21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/8

1.

člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem je določeno, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi. Ukrepi Unije, ki dopolnjujejo nacionalne politike, so usmerjeni v izboljševanje javnega zdravja, preprečevanje obolenj in bolezni ter odpravljanje vzrokov, ki ogrožajo telesno in duševno zdravje. Unija in države članice pospešujejo sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju javnega zdravja;

2.

sklepe Sveta o zdravju v vseh politikah (Health in All Policies – HiAP) (30. november in 1. december 2006) (1); sklepe Sveta o zdravem in dostojnem staranju (30. november 2009): sklepe Sveta o enakosti in zdravju v vseh politikah: solidarnost na področju zdravja (8. junij 2010); sklepe Sveta o inovativnih pristopih h kroničnim boleznim v sistemih javnega zdravstva in zdravstvenega varstva (7. december 2010); sklepe Sveta o pripravah na pilotno evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje (9. marec 2011) in sklepe Sveta o odpravljanju razlik v zdravju v EU z usklajenimi ukrepi za spodbujanje zdravih življenjskih slogov (1. in 2. december 2011) (2);

3.

resolucijo regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (3): „Strategija in akcijski načrt za zdravo staranje v Evropi, 2012–2020“;

4.

sporočilo Komisije o obvladovanju vpliva staranja prebivalstva v EU (poročilo o staranju prebivalstva iz leta 2009); strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (5. marec 2010); sporočilo Komisije o izvajanju Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje (29. februar 2012);

5.

cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

6.

poročilo projekta evropskega sodelovanja „Zdravo staranje – izziv za Evropo“ (2007);

7.

belo knjigo Komisije „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“, v kateri je poudarjeno, da je glede na staranje prebivalstva v Evropi treba spodbujati zdravje skozi vse življenje posameznika;

8.

mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o posledicah staranja prebivalstva za zdravstvene in socialne sisteme (15. julij 2010); mnenje Odbora regij „Aktivno staranje: inovativnost – pametno zdravje – boljše življenje“ (27. julij 2012);

9.

izjavo Sveta o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012): pot naprej;

10.

je zdravo staranje neprekinjen proces, ki traja vse življenje. Bistveno je podpirati državljane v tem pristopu z večdisciplinarnimi ukrepi pri spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni ter zdravstvenem in socialnem varstvu. To vključuje tudi delo v družbi in na političnih področjih, pri čemer sodelujejo javni organi in, v skladu s prednostnimi nalogami držav članic, interesne skupine na vseh ravneh, med drugim tudi strokovni delavci na področju zdravja in pacienti, socialni partnerji in civilna družba, mediji in gospodarski akterji;

11.

bi lahko inovativni pristopi pri spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni starejšim pomagali, da bi dlje časa ostali neodvisni in da bi se izboljšala kakovost njihovega življenja;

12.

dobro zdravje prebivalstva v delovno aktivni starosti prispeva k večji produktivnosti in drugim koristim za državljane in družbo ter tako k uresničevanju ciljev Strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

13.

je treba v sedanji gospodarski krizi in glede na demografske spremembe ponovno premisliti o strukturi storitev, s katerimi bi zagotovili učinkovitejši in trajnejši zdravstveni sektor ter spodbujali družbo, ki bo prijaznejša do starejših;

14.

izide konference na visoki ravni z naslovom „Zdravo staranje skozi vse življenje“, ki jo je organiziralo ciprsko predsedstvo 5. in 6. septembra 2012 ter na kateri je bilo predstavljeno delo na področju zdravega staranja in dokazano, da je to tesno povezano z učinkovitimi programi za spodbujanje zdravega življenja in preprečevanja bolezni, ki jih je treba začeti izvajati v zgodnjih letih in z njimi nadaljevati skozi vse življenje;

15.

