(1a)

Člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.

(2)

Pakt za stabilnost in rast, zlasti Uredba (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik in Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki naj bi zagotovil proračunsko disciplino v Evropski uniji, določa okvir za preprečevanje in zmanjševanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Nadalje je bil okrepljen z Uredbo št. …/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik ter z Uredbo (EU) št. …/2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba (ES) št. …/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju je prispevala k sistemu učinkovitih, preventivnih in postopnih izvedbenih mehanizmov v obliki finančnih sankcij za države članice, katerih valuta je euro.

(2)

Pakt za stabilnost in rast, zlasti Uredba (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik in Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, namenjen zagotavljanju proračunske discipline v Evropski uniji, določa okvir za preprečevanje in zmanjševanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Uredbi (ES) št. 1466/97 in 1467/97 sta bili spremenjeni, Pakt za stabilnost in rast pa še okrepljen, in sicer z Uredbo (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter z Uredbo (EU) št. 1177/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Uredba (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (4) je k temu dodala sistem učinkovitih, preventivnih in postopnih izvedbenih mehanizmov v obliki finančnih sankcij za države članice, katerih valuta je euro. Člen 2-a Uredbe (EU) št. 1466/97 pa določa elemente, ki sestavljajo evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik.

(2a)

V skladu s členom 2-a Uredbe (ES) št. 1466/97 evropski semester zajema oblikovanje in nadziranje izvajanja širših gospodarskih politik držav članic in Unije (širše smernice gospodarske politike) v skladu s členom 121(2) PDEU; oblikovanje in preverjanje izvajanja smernic za zaposlovanje, ki jih morajo države članice upoštevati v skladu s členom 148(2) PDEU (smernice za zaposlovanje); predložitev in oceno programov držav članic za stabilnost ali konvergenco na podlagi omenjene uredbe; predložitev in oceno nacionalnih reformnih programov držav članic, ki podpirajo strategijo Unije za rast in zaposlovanje ter so bili oblikovani v skladu s širšimi smernicami gospodarske politike in s splošnimi usmeritvami za države članice, ki sta jih izdala Komisija in Evropski svet na začetku letnega nadzornega cikla; nadzor za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij po Uredbi (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (5).

(3)

Spremembe Pakta za stabilnost in rast širijo navodila in, v primeru držav članic, katerih valuta je euro, tudi spodbude za oblikovanje in izvajanje preudarne proračunske politike ob hkratnem izogibanju čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju. S temi določbami je bil okrepljen okvir na ravni Evropske unije za nadzor nacionalnih gospodarskih politik.

(3)

Spremembe Pakta za stabilnost in rast izboljšujejo navodila in, v primeru držav članic, katerih valuta je euro, vzpostavljajo okrepljene in bolj avtomatske sankcije ob neskladnosti s preudarno proračunsko politiko ob hkratnem izogibanju čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju. S temi določbami je bil na ravni Unije vzpostavljen trdnejši okvir za nadzor nacionalnih gospodarskih politik , vendar je potrebno tesnejše usklajevanje gospodarskih politik ter pobude za skladnost .

(3a)

Revidirani Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za krepitev pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast na podlagi finančne stabilnosti, s čimer podpira doseganje ciljev Unije za trajnostno rast in zaposlovanje.

(3b)

Evropski svet je 17. junija 2010 sprejel novo strategijo za delovna mesta in rast, ki naj bi EU omogočila, da bo po krizi še močnejša in bo svoje gospodarstvo usmerila v premišljeno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Strategija vsebuje tudi cilje s področja boja proti revščini, izobraževanja, inovacij in varstva okolja.

(3c)

Strategiji EU za rast in delovna mesta Evropa 2020 in temu, kako jo države članice izvajajo skozi svoje nacionalne programe reform, bi bilo treba nameniti dovolj pozornosti.

(4)

Pogodba dovoljuje sprejetje posebnih ukrepov v euroobmočju, ki presegajo določbe, veljavne za vse države članice, za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(4)

PDEU za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije ter preprečitev politik v državah članicah, ki bi to delovanje ogrožale, dovoljuje sprejetje posebnih ukrepov v euroobmočju, ki presegajo določbe, veljavne za vse države članice. Da bi ustvarili potrebne pogoje za globlje in trdnejše povezovanje, ki bi moralo biti povezano z okrepljeno demokratično legitimnostjo ekonomske in monetarne unije, bi bila, kadar je to primerno in potrebno, potrebna aktivnejša uporaba posebnih ukrepov iz člena 136 PDEU.

