bi se morali JZZ bolj osredotočiti na ponudbo delovne sile, ne da bi pri tem ogrozili svojo vlogo pri izplačilih nadomestil, saj se delodajalci soočajo z vse večjimi izzivi pri zaposlovanju in najemanju delavcev, ki jih potrebujejo. Zlasti mala in srednje velika podjetja pogosto potrebujejo več podpore JZZ, zato je treba okrepiti sodelovanje med JZZ in podjetji.

3.13

Tudi v času visoke brezposelnosti še vedno obstaja velika neusklajenost med razpoložljivimi znanji in spretnostmi ter potrebami trga dela. Prek mreže HoPES (11) javni zavodi za zaposlovanje sodelujejo v razpravah in posvetovanjih o vlogi znanj in spretnosti v gospodarstvu in družbi. Cilj je povezati trg dela in svet izobraževanja ter doseči enotno razumevanje kvalifikacij ter znanj in spretnosti. JZZ morajo zato vzpostaviti partnerstva z različnimi zainteresiranimi stranmi ter zagotoviti ravnotežje med ponudbo kvalifikacij in povpraševanjem po njih na vse bolj kompleksnih lokalnih trgih dela (12).

3.14

Odbor priznava edinstveno vlogo javnih zavodov za zaposlovanje pri izvajanju vseh elementov prožne varnosti. Študija o vlogi JZZ na področju prožne varnosti na evropskih trgih dela  (13) je na podlagi primerov dobrih praks pokazala, da se JZZ zavedajo potrebe po novem pristopu k storitvam, ki jih nudijo, in da so sprejeli celo vrsto strategij in ukrepov v podporo prožne varnosti. JZZ si morajo še naprej prizadevati za okrepitev svojih zmogljivosti, da bi lahko izpolnjevali svojo vlogo podpiranja in ocenjevanja prožne varnosti.

3.15

EESO meni, da bi morali JZZ prednost nameniti posameznikom ali skupinam delavcev, ki jih je najtežje vključiti na trg dela in imajo posebne potrebe. Sem spadajo dolgotrajno brezposelni, starejši delavci, ženske, mladi, invalidi in migranti. Pri tem sta potrebna strogo izvajanje protidiskriminacijskih ukrepov in nadzor nad njimi.

3.16

V okviru vseevropskega boja proti visoki brezposelnosti med mladimi EESO opozarja tudi na pomembno vlogo JZZ pri uresničevanju pobude jamstva za mlade in pozdravlja zavezo, ki so jo sprejeli vodje javnih zavodov za zaposlovanje na konferenci o spodbujanju zaposlovanja mladih 3. julija 2013 v Berlinu, da bodo odigrali ključno vlogo pri spodbujanju zaposlovanja mladih v Evropi, povečali učinkovitost svojih ukrepov in okrepili sodelovanje z drugimi zainteresiranimi stranmi (14).

4.1

V skladu s predlogom sklepa bi morala evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje tesno sodelovati z Odborom za zaposlovanje (EMCO) in prispevati k njegovemu delu, tako da mu posreduje informacije in poročila o izvajanju politik zaposlovanja. EESO meni, da je treba v besedilu sklepa jasno opredeliti posvetovalne naloge mreže in njeno razmerje z Odborom za zaposlovanje. Mreža bo imela posvetovalno in usklajevalno vlogo in njena ustanovitev se ne sme šteti kot poskus kakršnega koli usklajevanja struktur JZZ ali socialnih sistemov.

4.2

EESO ne more zaobiti dejstva, da dobro delujoče strukture, tudi regionalne mreže opazovalnih skupin za trg dela, na regionalni ravni že obstajajo in učinkovito prispevajo k doseganju skupnih ciljev EU na področju zaposlovanja, ki so bili opredeljeni s strategijo Evropa 2020.

Za zagotovitev skladnejšega odnosa med JZZ in opazovalnimi skupinami za trg dela EESO opozarja, da je treba:

4.3

Finančna sredstva za izboljšanje sodelovanja med JZZ bodo zagotovljena iz oddelka PROGRESS v okviru programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) za obdobje 2014–2020. Obravnavani zakonodajni predlog je nevtralen za proračun in ne zahteva dodatnega osebja. Države članice lahko do finančnih sredstev za projekte, ki jih razvije mreža ali so povezani z dejavnostmi vzajemnega učenja in se nato izvajajo v posameznih JZZ, dostopajo prek Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in okvirnega programa Obzorje 2020. EESO poudarja, kako pomembno je, da se ohranijo sredstva, dodeljena iz strukturnih skladov, in da je financiranje trajnostno. JZZ morajo imeti za izvajanje novih nalog, predvsem v okviru aktivne politike zaposlovanja, na voljo ustrezne zmogljivosti in finančna sredstva.

4.4

V členu 3 predloga so opredeljene pobude mreže.