spodbujanje fizičnih dejavnosti, ki izboljšujejo zdravje, v okviru delovnega načrta Evropske unije za šport 2011–2014 (4) in načel v zvezi s prispevkom fizičnih dejavnosti k aktivnemu staranju, oblikovanih v tem okviru;

16.

pobudo Evropske komisije za vzpostavitev in izvajanje evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje ter pričakuje oceno te pilotne pobude v letu 2013;

17.

strategije EU o dejavnikih zdravja in skupnih dejavnikih tveganja, vključno z novo strategijo EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi alkohola;

18.

deklaracijo Sveta o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012): pot naprej, s katero naj bi izboljšali delovanje v prihodnjih letih;

19.

prizadevanja za optimalno odzivanje na izzive kroničnih bolezni, in sicer na podlagi poglobljenega razmisleka držav članic in Komisije (5);

20.

pomen programov za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in zgodnjo diagnozo v vseh obdobjih, tj. od zgodnjih let in skozi vse življenje;

21.

dolgoročno breme obolevnosti in invalidnosti, ki je posledica kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni dihalnih organov, bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularne bolezni, sladkorna bolezen in duševne bolezni, kostno-mišična obolenja ter težave zaradi slušne prizadetosti in slabovidnosti prebivalstva;

22.

da lahko boljše upravljanje dolgoročnih zdravstvenih pogojev pomaga ljudem, da v starih letih dlje ostanejo dejavni in neodvisni;

23.

da ima javna uprava, po potrebi ob sodelovanju civilne družbe, ključno vlogo pri zagotavljanju boljših pogojev v zvezi z zdravim staranjem;

24.

so gospodarski, socialni in okoljski pogoji ter načini življenja med dejavniki zdravja in da jih je zato treba obravnavati z medsektorskimi ukrepi, kar je še vedno eden od pomembnih izzivov pri zagotavljanju dejavnega in zdravega staranja za vse;

25.

vprašanje zdravega staranja skozi vse življenje uvrstijo med svoje prednostne naloge v prihodnjih letih ter pri tem uporabijo pristop, ki bo socialen in bo temeljil na pravičnosti;

26.

sprejmejo pristop, ki bo bolj usmerjen k spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni in njihovemu zgodnjemu odkrivanju ter boljšemu upravljanju pogojev od zgodnjih let in skozi vse življenje, kot strategijo za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje bremen, ki so posledica kroničnih bolezni, slabotnosti in invalidnosti, in sicer s:

27.

izboljšajo in okrepijo usklajevanje in sodelovanje med vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi in med državami članicami s spodbujanjem medsektorskih ukrepov, med drugim tudi z vključevanjem civilne družbe, pri čemer je treba upoštevati načelo „zdravje v vseh politikah“;

28.

uporabljajo inovativne pristope pri spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, ki spodbujajo dejavno vključevanje posameznikov, družin in skupnosti;

29.

spodbujajo evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje z ad hoc vključevanjem držav članic pri izvajanju njegovih posebnih ukrepov in pri zagotavljanju konkretnih rezultatov ter pri zavzemanju za dodano vrednost tega partnerstva in obveščanju regionalnih in lokalnih organov o njej, ob upoštevanju rezultatov ocene, načrtovane za leto 2013;

30.

učinkovito uporabijo finančna sredstva EU (npr. strukturne sklade, CSF 2014–2020, OP7/Obzorje 2020, CIP) v podporo prednostnim nalogam na področju dejavnega in zdravega staranja;

31.

podpirajo pobude mest in občin za spodbujanje okolja, ki bo prijazno do starejših oseb in zdravo, ter razvoj mrež za izvajanje skupnih smernic;

32.

izboljšajo komunikacijo pri spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni, zgodnjem odkrivanju ter boljšem upravljanju pogojev z inovativnimi pristopi k dejavnostim za ozaveščanje (npr. z odgovorno uporabo socialnih medijev);

33.