(4a)

Zdrave javne finance in uravnoteženi proračuni so predpogoj za ekonomsko in finančno stabilnost, kar je jasno pokazala kriza državnega dolga, ki je dokazala, da so potrebni močni in trdni fiskalni okviri. Poleg tega sedanji primanjkljaji, ki so povezani s stagniranjem gospodarstev, kažejo, da so potrebne reforme, ne pa večja poraba.

(4b)

Države članice bi se morale vzdržati sprejemanja ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Unije v okviru ekonomske in monetarne unije, zlasti prakse kopičenja dolgov zunaj računov države.

(5)

Zdravje javnih financ se najlaže zagotovi v fazi načrtovanja in velike napake je treba odkriti čim prej. Države članice morajo imeti koristi ne samo od določitve vodilnih proračunskih načel in ciljev, pač pa tudi od usklajenega spremljanja proračunskih politik.

(5)

Zdravje javnih financ in usklajene gospodarske politike se najlaže zagotovijo v fazi načrtovanja, velike napake pa je treba odkriti čim prej. Države članice bi morale imeti koristi ne samo od določitve vodilnih proračunskih načel in ciljev, pač pa tudi od usklajenega spremljanja proračunskih in makroekonomskih politik ter izdaje dolžniških instrumentov . Za bolj usklajeno načrtovanje izdaje državnih dolžniških instrumentov morajo države članice predhodno poročati o načrtih za njihovo izdajo.

(5a)

Namen te uredbe je uvedba dodatnih evropskih mehanizmov za usklajevanje in nadzor proračunskih in ekonomskih politik držav članic. Vendar je na vsakem koraku potrebna preudarnost, zato se nobena zadeva, povezana z načrti držav članic za izdajo državnih dolžniških instrumentov, z obnovitvijo neporavnanega dolga in drugimi zadevnimi operacijami, ne sme objaviti, uporabljajo pa se lahko le za notranje usklajevanje. To je posledica tveganja za posamezno državo članico, če bi se finančnim trgom vnaprej razkrile njene finančne potrebe.

(6)

Vzpostavitev skupnega proračunskega časovnega okvira držav članic, katerih valuta je euro, bi morala izboljšati usklajenost ključnih korakov pri pripravi nacionalnih proračunov, s tem pa prispevati k učinkovitosti ekonomskega semestra za usklajevanje proračunskih politik. Sprejetje skupnega proračunskega časovnega okvira bi moralo prinesti večje sinergije, ker lajša usklajevanje politik držav članic, katerih valuta je euro, in zagotavlja ustrezno vključenost priporočil Sveta in Komisije v nacionalne postopke sprejemanja proračuna.

(6)

Z vzpostavitvijo skupnega proračunskega časovnega okvira za države članice, katerih valuta je euro, bi bilo treba izboljšati časovno usklajenost ključnih korakov pri pripravi nacionalnih proračunov in tako prispevati k učinkovitosti ekonomskega semestra za usklajevanje gospodarskih in proračunskih politik. Sprejetje skupnega proračunskega časovnega okvira bi moralo zaradi lažjega usklajevanja politik držav članic, katerih valuta je euro, zagotoviti večje sinergije ter zagotoviti ustrezno vključenost priporočil za posamezne države članice ter nacionalnih programov reform, programov stabilnosti in konvergenčnih programov, pa tudi priporočil na podlagi analize makroekonomskih neravnotežij, v nacionalne postopke sprejemanja proračuna.

(6a)

Poglavitno je, da je skupni proračunski časovni okvir v kar največji meri skladen s proračunskim časovnim okvirom držav članic, sicer bi obstajalo tveganje, da mnenje Komisije o osnutkih proračunskih načrtov držav članic ne bi imelo dovolj demokratične legitimnosti v nacionalnih parlamentih.

(6b)

Če proračun ni sprejet do 31. decembra, kot predvideva ta uredba, bi morali obstajati postopki začasnega proračuna, ki bi zagotovili, da bi lahko vlada še vedno opravljala svoje osnovne naloge.

(7)

Obstajajo trdni dokazi, da javnofinančni okviri, ki temeljijo na pravilih, predstavljajo učinkovito podporo trdnim in vzdržnim fiskalnim politikam. Uvedba nacionalnih fiskalnih pravil, skladnih s proračunskimi cilji na ravni Unije, bi morala biti ključni element pri zagotavljanju spoštovanja določb Pakta za stabilnost in rast. Države članice bi morale še zlasti uvesti strukturna pravila za uravnotežen proračun, ki bi v nacionalno zakonodajo prenesla glavna načela fiskalnega okvira Unije . Nacionalni organi bi morali ta prenos opraviti s sprejetjem zavezujočih pravil po možnosti ustavne narave in s tem pokazati odločno zavezo Paktu za stabilnost in rast.

