KONSOLIDIRANI ZAKLJUČNI RAČUN EVROPSKE UNIJE ZA PRORAČUNSKO LETO 2011

2012/C 348/01

KAZALO

Izjava, priložena konsolidiranemu zaključnemu računu

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz sprememb v čistih sredstvih

Pojasnila k računovodskim izkazom

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna

Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2011 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile institucije in organi v skladu s členom 129(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom vii navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropske unije ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja evropske unije v vseh pomembnih vidikih.

(podpis)

DEL I

Konsolidirani računovodski izkazi in pojasnila  (1)

KAZALO

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz sprememb v čistih sredstvih

Pojasnila k računovodskim izkazom:

BILANCA STANJA

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

IZKAZ DENARNIH TOKOV

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.   POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1   PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA

Zaključni računi Evropske unije se vodijo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje navedene finančne uredbe.

Evropska unija v skladu s členom 133 finančne uredbe pripravi računovodske izkaze v skladu s pravili računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), če teh ni, pa iz mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP). Ta računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, morajo uporabljati vse institucije in organi EU, ki so vključeni v konsolidacijo, za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da bi se uskladil proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije. Računovodski izkazi se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

1.2   RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih neke pravne osebe, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri EU kot osebi javnega prava je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana. Ta dokument je bil pripravljen ob zavedanju teh ciljev.

Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 2 in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1, in sicer: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja, doslednost predstavljanja, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije.

Za pripravo računovodskih izkazov v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli morajo vodstveni kadri pripraviti ocene, ki vplivajo na navedene zneske nekaterih postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida, pa tudi na razkritja pogojnih sredstev in obveznosti.

1.3   KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije

Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo vse pomembne nadzorovane subjekte (institucije in agencije), pridružene subjekte in skupna podjetja, kar pomeni 50 nadzorovanih subjektov, 5 skupnih podjetij in 4 pridružene subjekte. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu 11.1. V primerjavi z letom 2010 se je obseg konsolidacije razširil za 7 nadzorovanih subjektov (eno institucijo in 6 agencij). Ta vključitev nima pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

Nadzorovani subjekti

Odločitev o vključitvi subjekta v konsolidacijo temelji na konceptu nadzora. Nadzorovani subjekti so vsi subjekti, za katere je Evropska unija neposredno ali posredno pooblaščena, da usmerja njihovo finančno in poslovno politiko, da bi lahko imela koristi od dejavnosti teh subjektov. To pooblastilo mora biti neposredno izvršljivo. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in se konča, ko takega nadzora ni več.

Najpogostejši kazalniki nadzora znotraj Evropske unije so: ustanovitev subjekta na podlagi ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje, financiranje subjekta iz splošnega proračuna, obstoj glasovalnih pravic v upravnih organih, revizija, ki jo opravi Evropsko računsko sodišče, in razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament. Jasno je, da je treba vsak subjekt ustrezno oceniti za odločitev, ali eno ali več zgornjih meril zadostuje za sprožitev nadzora.

V skladu s tem pristopom za institucije (razen ECB) in agencije EU (razen agencij iz nekdanjega drugega stebra) velja, da so pod izključnim nadzorom EU in so zato vključene v konsolidacijo. Poleg tega tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji velja, da je nadzorovani subjekt.

Vsi pomembni medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti EU se izločijo. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Skupna podjetja

Skupno podjetje je pogodbeni dogovor, po katerem Evropska unija in ena ali več strank („podvižnikov“) opravljajo gospodarsko dejavnost pod skupnim nadzorom. Skupni nadzor je pogodbeno dogovorjena delitev neposrednega ali posrednega nadzora nad dejavnostjo, iz katere pritekajo možne storitve.

Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropske unije v rezultatih skupno nadzorovanih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida, njen delež v gibanju rezerv pa v rezervah. Začetni stroški in vsa gibanja (dodatni prispevki, delež v rezultatih in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost skupnega podjetja v zaključnem računu na datum bilance stanja.

Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropsko unijo in skupno nadzorovanimi subjekti so neznatni ter zato niso izločeni. Računovodske usmeritve skupnih podjetij se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih je sprejela Evropska unija za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so subjekti, na katere ima Evropska unija znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar jih ne nadzoruje. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima Evropska unija v njih neposredno ali posredno 20 % ali več glasovalnih pravic.

Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropske unije v rezultatih pridruženih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida, njen delež v gibanju rezerv pa v rezervah. Začetni stroški in vsa gibanja (dodatni prispevki, delež v rezultatih in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost pridruženega subjekta v zaključnem računu na datum bilance stanja. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička pridruženega subjekta, zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropsko unijo in pridruženimi subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Računovodske usmeritve pridruženih subjektov se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih je sprejela Evropska unija za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah. V primerih, ko ima Evropska unija 20-odstotni ali večji delež v skladu investicijskega kapitala, si na sklad ne prizadeva znatno vplivati. Taki skladi se zato obravnavajo kot za prodajo razpoložljivi finančni instrumenti in kapitalska metoda se zanje ne uporablja.

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo in katerih sredstva upravlja Komisija

Sredstva sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje Evropske unije, Evropskega razvojnega sklada in Jamstvenega sklada za udeležence v njihovem imenu upravlja Komisija, vendar teh subjektov Evropska unija ne nadzoruje in zato niso konsolidirani v zaključnem računu – za več informacij o zadevnih zneskih glej pojasnilo 11.2.

1.4   PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.4.1    Valuta in osnova za preračunavanje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta Evropske unije.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Drugačne metode preračunavanja se uporabijo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena.

Stanja ob koncu leta za denarna sredstva in obveznosti, izražene v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra:

Devizni tečaj eura

Spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev, izraženih v tuji valuti in razvrščenih kot razpoložljivih za prodajo, ki izhajajo iz tečajnih razlik, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih in obveznostih, knjiženih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

1.4.2    Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, rezervacije, finančno tveganje v zvezi z zalogami in terjatvami, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.5   BILANCA STANJA

1.5.1    Neopredmetena sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Ta sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, ko so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.

1.5.2    Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi ali gradnji sredstva.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot posebno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali možne storitve, povezane s to postavko, pritekale v Evropsko unijo in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali. Ker Evropska unija ne najema posojil za financiranje pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev, v zvezi s temi nakupi ni nobenih stroškov izposojanja.

Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker ta sredstva še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški pripišejo njihovi preostali vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Amortizacijske stopnje

Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo iztržka, zmanjšanega za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Najemi

Kadar nosi večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, Evropska unija, se najemi opredmetenih osnovnih sredstev razvrstijo kot finančni najemi. Finančni najemi so usredstveni na začetku najema po pošteni vrednosti najetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Vsaka najemnina se dodeli med obveznosti in finančne stroške, tako da se doseže stalna obrestna mera za neporavnani del financiranja. Obveznosti v zvezi z najemnino brez finančnih stroškov so vključene v druge obveznosti (nekratkoročne in kratkoročne). Obresti finančnih stroškov se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida med trajanjem najema, tako da se doseže stalna obrestna mera za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi dobo koristnosti sredstva ali skozi dobo trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar nosi večji del tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, najemodajalec, se najemi razvrstijo kot poslovni najemi. Najemnine, plačane za poslovne najeme, se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida po metodi enakomernega časovnega amortiziranja med trajanjem najema.

1.5.3    Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremenjene okoliščine kažejo na to, da njihova knjigovodska vrednost morda ni izterljiva. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.

1.5.4    Naložbe

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. Stroški kapitala se v primeru znamenj oslabitve prilagodijo tako, da se upošteva delež povečanj ali zmanjšanj čistih sredstev pridruženih subjektov in skupnih podjetij, ki jih je mogoče po začetnem pripoznanju pripisati Evropski uniji, ter po potrebi odpišejo do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3. Če razlog za oslabitev pozneje preneha obstajati, se izguba zaradi oslabitve razveljavi na knjigovodsko vrednost, ki bi bila določena, če ne bi bila priznana izguba zaradi oslabitve.

Naložbe v sklade tveganega kapitala

Razvrstitev in merjenje

Naložbe v sklade tveganega kapitala so razvrščene kot za prodajo razpoložljiva sredstva (glej pojasnilo 1.5.5) in so v skladu s tem izkazane po pošteni vrednosti, dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tečajnimi razlikami), pa se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost.

