15.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 11/1

—

"več Evrope", ki zagotavlja vzajemno krepitev in je močnejša od vsote svojih delov. EU se mora znebiti predstave, da je oznanjevalka ostrih varčevalnih ukrepov, socialnega nazadovanja in revščine. Monetarni uniji mora zdaj slediti politična unija s skladnimi gospodarskimi, finančnimi, zaposlovalnimi in socialnimi ukrepi v korist državljanov. Proračun EU je treba oblikovati tako, da bo vseboval prave spodbude za konkurenčnost, rast ter ustvarjanje novih delovnih mest. Treba ga je okrepiti in podpreti z mehanizmi lastnih sredstev, enotno kohezijsko politiko z aktivnim vključevanjem civilne družbe in bolj intervencionistično vlogo Evropske investicijske banke (EIB). Zato EESO voditelje držav in vlad poziva, naj na Evropskem svetu 22. in 23. novembra dosežejo rezultat, ki bo ustrezal tem nalogam;

—

vključitvi civilne družbe v proces oblikovanja politik in odločitev EU. Ta vključitev je ključen instrument tako za krepitev demokratične legitimnosti evropskih institucij in ukrepov EU kot tudi za spodbujanje skupnega razumevanja, kaj Evropa sploh je in kam je namenjena, ter za povrnitev zaupanja v evropski projekt s polno vključitvijo evropskih državljanov v izgradnjo Evrope. Zato je zares nujno hitro izvajanje določb člena 11 Pogodbe o EU v zvezi s podpornim stebrom participativne demokracije;

—

trajnostnim naložbam v znanje, infrastrukturo, socialno gospodarstvo, storitve in proizvode, ki jih je treba vključiti v nacionalne programe reform, to pa v obliki pakta za socialne naložbe, ki bo skupaj z evropskim spodbujevalnim svežnjem usmerjen v resnično ustvarjanje delovnih mest in usklajen z nacionalnimi razvojnimi načrti. Le tako bo strategija Evropa 2020 lahko uspešna. Naložbe v podnebnim spremembam prilagojene energetske vire in industrijsko proizvodnjo bodo skupaj z ustvarjanjem okolju prijaznega gospodarstva pomagale reševati dolgoročne težave, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in zagotoviti trajnostni razvoj;

—

spodbujanju skupnih ukrepov v euroobmočju, ki bodo stabilizirali dolg in podprli oživitev gospodarstva v celotni EU. Evropsko centralno banko (ECB) bi bilo treba spodbujati, da v skladu z napovedmi svojega predsednika uresniči program kupovanja obveznic, usmerjen v stabilizacijo stroškov zadolževanja v euroobmočju. Pri tem je program seveda treba izvajati ob spoštovanju glavne naloge ECB. Podpreti bi bilo treba tudi EIB pri izdaji projektnih obveznic za spodbujanje rasti. EESO pozdravlja odločitev 11 držav članic, da se uvede davek na finančne transakcije. V tem okviru EU poziva, naj okrepi svoja prizadevanja za spodbujanje transparentnosti ter preprečevanje sive ekonomije, davčnih goljufij, utaj in korupcije znotraj Unije in zunaj nje. Dejavnosti euroobmočja bi morale ostati odprte za vse države članice, ki se želijo pridružiti monetarni uniji;

—

oblikovanju fiskalne, bančne in finančne unije kot nujnih podpornih stebrov ekonomske in monetarne unije. Izvajanje s tem povezanih ukrepov terja socialni dialog in dialog z organizirano civilno družbo;

—

podpori malih in srednjih podjetij (MSP) za oživitev gospodarske rasti na podlagi Akta za mala podjetja kot vodila. Sprostiti je treba celotni potencial enotnega trga z liberalizacijo storitev in okrepitvijo vloge socialnega gospodarstva, odstranitvijo nepotrebnih upravnih obremenitev in spodbujanjem dostopa do informacij in novih digitalnih tehnologij, financiranja, posojil, trgov kapitala, dela in tehnologije, finančnih instrumentov EU ter jamstev za posojila MSP in podjetnikov;

—

spoštovanju zaščite in pravic potrošnikov, zlasti najbolj prikrajšanih, ki se soočajo s pretirano zadolženostjo, negotovostjo ter skrajno revščino in izključenostjo;

—

uresničitvi cilja, da se končno oblikuje dejanski trg dela, ki omogoča mobilnost in uporabo strokovnega znanja tam, kjer je potrebno. Dokončanje enotnega trga dela mora biti sestavni del izvajanja strategije Evropa 2020;

—

ustvarjanju možnosti za naše mlade: EESO bo še naprej spodbujal EU k pospeševanju raziskovalne in inovativne Evrope, nadaljnjemu vlaganju v evropske izobraževalne sisteme ter ohranjanju potrebnega financiranja in okrepitvi programov za mobilnost mladih, kot je ERASMUS. EESO Komisijo poziva, naj v primeru, da države članice, ki sicer ves čas govorijo o naložbah in rasti, ne podprejo proračuna in večletnega finančnega okvira EU, ki sta usmerjena v naložbe za prihodnost, umakne predlog proračuna EU. Potrebni so ukrepi za podporo MSP, da zaposlijo mlade delavce, ki so brezposelni in jim morda primanjkuje izkušenj;

—

krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva z inovacijami in stabilnim financiranjem raziskav in razvoja, pa tudi s politiko usposabljanja in posebnega spremljanja MSP in mikro podjetij ter njihovih zaposlenih, politiko spodbujanja naložb, dostopom do trgov in zmanjšanjem upravnih omejitev. To bo spodbudilo tudi obnovo evropske industrije kot pomembnega sektorja za rast in delovna mesta.

—

EU potrebuje prijazno pravno okolje, katerega upravljanje in spoštovanje ne povzročata nepotrebnih upravnih stroškov. Gospodarska zakonodaja mora biti jasna, pravična in sorazmerna. To je pomembno prav za vsako podjetje, še posebej za MSP;

—

posebnim prizadevanjem, da se EU prepozna kot dejavna in globalna partnerica. V tem smislu je pomembna tudi mednarodna trgovinska politika, ki mora spodbujati vrednote EU v podporo trajnostnemu razvoju in vključevanju civilne družbe, med drugim z ustanavljanjem organizacij civilne družbe, ki spremljajo izvajanje trgovinskih sporazumov;

—

zagotovitvi uravnotežene zastopanosti spolov z izvajanjem zakonodaje na področju enakosti spolov in enakih možnosti za mlade in ženske. Razlika v plačilu med moškimi in ženskami za isto delo znaša 17 odstotkov; poleg tega je kriza najbolj prizadela ženske in mlade.