(7)

Učinkoviti fiskalni okviri, ki temeljijo na pravilih, so lahko v precejšnjo podporo trdnim in vzdržnim fiskalnim politikam. Uvedba nacionalnih fiskalnih pravil, skladnih z gospodarskimi in s proračunskimi cilji na ravni Unije, ki bi vsebovala tudi opredelitev izrednih razmer in hudega gospodarskega upada, bi morala biti ključni element pri zagotavljanju doslednega spoštovanja določb Pakta za stabilnost in rast. Države članice bi morale še zlasti uvesti mehanizem, ki bi se sprožil v primeru znatnega odstopanja od srednjeročnega proračunskega cilja ali načrta prilagoditev za njegovo doseganje in ki bi zagotavljal pravočasno vrnitev k srednjeročnemu cilju . Pravila bi morala zajemati državni sektor kot celoto in biti zavezujoča ali vsebovati druga zagotovila, da bodo v celoti spoštovana in upoštevana v vseh nacionalnih proračunskih procesih.

(7a)

Obseg zadolženosti držav v Uniji je izjemno pomemben izziv, s katerim bi se bilo treba soočiti, če naj se gospodarstvo vrne na pot stabilne in trdne rasti, tako kratko- kot tudi dolgoročno. Preteklo bo precej časa, preden bo povprečna raven zadolženosti med državami članicami ponovno dosegla ciljnih 60 %, ki jih predvideva Pakt za stabilnost in rast. Izpolnjevanje srednjeročnih proračunskih ciljev je temeljni predpogoj v zvezi s tem, odstopanje od njih pa bi lahko sprožilo zviševanje obrestnih mer in posledično ogrozilo rast in okrevanje.

(8)

Pristranske in nestvarne makroekonomske in proračunske napovedi lahko precej zmanjšajo učinkovitost proračunskega načrtovanja ter posledično oslabijo zavezanost proračunski disciplini. Neodvisni organi so lahko vir nepristranskih in stvarnih makroekonomskih napovedi.

(8)

Pristranske in nestvarne makroekonomske in proračunske napovedi lahko precej zmanjšajo učinkovitost proračunskega načrtovanja ter posledično oslabijo zavezanost proračunski disciplini. Vir nepristranskih in stvarnih makroekonomskih napovedi , za katere je treba zagotoviti primerljivost in skladnost, so lahko neodvisni, tehnično dobro podkovani organi, ki so funkcionalno razmeroma neodvisni od proračunskih organov držav članic in ki izpolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge I .

(9)

Postopno okrepljeni nadzor bo dodatno dopolnil obstoječe določbe Pakta za stabilnost in rast in okrepil nadzor nad proračunsko disciplino v državah članicah, katerih valuta je euro. Postopno okrepljen postopek spremljanja naj bi prispeval k boljšim proračunskim rezultatom v korist vseh držav članic, katerih valuta je euro. V okviru postopno okrepljenega nadzora je natančnejše spremljanje zlasti pomembno za države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(9)

Postopno okrepljeni nadzor in usklajevanje bosta dodatno dopolnila evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik ter obstoječe določbe Pakta za stabilnost in rast ter okrepila nadzor nad in ekonomsko konvergenco v državah članicah, katerih valuta je euro. Postopno okrepljen postopek spremljanja naj bi prispeval k boljšim proračunskim in gospodarskim rezultatom v korist vseh držav članic, katerih valuta je euro , ne da bi povzročal odvečno birokracijo . V okviru postopno okrepljenega nadzora je natančnejše spremljanje zlasti pomembno za države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(10)

Kot je pokazala kriza državnega dolga in zlasti potreba po uvedbi skupnih finančnih varoval, prihaja med državami članicami , katerih valuta je euro, do močnejšega prelivanja proračunskih politik. Pred sprejetjem načrtov večjih reform svojih fiskalnih politik, ki bi lahko imele učinke prelivanja, bi se zato morale vse države članice, katerih valuta je euro, posvetovati s Komisijo in drugimi državami članicami, katerih valuta je euro, ter tako omogočiti oceno možnih posledic za euroobmočje kot celoto. Svoje proračunske načrte bi morale obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih, še preden postanejo zavezujoči, predložiti Komisiji za namene spremljanja. Komisija bi morala imeti možnost, da po potrebi o osnutku proračunskega načrta da mnenje ter pozove državo članico in še zlasti proračunske organe, naj mnenje upoštevajo v postopku sprejemanja proračunskega zakona. Mnenje bi moralo zagotoviti, da se smernice proračunske politike Unije ustrezno upoštevajo v nacionalnih proračunskih pripravah. Mnenje bi moralo še zlasti vključevati oceno, ali proračunski načrt ustrezno odraža priporočila s proračunskega področja, izdana v okviru evropskega semestra. Komisija bi morala biti pripravljena, da mnenje predstavi parlamentu zadevne države članice na njegovo zahtevo. Obseg, v katerem je zadevna država članica upoštevala mnenje, bi morala biti del ocene, ki, če so izpolnjeni pogoji, vodi do uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pri čemer se neukrepanje na podlagi pravočasnih navodil Komisije šteje kot oteževalni dejavnik. Na podlagi celovite ocene načrtov, ki jo izvede Komisija, bi morala Euroskupina razpravljati o proračunskem stanju in obetih za euroobmočje.

