7.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/1

(1)

Cilj predlogov Komisije je povečati vidnost, priznanje, učinkovitost, preglednost in odgovornost evropskih političnih strank in fundacij.

(2)

V letu 2012 je skupaj 13 političnih strank in 12 političnih fundacij na evropski ravni pridobilo financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: proračun EU) (2). Financiranje političnih strank se zagotavlja od leta 2004 (3), financiranje političnih fundacij pa se je začelo leta 2007 (4). S sredstvi upravlja Evropski parlament.

(3)

Financiranje iz proračuna EU je zdaj daleč največji vir prihodkov evropskih političnih strank in fundacij. Drugi mogoči viri financiranja so prispevki njihovih članov, donacije, posojila in dobiček iz gospodarske dejavnosti.

(4)

Po veljavni zakonodaji (5) evropske politične stranke in z njimi povezane fundacije nimajo enotnega pravnega statusa po zakonodaji EU, temveč obstaja več različnih pravnih oblik glede na to, v kateri državi imajo sedež.

(5)

Predlog uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (v nadaljnjem besedilu: osnutek uredbe o statutu) tem organom daje status evropske pravne osebe. V prihodnje bo registracija s takim pravnim statusom v Evropskem parlamentu osnovni pogoj za prejemanje sredstev iz proračuna EU.

(6)

Poleg tega osnutek uredbe o statutu vsebuje pravila o upravljanju in notranji demokraciji, financiranju iz proračuna EU, donacijah in prispevkih, računovodskih in nadzornih ureditvah ter obveznostih poročanja in kaznih.

(7)

Cilj predloga za spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (v nadaljnjem besedilu: predlog za spremembo finančne uredbe) je ukinitev sedanjega sistema finančne podpore evropskim političnim strankam z nepovratnimi sredstvi iz proračuna EU (6). Evropski parlament je priporočil več sprememb tega sistema (7). Komisija predlaga, naj evropske politične stranke podporo v prihodnje prejemajo v obliki „prispevkov“. Predložitev letnih programov dela in ocen proračuna za poslovanje se ne bi več zahtevala, pač pa bi morale evropske politične stranke ustrezno porabo sredstev Unije utemeljiti naknadno –

1.

Evropske politične stranke in fundacije niso organi, ki jih je ustanovila Unija v smislu člena 287(1) PDEU, zato jih Sodišče ne revidira (8). Ker pa prejemajo sredstva iz proračuna EU, je Sodišče pristojno za revizije na podlagi pregledovanja dokumentov in obiskov na kraju samem v njihovih prostorih.

2.

Sodišče sredstev, ki jih evropske politične stranke in fundacije prejmejo iz drugih virov kot iz proračuna EU, ne revidira avtomatično. Toda zaradi prepletanja sredstev EU in sredstev iz drugih virov mora med revizijo morda pregledati tudi te.

3.

Sodišče priznava, da predloga Komisije obravnavata mnoge pomanjkljivosti zdaj veljavnih določb. Toda obravnavati je treba še nekaj dodatnih zadev zaradi spodbujanja evropske kulture politične neodvisnosti in odgovornosti ter zaradi krepitve nadzora in preprečevanja morebitnih zlorab pravil o financiranju.

4.

Sodišče ugotavlja, da je predlagana opredelitev izraza „donacija“ (9) preozka, zato ne vključuje vseh vrst transakcij, ki lahko pomenijo ekonomsko prednost za evropske politične stranke in fundacije, ter posledično omogoča izmikanje zahtevam glede preglednosti in najvišjim dovoljenim zneskom (10).

5.

Osnutek uredbe o statutu, kakršen je sedaj, ne ureja posebej donacij fizičnih ali pravnih oseb, ki zagotavljajo blago in storitve institucijam EU ali drugim javnim organom, ki sodelujejo pri upravljanju sredstev EU.

6.

Osnutek uredbe o statutu ureja donacije evropskim političnim strankam in z njimi povezanim evropskim političnim fundacijam. Toda v predlogu ni pravil o donacijah subjektom, ki so z evropskimi političnimi strankami ali fundacijami neposredno ali posredno povezani, ali pa so kako drugače pod njihovim nadzorom (11).

7.

V osnutku uredbe niso posebej urejene donacije zasebnih subjektov (12) s sedežem v državah, ki niso države članice EU, ali donacije mednarodnih organizacij. Prepovedane so samo donacije javnih organov držav, ki niso države članice EU, in podjetij, ki jih ti nadzirajo (13).

8.

Predlog Komisije ne izključuje donacij javnih organov držav članic EU evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam (14). Če je treba to možnost ohraniti, bi bilo treba zanjo določiti jasna pravila.

9.

Pravila o prispevkih, ki jih politične stranke in fundacije prejmejo od svojih članov (15), niso povsem skladna z načeli, ki veljajo za donacije. Osnutek uredbe o statutu donacije sicer omejuje na vrednost 25 000 EUR na leto in na donatorja, vendar za posamezne prispevke članov političnih strank in fundacij zgornja meja ni določena.

10.