Upoštevanje poštene vrednosti

Ker naložbe v sklade tveganega kapitala nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo od postavke do postavke po nabavni vrednosti ali pripisani čisti vrednosti sredstva, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Neiztrženi dobički, ki izhajajo iz merjenja poštene vrednosti, se pripoznajo skozi rezerve, pri neiztrženih izgubah pa se oceni oslabitev zadevnih sredstev, da se ugotovi, ali se pripoznajo kot izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida ali kot spremembe rezerve za pošteno vrednost.

1.5.5    Finančna sredstva

Razvrstitev

Evropska unija svoja finančna sredstva razvršča v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo; ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

(i)   Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določi Evropska unija. V to kategorijo so razvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo prodana v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(ii)   Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko EU zagotovi denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo. Vključena so v nekratkoročna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(iii)   Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih Evropska unija nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu Evropska unija ni imela nobenih naložb iz te kategorije.

(iv)   Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Razvrščena so bodisi kot kratkoročna bodisi kot nekratkoročna sredstva glede na časovno obdobje, v katerem jih EU namerava odtujiti. Naložbe v nekonsolidirane subjekte in druge kapitalske naložbe (npr. posli rizičnega kapitala), ki se ne obračunajo po kapitalski metodi, so prav tako razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznata na datum trgovanja – datum, na katerega se Evropska unija zaveže, da bo kupila ali prodala sredstvo. Posojila se pripoznajo, ko se posojilojemalcu nakažejo denarna sredstva. Finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla (tj. poštena vrednost prejetega plačila). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo po obrestni meri, nižji od tržne, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se izmerijo glede na nominalni znesek, ki se šteje kot poštena vrednost posojila. Razlogi za to:

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali so se prenesle ter je Evropska unija prenesla večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom.

Poznejše merjenje

Oslabitev finančnih sredstev

Evropska unija ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Finančno sredstvo oslabi in izgube zaradi oslabitve nastanejo samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

(a)   Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje morebitne izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov s premoženjem zavarovanih finančnih sredstev odraža denarne tokove, ki bi lahko nastali zaradi zasega premoženja, zmanjšane za stroške pridobitve in prodaje zadevnega premoženja, ne glede na to, ali je zaseg verjeten. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(b)   Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so kapitalske naložbe razvrščene kot razpoložljive za prodajo, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali stalno (dolgotrajnejše) zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za morebitne izgube zaradi oslabitve zadevnega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida, črta iz rezerv in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v zvezi s kapitalskimi instrumenti, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

1.5.6    Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi zaporednih cen (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredno pripisljive stroške in z njimi povezane splošne proizvodne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo. Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imela Evropska unija za pridobitev sredstva na datum poročanja.

1.5.7    Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva ali predujem se povrnejo ali porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti Evropski uniji. Znesek predhodnega financiranja se zmanjša (za celotni znesek ali del zneska) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov, tako dobljeni znesek pa se pripozna kot odhodek.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predhodnega financiranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, upravičene zneske, pripoznane kot odhodke, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od obračunanih obresti in se vključi v bilanco stanja.

1.5.8    Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstajajo nepristranski dokazi, da Evropska unija ne bo mogla izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta glej pojasnilo 1.5.14 spodaj.

1.5.9    Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so opredeljeni kot kratkoročna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic in druge kratkoročne visoko likvidne naložbe z originalno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.5.10    Prejemki zaposlenih

Pokojninske obveznosti

Evropska unija upravlja pokojninske načrte z določenimi izplačili. Osebje prispeva iz svojih plač tretjino pričakovanih stroškov pokojnin, vendar se ta obveznost ne financira sproti. Obveznost, ki se pripozna v bilanci stanja za pokojninske načrte z določenimi izplačili, je sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin na datum bilance stanja. Obveznost iz naslova vnaprej določenih pokojnin izračunajo aktuarji po metodi predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odtokov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezane pokojninske obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube, ki izhajajo iz izkustvenih prilagoditev in sprememb aktuarskih predpostavk, se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če spremembe pokojninskega načrta niso odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju določen čas (čas, potreben za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca). V tem primeru se stroški preteklega službovanja amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju, potrebnem za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca.