(10)

Države članice , katerih valuta je euro, s svojo proračunsko ali makroekonomsko politiko bodisi povzročajo učinke prelivanja bodisi tovrstne učinke občutijo . Zato bi bilo treba te učinke v okviru nadzornih postopkov za vsako državo posebej ter v splošni oceni proračunskega položaja in obetov v euroobmočju kot celoti prepoznavati in odpravljati. Pri oceni bi moralo za vsako državo posebej poiskati potencialne negativne učinke prelivanja na vzdržnost javnih financ, ki jih ustvarja zasebni sektor posamezne države članice ali druge države članice. Kriza državnega dolga je pokazala tudi medsebojno povezanost med državnim dolgom, finančno stabilnostjo in solventnostjo bank. Pred sprejetjem načrtov večjih reform svojih gospodarskih in fiskalnih politik, ki bi lahko imele učinke prelivanja, bi se zato morale vse države članice, katerih valuta je euro, posvetovati s Komisijo in drugimi državami članicami, katerih valuta je euro, ter tako omogočiti oceno možnih posledic za euroobmočje kot celoto. Svoje proračunske in gospodarske načrte bi morale obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih, še preden postanejo zavezujoči, predložiti Komisiji za namene spremljanja. Komisija bi morala imeti možnost, da po potrebi o osnutku proračunskega načrta da mnenje , in sicer čim prej oziroma najkasneje 15. novembra, ter pozove državo članico in še zlasti proračunske organe, naj mnenje upoštevajo v postopku sprejemanja proračunskega zakona. Mnenje bi moralo zagotoviti, da bi se smernice Unije na gospodarskem in proračunskem področju ustrezno upoštevale pri pripravi nacionalnih proračunov. Mnenje bi moralo še zlasti vključevati oceno, ali proračunski načrt ustrezno odraža priporočila z gospodarskega in proračunskega področja, izdana v okviru evropskega semestra (priporočila za posamezne države članice) . Komisija bi morala tudi zagotoviti, da bodo v osnutkih državnih proračunov ustrezno upoštevane obveze držav članic, ki so jih sprejele v okviru svojih nacionalnih programov reform in v okviru programov ekonomskega partnerstva, ter vsa priporočila Sveta v zvezi s postopkom za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij. Komisija bi morala biti pripravljena, da mnenje na zahtevo predstavi parlamentu zadevne države članice. Do katere mere je zadevna država članica upoštevala mnenje, bi moralo biti del ocene, ki, če so izpolnjeni pogoji, vodi do uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, neukrepanje na podlagi pravočasnih navodil Komisije pa bi moralo šteti kot oteževalni dejavnik. Na podlagi celovite ocene načrtov, ki jo izvede Komisija, bi morala Euroskupina in Evropski parlament razpravljati o proračunskem stanju in obetih za euroobmočje.

(10a)

V primeru hude neskladnosti osnutka proračunskega načrta z načrtom prilagoditev za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja lahko Komisija v svojem mnenju o omenjenem osnutku – po ustreznem posvetovanju z zadevno državo članico in prejetih obrazložitvah – od nje zahteva revidiran osnutek proračunskega načrta. Tako bo predvsem v primerih, ko bi izvrševanje prvotnega proračunskega načrta ogrozilo finančno stabilnost zadevne države članice ali pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije ali bi pomenilo očitno veliko kršitev priporočil, ki jih je v okviru Pakta za stabilnost in rast oblikoval Svet.

(10b)

Za boljše usklajevanje in glede na predhodne razprave med državami članicami glede večjih predvidenih reformnih načrtov ekonomske in javnofinančne politike, ki bi lahko povzročili učinke prelivanja, bi morala Komisija predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo in po potrebi predlog, v katerem bi za države članice, zlasti pa za nacionalne parlamente natančno določila potek in obliko usklajevanja in teh razprav ter opredelila predvidene politike in verjetne politične posledice odločitev, sprejetih na teh usklajevanjih in predhodnih razpravah. To mnenje Komisije bi moralo zagotovit vsaj to, da bi bilo usklajevanje vključevano v okvir evropskega semestra.