Komisija ni predlagala nobenih pravil v zvezi s posojili, njihovimi viri in pogoji zanje. Brez takih določb obstaja tveganje izmikanja pravilom o donacijah in prispevkih s prejemanjem posojil z zelo ugodnimi pogoji.

11.

Za kršitve pravil je treba uporabljati učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije. V skladu s predlogom uredbe (16) globa ne sme presegati 10 % letnega proračuna zadevne stranke ali fundacije za leto, v katerem je sankcija naložena. Globe določa Parlament ob upoštevanju več dejavnikov (17). Sodišče za nepravilnosti v zvezi z donacijami in prispevki predlaga manj diskrecijski pristop. Višina globe bi morala biti večkratnik nepravilnih zneskov, in to brez zgornje meje.

12.

Za osebe ali organe, ki so izvršile nepravilna plačila stranki ali fundaciji, ni predvidena nobena kazen. Nepravilno plačane zneske je treba v skladu z osnutkom uredbe o statutu celo vrniti plačnikom.

13.

Sodišče pozdravlja to, da osnutek uredbe o statutu določa obvezne globe, kadar kateri od organov, ki so pristojni za revizijo ali opravljanje pregledov pri upravičencih do financiranja iz splošnega proračuna EU, odkrije nepravilnosti v njihovih letnih računovodskih izkazih (18). Sodišče predlaga tudi uvedbo obveznih upravnih in finančnih kazni, kadar Evropskemu parlamentu ali Sodišču ni omogočeno izvajanje njunih revizijskih pristojnosti.

14.

Nazadnje Sodišče opozarja tudi na potrebo po tem, da se pravila o financiranju političnih strank smiselno uporabljajo tudi za financiranje kampanj posameznih kandidatov na evropskih volitvah ali izvoljenih predstavnikov. S tem bi preprečili tveganje izmikanja določbam o financiranju političnih strank z neposrednimi donacijami kandidatom ali izvoljenim predstavnikom.

15.

Iz pravnih razlogov takih pravil ne bo mogoče uvesti z zakonodajnim predlogom Komisije, ki temelji na členu 224 PDEU. Za zadeve, povezane z evropskimi volitvami in opravljanjem dolžnosti poslancev Evropskega parlamenta, velja člen 223 PDEU. Na podlagi tega člena ima Evropski parlament pristojnost za pripravo zakonodajnega predloga s potrebnimi določbami, na primer za vključitev v Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (19). Sedanji člen 4 tega akta določa samo, da lahko vsaka država članica določi zgornjo mejo za stroške kampanj kandidatov.

16.

Člen 8 sedaj veljavne uredbe opredeljuje vrsto odhodkov evropskih političnih strank, ki se lahko financirajo iz proračuna EU. Ti odhodki zajemajo „administrativne odhodke in odhodke za tehnično pomoč, sestanke, raziskave, čezmejne dejavnosti, študije, informiranje in objave“. Take opredelitve v predlogih Komisije ni več, čeprav bi bila uporabna smernica za razpise za prispevke, ki jih bo objavljal Evropski parlament. Določbe glede tega v predlogu za spremembo finančne uredbe niso dovolj natančne (20). Predlog za spremembo finančne uredbe bi moral tudi jasno določati, da evropske politične stranke, ki prejmejo prispevek iz splošnega proračuna, ne smejo prejeti drugih sredstev iz proračuna.

17.

Člen 2 osnutka uredbe o statutu določa samo omejeno število opredelitev izrazov, ki se uporabljajo v celotnem besedilu. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba vključiti (21) dodatne opredelitve naslednjih izrazov: „odgovorni odredbodajalec“, „letni proračun“ političnih strank in fundacij (22), „letni povračljivi izdatki“, „letni upravičeni stroški“, „pristojni nacionalni organi“ in „prispevki“ članov političnih strank in fundacij.

18.

Člen 19 osnutka uredbe o statutu določa, da politične stranke in fundacije predložijo letne računovodske izkaze v skladu z zakonodajo, veljavno v državi članici, kjer imajo sedež (23). Za povečanje primerljivosti in preglednosti bi bilo bolje, če bi imeli standardizirano obliko računovodskih izkazov na podlagi nastanka poslovnega dogodka in podrobne obveznosti poročanja, pri čemer bi se uporabljal obvezen vzorec, ki bi veljal za vse politične stranke in fundacije ne glede na zakonodajo, veljavno v državi članici, kjer imajo sedež.

19.

Poleg tega bi moral člen 19 določati, da odgovorne za zunanjo revizijo izbere, pooblasti in plača Evropski parlament. To bi prispevalo k zagotavljanju dosledne uspešnosti funkcije zunanje revizije in olajšalo spremljanje te dejavnosti (24).

20.

Revizijske pristojnosti Sodišča izhajajo neposredno iz primarne zakonodaje, zlasti člena 287 PDEU, zato jih ni mogoče spremeniti ali omejiti s sekundarno zakonodajo. Za pojasnitev, da se revizijske ureditve iz osnutka uredbe o statutu uporabljajo brez poseganja v te pristojnosti, bi bilo treba po mnenju Sodišča v člen 20 osnutka uredbe vključiti splošno omembo njegovih pristojnosti.