Pozaposlitveni prejemki iz naslova zdravstvenega zavarovanja

Evropska unija zagotavlja svojim zaposlenim zdravstveno zavarovanje, in sicer v obliki povračila zdravstvenih stroškov. Za tekoče upravljanje je bil ustanovljen poseben sklad. Do sredstev tega sistema so upravičeni sedanji zaposleni, upokojenci, vdovci in njihovi vzdrževanci. Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ (upokojencem, sirotam itd.) so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“. Glede na naravo teh prejemkov je potreben aktuarski izračun. Obveznost v bilanci stanja je določena na podobni osnovi kot za pokojninske obveznosti (glej zgoraj).

1.5.11    Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima Evropska unija sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

1.5.12    Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali kot finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti (najeta posojila). Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza prejetim denarnim sredstvom ob njihovem najemu (poštena vrednost prejetih plačil), zmanjšanim za stroške posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prejetimi sredstvi, zmanjšanimi za stroške posla, in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v posojil po metodi efektivnih obresti.

Finančne obveznosti so razvrščene kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Pri posojilih, odobrenih iz izposojenih finančnih sredstev, metode efektivnih obresti na podlagi premislekov o pomembnosti ni mogoče uporabljati za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih ima Evropska unija in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Finančne obveznosti, razvrščene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, vključujejo izvedene finančne instrumente, kadar je njihova poštena vrednost negativna. Računovodsko se obravnavajo na enak način kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, glej pojasnilo 1.5.5.

1.5.13    Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti EU iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do subvencij ali drugih sredstev EU. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih Evropska unija sprejme.

1.5.14    Aktivne in pasivne časovne razmejitve

V skladu z računovodskimi pravili Evropske unije se posli in dogodki pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotoviti, da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko.

Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, EU pa je že opravila zadevno storitev ali dobavila zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki.

Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.6   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.6.1    Prihodki

Prihodki iz nemenjalnih poslov

V to postavko spada velika večina prihodkov EU, ki zajemajo predvsem neposredne in posredne davke ter zneske lastnih sredstev. Poleg davkov lahko Evropska unija prejeme tudi plačila, kot so dajatve, globe in donacije, od drugih subjektov.

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Evropska komisija vpokliče sredstva od držav članic in zahteva njihove prispevke. Izmerijo se glede na vpoklicani znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeta ustrezna mesečna poročila o računih A (ki vključujejo izterjane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso izplačani Evropski komisiji, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletna poročila o računih B (ki vključujejo neizterjane in nezajamčene dajatve ter zajamčene zneske, ki jih dolžnik izpodbija), prejeta od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene (25 %). Poleg tega se v izkazu poslovnega izida pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Prihodki od glob se pripoznajo, ko je sprejet sklep EU o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Če obstajajo dvomi glede dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti. Po izdaji sklepa o naložitvi globe mu dolžniki lahko ugovarjajo v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevnem sklepu:

Vendar je treba tudi v primeru pritožbe glavnico globe plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 278 Pogodbe EU), ali pa se lahko v nekaterih okoliščinah in na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek.

Če se podjetje pritoži zoper sklep in je že začasno plačalo globo, je znesek razkrit kot pogojna obveznost. Ker pa pritožba naslovnika zoper sklep EU nima odložilnega učinka, se prejeta denarna sredstva uporabijo za poravnavo terjatve. Če se namesto plačila prejme jamstvo, se globa še naprej obravnava kot terjatev. Če se zdi verjetno, da Splošno sodišče ne bo odločilo v prid EU, se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnana terjatev ustrezno odpiše. Skupne obresti, ki jih prejme Evropska komisija na bančnih računih, na katere se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Prihodki iz menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere Evropska unija oceni denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predčasnega plačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in zneske (točke), plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

1.6.2    Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih Evropska unija sprejme. Vrednotijo se po nabavni vrednosti. Odhodki za nemenjalne posle so značilni za EU in zajemajo večino njenih odhodkov. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter subvencije, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

1.7   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.7.1    Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropske unije. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev verjeten.