(10c)

Poleg tega bi morala krepitev ekonomskega upravljanja zajemati tesnejše in bolj pravočasno vključevanje Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Čeprav so sogovorniki Evropskega parlamenta v okviru dialoga zadevne institucije Unije in njihovi predstavniki, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta državi članici, na katero je naslovljen sklep Sveta v skladu s to uredbo o naložitvi obrestnega depozita ali letne globe, ponudi možnost sodelovanja v izmenjavi mnenj. Njena udeležba pri tem je prostovoljna.

(11)

Države članice, katerih valuta je euro in ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi bilo treba natančneje spremljati, da se zagotovi popolno in pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Natančnejše spremljanje bi moralo zagotoviti pravočasno odpravo odmikov od priporočil Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Takšno spremljanje bi moralo dopolniti določbe iz spremenjene Uredbe (ES) št. 1467/97. Natančnost spremljanja bi bilo treba stopnjevati glede na fazo postopka, ki poteka v državi članici in je določen v členu 126 Pogodbe.

(11)

Države članice, katerih valuta je euro in ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi bilo treba natančneje spremljati, da se zagotovi dosledno, trajno in pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Natančnejše spremljanje bi moralo zagotoviti pravočasno preprečevanje in odpravo odmikov od priporočil Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja ali priporočil za posamezne države članice . To spremljanje bi moralo dopolniti določbe iz spremenjene Uredbe (ES) št. 1467/97. Natančnost spremljanja bi bilo treba stopnjevati glede na fazo postopka, ki poteka v državi članici in je določen v členu 126 PDEU. Države članice, za katere je bil uveden postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bi morale predstaviti program ekonomskega partnerstva z natančnim opisom strukturnih reform. Te se morajo sprejeti in izvajati, saj se s tem zagotovi učinkovito in trajno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Skladno z nacionalno prakso bi morali biti pri tem po potrebi vključeni socialni partnerji.

(12)

Natančnejše spremljanje države članice, ki je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem , bi moralo omogočiti, da se ocenijo tveganja glede spoštovanja roka, določenega za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Če se ugotovijo takšna tveganja, bi morala Komisija zadevni državi članici izdati priporočilo glede ukrepov, ki jih ta mora sprejeti v določenem roku , in priporočilo predstaviti parlamentu zadevne države članice na njegovo zahtevo. Ta ocena bi morala omogočiti hitro korekcijo dejavnikov tveganja za pravočasno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Ocena upoštevanja priporočila Komisije bi morala biti del stalnega postopka, s katerim Komisija ocenjuje učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Pri odločanju, ali so bili sprejeti učinkoviti ukrepi za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, bi moral Svet upoštevati tudi, ali je država članica uresničila priporočilo Komisije.

(12)

Pri tem je pomembno, da v sklopu programa ekonomskega partnerstva poteka natančnejše spremljanje države članice, ki je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem . Komisija bi morala državo članico pozvati, naj izvede poglobljeno oceno o vmesnem izvajanju proračuna na ravni države in njenih podsektorjev ter naj Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru za državo in njene podsektorje redno poroča o vmesnem izvajanju proračuna, o proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov, sprejetih na odhodkovni in prihodkovni strani , o ciljnih vrednostih državnih odhodkov in prihodkov ter o naravi sprejetih ali predvidenih ukrepov za doseganje teh vrednosti.

(12a)

Za zagotovitev dobrega delovanja ekonomske in monetarne unije ter spoštovanja proračunske discipline je nujno zaščititi stabilnost euroobmočja kot celote in zato okrepiti učinkovitost in odpornost finančnega sistema euroobmočja na negativne vplive, odpraviti likvidnostne omejitve in negativne eksternalije, povezane z razdrobljenostjo trgov državnih obveznic, ter znižati mejne stroške financiranja za tiste države članice, ki se soočajo s pritiski glede financiranja. Za ta splošni namen je treba sprejeti časovni načrt za skupne državne dolžniške instrumente v euroobmočju, vključno z vzpostavitvijo okrepljenega okvira za usklajevanje ekonomskih politik. Kot prvi korak k usklajevanju in skupnemu izdajanju državne dolžniške instrumente v euroobmočju je poglavitno, da se hkrati z uskladitvijo izdajanja državnih dolžniških instrumentov držav članic euroobmočja oblikuje sklad za odkup dolgov za približno 25-letno obdobje. To prvi korak ne posega v izvajanje nadaljnjih ukrepov iz časovnega načrta pred koncem tega obdobja.