podpira prihodnje dejavnosti in pobude v zvezi z dejavniki zdravja in tveganja ter za spodbujanje zdravega staranja skozi vse življenje na ravni EU ter regionalni, nacionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba upoštevati pristojnosti držav članic;

34.

prispeva k oblikovanju politik v zvezi z dejavnostmi za spodbujanje zdravja, da bodo ljudje lahko sprejemali zdrave odločitve in živeli zdravo življenje;

35.

podpira boljšo uporabo smernic EU o fizičnih dejavnostih v državah članicah, ki jih je v svojih sklepih pozdravilo predsedstvo na neuradnem sestanku ministrov EU za šport novembra 2008 (6);

36.

podpre prostovoljno sodelovanje držav članic, da bi nadalje razvijali splošne preventivne ukrepe in selektivne preventivne ukrepe za ciljne skupine s posebnimi potrebami;

37.

pomaga državam članicam in zlasti regijam učinkoviteje uporabljati sredstva iz strukturnih skladov in drugih instrumentov EU za financiranje prednostnih nalog na področju zdravega staranja;

38.

primerno oceni pilotni projekt evropskega partnerstva za inovacije za aktivno in zdravo staranje, da bi zainteresiranim državam članicam omogočili sodelovanje pri upravljanju tega partnerstva in jih obvestili o tem, kako Komisija upošteva njegova priporočila pri izvajanju programov EU;

39.

spodbujajo strategije za odpravo dejavnikov tveganja, kot so uporaba tobaka, škoda zaradi alkohola, prepovedane droge, nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti, ter okoljskih dejavnikov, ki vodijo k večji pojavnosti nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, duševne bolezni in kostno-mišična obolenja;

40.

podprejo opredelitev in razširjanje pristopov dobrih praks pri zdravljenju kroničnih bolezni in obravnavi z njimi povezanih dejavnikov tveganja, vključno s krepitvijo vloge bolnikov;

41.

razmislijo o tem, kako bi zagotovile boljše sodelovanje in izboljšale izmenjavo dobrih praks pri spodbujanju pristopa za spodbujanje zdravega staranja skozi vse življenje na evropski ravni, in sicer z uporabo inovativnih orodij;

42.

še naprej izvajajo strategijo za zdravje (7) in njen cilj spodbujanja dobrega zdravja v Evropi, za katero je značilno staranje prebivalstva, in pri tem uporabljajo medsektorski pristop, ki vključuje socialni in zdravstveni sektor, ob podpori Delovne skupine za javno zdravje na visoki ravni in v sodelovanju z odborom za socialno varstvo;

43.

si še naprej in intenzivneje prizadevajo za boljše razumevanje povezav med dogodki v zgodnjih letih življenja in zdravim staranjem, med drugim tudi z longitudinalnimi študijami;

44.

po potrebi podpirajo, v okviru Evropskega sistema zdravstvenih informacij, zbiranje in izmenjavo podatkov in informacij o pojavnosti in razširjenosti kroničnih bolezni, dejavnikih tveganja in izidih, kot so leta zdravega življenja, ter politike in ukrepe za spodbujanje zdravja, med drugim tudi informacijske sisteme v državah EU, in pri tem upoštevajo obstoječe mehanizme in prizadevanja v okviru Evropskega statističnega sistema in drugih zadevnih zainteresiranih strani (kot so Svetovna zdravstvena organizacija, WHO Euro in OECD);

45.

spodbujajo evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje kot primerno platformo za sodelovanje različnih zainteresiranih strani – javnega in zasebnega sektorja, nevladnih organizacij in akademikov, na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni – temelječo na njihovem soglasju in dogovoru, ki bo zavezana uresničevanju vzajemno dogovorjenih ciljev v skladu z rezultati ocene za leto 2013;

46.

sodelujejo s Svetovno zdravstveno organizacijo in zlasti z njenim regionalnim uradom, da bi zagotovili dopolnjevanje dejavnosti na področju zdravega staranja.