1.7.2    Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropske unije; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

2.   POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

2.1   NEOPREDMETENA SREDSTVA

Zgornji zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.

2.2   OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Med sredstva v gradnji na dan 31. decembra 2011 so vključena sredstva v višini 219 milijonov EUR za projekt Galileo za globalni navigacijski satelitski sistem EU, ki se razvija s pomočjo Evropske vesoljske agencije (ESA). Ko bo sistem dokončan, ga bo sestavljalo 30 satelitov, dva nadzorna centra in 16 talnih postaj. Znesek v bilanci stanja ustreza stroškom, ki jih je imela Komisija s tem projektom od 22. oktobra 2011 (datum, ko sta bila uspešno izstreljena prva dva satelita v sistemu). Pred tem datumom je – kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem zaključnem računu – Komisija projekt obravnavala kot projekt v raziskovalni fazi, zato so bili v skladu z računovodskimi pravili EU vsi nastali stroški prikazani kot odhodki. Od začetka projekta do konca tekočega finančnega okvira naj bi načrtovani stroški Evropske unije za fazo validacije v orbiti in prvi del faze polne operativne zmogljivosti znašali 3 788 milijonov EUR. Za naslednji finančni okvir je predvidenih nadaljnjih 5 500 milijonov EUR, ki naj bi se porabili za popolno vzpostavitev sistema, njegovo izkoriščanje, zagotavljanje storitev programa Galileo do leta 2020 in pripravo naslednje generacije konstelacije, vse to pa se bo v celoti financiralo iz proračuna EU. Za odhodke za raziskave v tem obdobju je bil pripoznan znesek v višini 268 milijonov EUR.

Naslednja dva satelita naj bi izstrelili jeseni 2012. Ko bo nato zaključeno njuno testiranje, se bo končala faza projekta, ki zajema validacijo v orbiti. To fazo sta skupaj financirali EU in ESA in v skladu s sporazumom o donaciji, ki sta ga sklenili, bo ESA ustvarjena sredstva uradno prenesla na EU. Za ta pravni prenos bo potrebno strinjanje sveta ESA, pri čemer je treba upoštevati, da so vse države članice ESA razen dveh (Norveške in Švice) tudi države članice EU. Trenutno Komisija nima razloga za domnevo, da bo katera od članic ESA ta prenos blokirala.

Stroški, ki jih je treba še plačati v zvezi s finančnimi najemi in podobnimi upravičenostmi, so v bilanci stanja prikazani pri nekratkoročnih in kratkoročnih obveznostih (glej pojasnili 2.17 in 2.20.1). Razčlenitev teh stroškov:

FINANČNI NAJEMI

2.3   NALOŽBE, KI SE OBRAČUNAJO PO KAPITALSKI METODI

2.3.1    Deleži v skupnih podjetjih

Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. EU je na podlagi njenih deležev v skupnih podjetjih mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

Skupno podjetje Galileo v likvidaciji

Konec leta 2006 se je za skupno podjetje Galileo začel postopek likvidacije, ki še ni končan. Ker subjekt leta 2011 ni bil dejaven in je bil še vedno v postopku likvidacije, niso nastali nobeni prihodki niti odhodki.

Skupno podjetje SESAR

Cilj tega skupnega podjetja je zagotoviti posodobitev evropskega sistema upravljanja zračnega prometa in hitro izvedbo osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi z usklajevanjem in združevanjem vseh ustreznih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj v EU. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju SESAR znašal 59,37 %. Skupni (okvirni) prispevek Komisije, ki je predviden za skupno podjetje SESAR (za obdobje 2007–2013), znaša 700 milijonov EUR. Nepripoznani delež izgub v obravnavanem obdobju in kumulativno znaša 102 milijona EUR.