(12b)

Svet in Komisija bi morala pri uporabi te uredbe v celoti spoštovati vlogo socialnih partnerjev ter razlike v nacionalnih sistemih, na primer pri oblikovanju plač.

(13)

Za okrepitev dialoga med institucijami Evropske unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta državi članici, na katero je Komisija naslovila priporočilo, ponudi sodelovanje v izmenjavi mnenj –

(13)

Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta državi članici, na katero je Komisija naslovila priporočilo, ponudi možnost udeležbe v izmenjavi mnenj . Zagotoviti bi bilo treba tudi pravila za povečanje demokratične odgovornosti, preglednosti in nadzora proračunske politike ter na splošno nadzora in usklajevanja ekonomskih politik euroobmočja, in sicer v skladu z demokratičnimi načeli. V ta namen bi bilo treba zagotoviti posebne določbe, skladne z nacionalnimi praksami za vključevanje nacionalnih parlamentov, socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe –

(13a)

Proračunski načrti in strukturne reforme bi morali biti skladni z varstvom socialnih pravic in bi morali preprečevati povečevanje neenakosti. Zato proračunske discipline ne bi smeli izvajati na račun srednje- in dolgoročnih sredstev, ki so potrebna za trajnostno in okolju prijazno preoblikovanje gospodarstva v skladu s strategijo EU za delovna mesta in rast ter s podnebnimi cilji do leta 2050.

(13b)

Davčna politika ima poglavitno vlogo pri krepitvi učinkovitosti in pravičnosti proračunskih načrtov ter prispeva k vzdržni rasti. Da bi preprečili neutemeljene izjeme, razširili davčno osnovo, izboljšali učinkovitost pobiranja davkov, preprečili davčne utaje in čim širše uvedli načelo „onesnaževalec plača“, bi bilo treba na evropski in nacionalni ravni hitro uveljaviti celovit sklop ukrepov in zakonodajnih pobud, na primer evropski davek na finančne transakcije in skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe.

(aa)

dopolnjujejo postopek za preprečevanje in odpravljanje prekomernih makroekonomskih neravnovesij, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) št. 1174/2011;

(ca)

zagotavljajo združljivost proračunskih politik ter postopka za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnovesij, kot ga opredeljuje Uredba (EU) št. 1174/2011, in sicer z bolj pozornim spremljanjem nacionalnih programov reform in morebitnih programov ekonomskega partnerstva držav članic, da bi se v euroobmočju zagotovili dosledna skladnost in konvergenca.

(1)

„ neodvisni fiskalni svet“ pomeni organ, ki uživa funkcionalno avtonomijo v primerjavi s fiskalnimi organi države članice, ki so odgovorni za spremljanje izvajanja nacionalnih fiskalnih pravil;

(1)

„fiskalni svet“ pomeni neodvisen in tehnično usposobljen organ, ki uživa funkcionalno avtonomijo v primerjavi s proračunskimi organi države članice, ki so odgovorni za spremljanje izvajanja nacionalnih fiskalnih pravil;

(2)

„neodvisna makroekonomska napoved“ pomeni makroekonomsko in/ali proračunsko napoved, ki jo pripravi neodvisen organ ali organ , ki je v odnosu do fiskalnih organov držav članic funkcionalno samostojen .

(2)

„neodvisna makroekonomska napoved“ pomeni makroekonomsko napoved, ki jo pripravi ali potrdi neodvisen in tehnično usposobljen organ, ki je v odnosu do proračunskih organov držav članic funkcionalno samostojen in izpolnjuje minimalne zahteve, določene v Prilogi I. Komisija zagotovi primerljivost in skladnost neodvisnih napovedi v posameznih državah članicah;

(5)

„vlada“ in „primanjkljaj“ imata pomen, določen v členu 2 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(5)

„vlada“, „primanjkljaj“ in „dolg“ imajo pomen, določen v členu 2 Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(5a)

„Pakt za stabilnost in rast“ pomeni sistem večstranskega nadzora, kot je določen z Uredbo (ES) št. 1466/97, in postopek za izogibanje čezmernemu primanjkljaju v državah članicah, kot je določen v členu 126 PDEU in Uredbi (ES) št. 1467/97.

(5b)

„posebej resno neupoštevanje“ v zvezi s prilagoditvami za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja pomeni najmanj 1-odstotno odstopanje od BDP v določenem letu ali najmanj 0,5-odstotno povprečno letno odstopanje od BDP v dveh zaporednih letih, ki ga ni mogoče utemeljiti z izjemnimi okoliščinami ali resnim gospodarskim upadom, potem ko se upoštevajo olajševalni dejavniki in učinki prelivanja, kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1467/97 in Uredbi (EU) št. 1176/2011.