Odbor priporoča, da se besedilo te določbe pojasni, tako da bi bilo jasno razvidno, da bo imela mreža JZZ dejansko le posvetovalno vlogo. EESO meni, da je treba v tej določbi pojasniti tudi naravo in cilj ukrepov za posodobitev JZZ. Po mnenju Odbora ti ukrepi v nobenem primeru ne bi smeli biti zavezujoči.

4.5

Člen 4 v zvezi s sodelovanjem se nanaša na sodelovanje in izmenjavo informacij z akterji na trgu dela, vključno z drugimi službami za zaposlovanje. EESO meni, da je treba v tem členu natančneje opredeliti vlogo vseh posameznih akterjev.

4.5.1

EESO poudarja, da so socialni partnerji glavni akterji na trgu dela in imajo odločilno vlogo v procesu posodobitve JZZ, zato bi morali imeti v novi strukturi ustrezno mesto. Mednarodna organizacija dela je v delovnem dokumentu o vlogi socialnih partnerjev pri upravljanju JZZ, zlasti v času krize, na primeru štirih držav članic EU jasno pokazala, da sprememba strukture JZZ pomeni tudi spremembo vloge, sodelovanja in vpliva socialnih partnerjev. Medtem ko se v Avstriji področje njihovega delovanja zlasti na regionalni ravni širi, se v Nemčiji in na Danskem njihov vpliv manjša, njihova vloga pa je bolj posvetovalna kot soodločilna. V Združenem kraljestvu zaradi zgodovinskih razlogov socialni partnerji niso vključeni v institucionalno sodelovanje (15). Zato EESO pozdravlja vse pobude, ki so jih sprejeli evropski socialni partnerji v okviru skupnih delovnih programov (16).

4.5.2

V zvezi s tem EESO opozarja na neugoden razvoj na tem področju ob upoštevanju novega sklepa Komisije 2012/733/EU o mreži EURES. Na aprilski seji Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev (17) so predstavniki socialnih partnerjev izrazili veliko zaskrbljenost zaradi zmanjšanja vloge socialnih partnerjev v pridružene partnerje.

4.5.3

EESO je v številnih svojih mnenjih podprl poziv Komisije k oblikovanju partnerstev med vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi podprli ustvarjanje delovnih mest, povečali zaposlenost, razvijali znanja in spretnosti ter se borili proti socialni izključenosti. Zlasti kar zadeva boj proti visoki brezposelnosti med mladimi v Evropi, je EESO poudaril vlogo izobraževalnih ustanov, svetovalnih agencij, organizacij civilne družbe (mladinskih organizacij, ženskih združenj, organizacij v podporo invalidov itd.), družin in posameznikov, saj je to edini način za skupno in celovito rešitev razmer na evropskih trgih dela.

4.5.4

EESO pozdravlja tudi razvoj partnerstva med službami za zaposlovanje (PARES) (18) za spodbujanje dialoga na ravni EU, s čimer bi olajšali prehod na trg dela. Trgi dela postajajo vse bolj kompleksni in sodelovati morajo vsi akterji na področju zaposlovanja. EESO odobrava tudi program Evropske komisije za spodbujanje dialoga med javnimi zavodi za zaposlovanje, katerega cilj je podpirati vzajemno učenje.

4.6

V skladu s členom 7 o sprejetju splošnega okvira je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8 obravnavanega predloga sklepa v zvezi s splošnim okvirom za izvajanje primerjalnih analiz in dejavnosti vzajemnega učenja, opredeljenih v členu 3(1). Na splošno se EESO lahko strinja z uporabo delegiranih aktov za spreminjanje nekaterih določb o splošnem okviru za izvajanje primerjalnih analiz in dejavnosti vzajemnega učenja. Vendar pa bi morali imeti na voljo dodatne informacije, da bi lahko opredelili, katere vidike bi lahko konkretno spreminjali z delegiranimi akti. EESO predlaga pojasnitev vsebine predloga, tako da bi se natančneje opredelili osnovni kazalniki splošnega okvira. Z delegiranimi akti bi morali nato v skladu s členom 290 PDEU dopolniti manj pomembne vidike teh osnovnih kazalnikov.

4.7

V obravnavanem predlogu je navedeno, da se bodo ti novi ukrepi Komisije izvajali poleg sodelovanja JZZ v sistemu EURES na podlagi členov 45 in 46 Pogodbe. EESO meni, da bi bilo treba v besedilu jasno omeniti sinergije novo ustanovljene mreže JZZ s sistemom EURES (19). Novoustanovljena mreža JZZ bi morala podpirati razširjeni mandat mreže EURES in njeno ključno vlogo pri usklajevanju znanj in spretnosti s potrebami evropskega trga dela in pri izboljševanju mobilnosti v EU. Mreža lahko sodeluje tudi z drugimi organizacijami, kot so agencije za poklicno usmerjanje.