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER vključuje Evropsko unijo ter Kitajsko, Indijo, Rusijo, Južno Korejo, Japonsko in ZDA. Organizacija ITER je bila ustanovljena, da upravlja naprave ITER in spodbuja njihovo izkoriščanje, krepi javno razumevanje in sprejemanje fuzijske energije ter izvaja vse druge dejavnosti, ki so potrebne za doseganje njenega namena. Prispevek EU (Euratoma) za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER je zagotovljen prek agencije Fuzija za energijo ter vključuje tudi prispevke držav članic in Švice. Skupni prispevek je s pravnega vidika prispevek Euratoma za organizacijo ITER, saj države članice in Švica nimajo lastniških deležev v organizaciji ITER. Ker ima EU v pravnem smislu delež v skupnem podjetju Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER, ga mora Komisija pripoznati v svojem zaključnem računu. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v organizaciji ITER znašal 47 %. Skupni (okvirni) prispevek Euratoma, ki je predviden za organizacijo ITER (za obdobje 2007–2041), znaša 7 649 milijonov EUR. Nepripoznani delež izgub v obravnavanem obdobju in kumulativno znaša 4 milijone EUR.

Skupne tehnološke pobude

Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud, ki jih izvajajo skupna podjetja v smislu člena 171 Pogodbe, so bila ustanovljena za uresničevanje ciljev lizbonske agende za rast in delovna mesta. V to postavko sta vključeni skupno podjetje IMI in skupno podjetje za GCV, tri druga skupna podjetja, in sicer ARTEMIS, Čisto nebo in ENIAC, pa je – čeprav so s pravnega vidika skupna podjetja – z računovodskega vidika treba obravnavati kot pridružene subjekte (in so zato kot taka vključena v pojasnilo 2.3.2), saj ima Komisija znaten vpliv nanje, ne pa skupnega nadzora nad njimi.

Skupna tehnološka pobuda za inovativna zdravila v okviru skupnega podjetja IMI

Skupno podjetje IMI podpira predkonkurenčne farmacevtske raziskave in razvoj v državah članicah in pridruženih državah, pri čemer si prizadeva za povečanje naložb v raziskave na biofarmacevtskem področju, ter spodbuja sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri svojih dejavnostih. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju IMI znašal 96,51 %. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 1 milijardo EUR do 31. decembra 2017.

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (GCV)

Cilj skupnega podjetja za GCV je združiti sredstva javnega in zasebnega sektorja za okrepitev raziskovalnih dejavnosti, da bi povečali splošno učinkovitost evropskih raziskovalnih prizadevanj ter pospešili razvoj in uporabo tehnologij gorivnih celic in vodika. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju za GCV znašal 89,32 %. Največji okvirni prispevek EU znaša 470 milijonov EUR do 31. decembra 2017.

2.3.2    Deleži v pridruženih subjektih

Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi. EU je na podlagi njenih deležev v pridruženih subjektih mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

Evropski investicijski sklad (EIS)

Evropski investicijski sklad (EIS) je finančna institucija Evropske unije, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za MSP. Komisija je vplačala 20 %, tako da je bilo nevpoklicanega kapitala za 720 milijonov EUR.

Skupno podjetje ARTEMIS

Subjekt je bil ustanovljen za izvajanje skupne tehnološke pobude na področju vgrajenih računalniških sistemov skupaj z zasebnim sektorjem. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 420 milijonov EUR. Nepripoznani delež izgub v obravnavanem obdobju in kumulativno znaša 3 milijone EUR.

Skupno podjetje Čisto nebo

Namen tega subjekta je pospešiti razvoj, potrjevanje in predstavitev čistih tehnologij zračnega prometa v EU, in zlasti vzpostaviti radikalno inovativen sistem zračnega prometa, katerega cilj je zmanjšati vpliv zračnega prometa na okolje. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 800 milijonov EUR. Nepripoznani delež izgub v obravnavanem obdobju in kumulativno znaša 5 milijonov EUR.

Skupno podjetje ENIAC

Namen skupnega podjetja ENIAC je opredeliti skupaj dogovorjen raziskovalni program na področju nanoelektronike, da bi se določile raziskovalne prednostne naloge za razvoj in prevzem ključnih pristojnosti na tem področju. Ti cilji bodo doseženi z združevanjem sredstev iz javnega in zasebnega sektorja za podporo raziskovalnim in razvojnim dejavnostim v obliki projektov. Skupna zaveza EU znaša 450 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju ENIAC znašal 96,77 %.