(a)

pripravo političnih smernic za posamezne države članice na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, ki temeljijo na letnemu pregledu rasti, vključno z osnutkom skupnega poročila Komisije o zaposlovanju, ter letnih poročilih v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 1176/2011; te politične usmeritve državam članicam zagotavljajo smernice za pripravo nacionalnih programov reform ter programov stabilnosti in konvergenčnih programov, ki jih morajo predložiti aprila v skladu s členom 4(1) in členom 8(1) Uredbe (ES) št. 1466/97;

(b)

sprejetje političnih smernic za posamezne države članice na poletnem zasedanju Evropskega sveta na podlagi mnenj Komisije o ustreznosti nacionalnih načrtov reform ter programov stabilnosti in konvergenčnih programov, predloženih v skladu s členoma 121 in 148 PDEU.

(b)

napovedi odhodkov in prihodkov države, izražene kot odstotek BDP, skupaj z napovedmi njihovih glavnih postavk ob predpostavki nespremenjenih politik;

(b)

napovedi odhodkov in prihodkov države, izražene kot odstotek BDP, skupaj z napovedmi njihovih glavnih postavk ob predpostavki nespremenjenih politik; te napovedi pokrivajo tekoče odhodke in odhodke za naložbe in v ta namen vsebujejo jasne proračunske cilje za tekoče odhodke in odhodke za naložbe, v primeru odhodkov za naložbe pa tudi oceno njihovih gospodarskih koristi, ki se objavi;

(ca)

podrobnosti o odhodkih, neposredno povezanih z uresničevanjem strategije Unije za rast in delovna mesta, vključno z javnimi naložbami, skupaj s podrobnostmi o povezavi z dolgoročnim doseganjem proračunskih ciljev ter s presojo socialnih vplivov ukrepov, ki jih predvideva proračunski načrt;

(d)

podroben opis in dokumentirano številčno opredelitev ukrepov, ki bodo vključeni v proračun za prihodnje leto, da se premosti razlika med ciljnimi vrednostmi iz točke (c) in napovedmi ob predpostavki nespremenjenih politik iz točke (b). Opis je lahko manj podroben v primeru ukrepov, katerih proračunski vpliv je ocenjen na manj kot 0,1 % BDP. Posebna pozornost se posveti velikopoteznim načrtom za reformo fiskalne politike z možnostjo širitve učinkov na druge države članice, katerih valuta je euro;

(d)

podroben opis in dokumentirano številčno opredelitev ukrepov, ki bodo vključeni v proračun za prihodnje leto, da se premosti razlika med ciljnimi vrednostmi iz točk (c) in (ca) in napovedmi ob predpostavki nespremenjenih iz točke (b). Opis je lahko manj podroben v primeru ukrepov, katerih proračunski vpliv je ocenjen na manj kot 0,1 % BDP. Posebna in izrecna pozornost se posveti velikopoteznim načrtom za reformo fiskalne politike z možnostjo širitve učinkov na druge države članice, katerih valuta je euro;

(e)

glavne predpostavke pričakovanih gospodarskih gibanj in pomembnih gospodarskih spremenljivk, ki vplivajo na doseganje proračunskih ciljev. Te predpostavke temeljijo na neodvisni napovedi makroekonomske rasti ;

(e)

glavne predpostavke pričakovanih gospodarskih gibanj in pomembnih gospodarskih spremenljivk, ki vplivajo na doseganje proračunskih ciljev , določenih v skladu s členom 4 Direktive 2011/85/EU. Makroekonomske in proračunske napovedi vključujejo oceno predvidenega vpliva na potencialni obseg proizvodnje in makroekonomskih multiplikativnih učinkov . Metodologija, osnovni ekonomski in ekonometrični modeli ter domneve, pa tudi vsi drugi pomembni parametri, na katerih temeljijo neodvisne makroekonomske napovedi , se priložijo letnim srednjeročnim fiskalnim načrtom ;

(f)

če je primerno, dodatne podatke o tem, kako bodo uresničena trenutna priporočila s področja proračuna , ki so bila naslovljena na zadevno državo članico v skladu s členom 121 Pogodbe.

(f)

če je primerno, dodatne podatke o tem, kako bodo skladno s točkami (a) do (ca) uresničena trenutna priporočila, ki so bila naslovljena na zadevno državo članico v skladu s členoma 121 in 148 Pogodbe o delovanju EU .

(fa)

količinsko opredelitev potrebnih javnih naložb in po potrebi proračunskega vpliva z oceno gospodarskih koristi ukrepov, predvidenih v nacionalnih programih reform;

(fb)

analizo prispevka reform in naložb, vključenih v nacionalne programe reform, k doseganju ciljev programov za stabilnost, vključno z analizo stroškov in koristi reform s stališča proračuna;

(a)

prenesejo dolgove nad 60 % bruto domačega proizvoda na evropski sklad za odkup dolgov v petletnem obdobju vključevanja;

(b)

določijo numerična fiskalna pravila, s čimer v nacionalnih proračunskih postopkih uresničujejo svoj srednjeročni proračunski cilj, kot je opisan v členu 2a Uredbe (ES) št. 1466/97;

(c)

izvajajo strategijo fiskalne konsolidacije in program strukturnih reform;

(d)

zagotovijo jamstvo za ustrezno kritje posojil evropskega sklada za odkup dolgov;

(e)

med obdobjem vključevanja v sklad zmanjšajo strukturni primanjkljaj, da bi zagotovile skladnost s proračunskim pravilom iz točke (b).

(a)

izvaja in poroča o celoviti neodvisni reviziji finančnih poročil države, ki se opravi ob usklajevanju z vrhovnimi nacionalnimi revizijskimi organi, da se ocenijo zanesljivost, popolnost in točnost teh javnih finančnih poročil za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V povezavi s tem Komisija (Eurostat) oceni kakovost podatkov, ki jih sporoči zadevna država članica, v skladu z Uredbo (ES) št. 679/2010 ;

(a)

izvaja in poroča o celoviti neodvisni reviziji finančnih poročil države, ki se opravi ob usklajevanju z vrhovnimi nacionalnimi revizijskimi organi, da se ocenijo zanesljivost, popolnost in točnost teh javnih finančnih poročil za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V povezavi s tem Komisija (Eurostat) oceni kakovost podatkov, ki jih sporoči zadevna država članica, v skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009, kar zadeva kakovost statističnih podatkov v povezavi s postopkom čezmernega primanjkljaja ;

(ba)

prispevek te uredbe k uresničevanju strategije Unije za rast in delovna mesta.

—

Lastništvo: brez poseganja v načela, navedena spodaj, bi morale biti značilnosti neodvisnih fiskalnih institucij skladne s pravnim okvirom držav članic in njihovim političnim in upravnim sistemom. Izbira zasnove mora po potrebi upoštevati omejitve glede zmogljivosti v manjših državah članicah.

—

Pooblastila: pooblastila neodvisnih fiskalnih institucij bi morala biti jasno zakonsko določena, da bi preprečili neupravičeno vmešavanje fiskalnih organov ali neupravičeno razširitev pooblastil na račun pooblastil fiskalnih organov ali posebnih pravic nacionalnih parlamentov.

—

Sredstva: sredstva, ki se dodelijo neodvisnim fiskalnim institucijam, bi morala biti sorazmerna z njihovimi nalogami, da bi jih lahko verodostojno opravljale.

—

Odgovornost: uporabiti bi bilo treba regulativne mehanizme, da bi spodbudili ustrezno odgovornost do zakonodajalca. Poročila in analize neodvisnih fiskalnih institucij bi bilo treba objaviti in dati na voljo brezplačno.

—

Vodstvo: imenovanja na višje položaje bi morala biti na podlagi zaslug, izkušenj in tehnične usposobljenosti, zlasti glede proračunskega postopka. Postopek imenovanja lahko vključuje več institucij, na primer skozi postopek parlamentarne potrditve ali tako, da več ustanov določi vse člane ali več članov. Dolžino mandata vodstva neodvisnih fiskalnih institucij bi bilo treba jasno zakonsko določiti, mandat bi moral biti neobnovljiv in naj bi po možnosti trajal dlje kot mandat parlamenta. Prekinitev pogodb bi morala biti strogo omejena na dokazane hujše kršitve članov.

—

Osebje: osebje neodvisnih fiskalnih institucij bi bilo treba izbrati na javnem natečaju na podlagi zaslug in tehnične usposobljenosti. Pogoji zaposlovanja naj bi bili primerljivi tistim v javnem sektorju.

—

Dostop do informacij, preglednost in komunikacijska politika: praviloma naj bi neodvisne fiskalne institucije v zakonodajnem procesu imele popoln dostop do vseh potrebnih informacij, da bi lahko svoje naloge opravile učinkovito in pravočasno. Omejitve tega načela bi bilo treba jasno določiti. Brez poseganja v to zakonsko ureditev ne bi smela biti ovirana zmožnost neodvisnih fiskalnih institucij, da s pomočjo razpoložljivih medijev pravočasno posredujejo informacije. Če delujejo v okviru druge ustanove, mora biti jasno, da mnenja obvezujejo le neodvisne finančne institucije, ne pa ustanov, v katerih gostujejo.