2.4   FINANČNA SREDSTVA: ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA

2.4.1    Jamstveni sklad

Čista sredstva Jamstvenega sklada  (3)

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe krije posojila, za katera da EU jamstvo na podlagi sklepa Sveta, zlasti posojila Evropske investicijske banke (EIB) zunaj EU in posojila v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj EU. Gre za dolgoročni instrument, ki zajema vsa neodplačana posojila, za katera jamči EU, in se zato lahko obravnava kot dolgoročna finančna naložba. To je razvidno iz dejstva, da je zapadlost skoraj 83 % sredstev, razpoložljivih za prodajo, med 1 in 10 let. Sklad se financira s plačili iz splošnega proračuna EU, ki so enaka 9 % vrednosti investiranega kapitala poslov, prihodki od obresti na investirana sredstva sklada in izterjanimi zneski v primeru zamude dolžnikov, za katere je sklad že moral aktivirati svoje jamstvo. Presežek ciljnega letnega zneska se vrne kot prihodek za splošni proračun EU.

EU mora vključiti rezervo za jamstva za kritje posojil tretjim državam. Namen te rezerve je kriti potrebe Jamstvenega sklada in po potrebi aktiviranih jamstev, ki presegajo razpoložljivi znesek v skladu, tako da ti zneski lahko bremenijo proračun. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil ob koncu leta.

2.4.2    Druga nekratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

V to postavko spadajo naložbe in udeležbe, ki so bile nabavljene, da bi upravičencem pomagali razviti njihove poslovne dejavnosti.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)

Ker EBRD ne kotira na nobeni borzi in glede na pogodbene omejitve, vključene v statut EBRD, ki se med drugim nanašajo na prodajo delnic, omejeno na nabavno vrednost in dovoljeno samo obstoječim članicam, se delnice Komisije vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebiten odpis zaradi oslabitve.

V okviru poslov rizičnega kapitala so finančnim posrednikom odobreni zneski za financiranje kapitalskih naložb. Upravlja jih Evropska investicijska banka, financirajo pa se v okviru evropske sosedske politike.

Iz Sklada za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo se črpajo sredstva za program za rast in zaposlovanje, večletni program, program za konkurenčnost in inovativnost ter pilotni projekt za prenos tehnologij, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje zagona MSP z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala. Ob koncu leta so bile v zvezi s Skladom za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo in programom pomoči za MSP prevzete obveznosti za nadaljnjih 126 milijonov EUR, ki pa jih upravičenci še niso črpali.

Evropski sklad za jugovzhodno Evropo, ki je investicijska družba s spremenljivim delniškim kapitalom (SICAV), je prav tako vključen v to postavko. Splošni cilj sklada je spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v jugovzhodni Evropi s trajnostnim zagotavljanjem dodatnega razvojnega financiranja prek lokalnih finančnih posrednikov.

Splošni cilj sklada za zeleno rast (nekdanjega sklada za povečanje energetske učinkovitosti v jugovzhodni Evropi) je povečati energetsko učinkovitost in spodbujati uporabo obnovljivih virov energije v jugovzhodni Evropi z zagotavljanjem namenskega financiranja podjetjem in gospodinjstvom prek partnerstev s finančnimi institucijami in neposrednim financiranjem. Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije je inovativen sklad, ki na svetovni ravni zagotavlja rizični kapital z zasebnimi naložbami v projekte za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v državah v razvoju in gospodarstvih v prehodu.

2.5   FINANČNA SREDSTVA: DOLGOROČNA POSOJILA

2.5.1    Posojila, odobrena iz proračuna Evropske unije in ESPJ v likvidaciji

Posojila s posebnimi pogoji so odobrena po ugodnejših obrestnih merah v okviru sodelovanja z državami nečlanicami. Vsi zneski zapadejo več kot 12 mesecev po koncu leta. Efektivne obrestne mere za ta posojila se gibljejo med 7,73 % in 14,507 %.

2.5.2    Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

Ti zneski so se znatno povečali zaradi posojil, izplačanih leta 2011 v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (European Financial Stabilisation Mechanism – EFSM), kar se kaže tudi v povečanju najetih posojil EU (glej pojasnilo 2.16). Za več informacij o najemanju in dajanju posojil glej opombo 7.

2.6   DOLGOROČNE TERJATVE IN NADOMESTILA

Od zgoraj navedenih terjatev se 273 milijonov EUR (leta 2010: 14 milijonov EUR) nanaša na nemenjalne posle. Znatno povečanje dolgoročnih terjatev do držav članic je posledica neizvršenih sklepov o potrditvi obračunov za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in razvoj podeželja. Ti zneski naj bi bili izterjani v več obrokih v letih 2012 in 2013, in sicer v okviru finančne pomoči, odobrene nekaterih državam članicam. Zneski, ki naj bi bili izterjani leta 2013, so vključeni v zgornjo razpredelnico, zneski, ki naj bi bili izterjani leta 2012, pa so vključeni med kratkoročne terjatve (glej pojasnilo 2.11.1 spodaj).

2.7   DOLGOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

2.7.1    Predhodno financiranje

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v manj kot 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje in torej kot kratkoročno sredstvo, saldo pa je dolgoročen.

Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem:

To so jamstva, ki jih Evropska komisija v nekaterih primerih zahteva od upravičencev ob plačilu predujmov (predhodno financiranje). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je sprožilni dogodek povezan z obstojem jamstva. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predhodnega financiranja. Na dan 31. decembra 2011 je „nominalna“ vrednost jamstev, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 1 330 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 1 083 milijonov EUR (leta 2010: 1 227 milijonov EUR oziroma 1 059 milijonov EUR).

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP), se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence – taki zneski predhodnega financiranja, plačani leta 2011, so znašali skupno 3,3 milijarde EUR (leta 2010: 3,2 milijarde EUR). Ta sklad je od Evropske unije ločen subjekt in ni konsolidiran v tem zaključnem računu – glej pojasnilo 11.2.3.

DOLGOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

Največji del zneskov dolgoročnega predhodnega financiranja je povezan s strukturnimi ukrepi za programsko obdobje 2007–2013 v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo. Ker je veliko teh projektov dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.

Predhodno financiranje pomeni velik del skupnih sredstev EU, zato je deležno ustrezne in redne pozornosti. Opozoriti je treba, da mora obseg zneskov predhodnega financiranja v različnih programih zadostovati, da se upravičencu zagotovijo potrebna likvidna sredstva za začetek projekta, hkrati pa mora omogočati zaščito finančnih interesov EU ter upoštevati pravne in operativne omejitve ter omejitve zaradi stroškovne učinkovitosti. Komisija vse te vidike ustrezno upošteva v prizadevanju, da se izboljša nadaljnje spremljanje predhodnega financiranja.

Natančnejši pregled razvoja predhodnega financiranja razkrije, da se je predhodno financiranje pospešeno povečevalo v letih 2007–2009, tj. v prvih letih programskega obdobja 2007–2013. V tem obdobju so se namreč začenjali izvajati novi programi in ukrepi ter se je zato začela izplačevati podpora Komisije v obliki plačil predhodnega financiranja. Leta 2011 se je raven predhodnega financiranja prvič zmanjšala, kar je usmeritev, ki potrjuje, da je povečanje v zgodnjih letih finančnega okvira za obdobje 2007–2013 del običajnega razvoja v okviru profila porabe večletnih programov. Dejansko se je leta 2011 predhodno financiranje skupaj zmanjšalo za 1,5 % oz. 743 milijonov EUR v primerjavi z letom 2010, predvsem zaradi zneskov kratkoročnega predhodnega financiranja v okviru deljenega upravljanja (glej pojasnilo 2.12.1). Vendar se to zmanjšanje izravna s povečanjem vnaprej plačanih odhodkov zaradi pripoznanja novih sredstev, povezanih z zneski predujmov iz shem pomoči, ki jih je Komisija povrnila državam članicam (glej pojasnilo spodaj).

2.7.2    Vnaprej plačani odhodki

V okviru programov za kohezijo in razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 je mogoče državam članicam izplačevati sredstva iz proračuna EU kot prispevek v instrumente finančnega inženiringa (in sicer v obliki posojil, jamstev ali kapitalskih naložb), ki so bili vzpostavljeni in se upravljajo na odgovornost države članice. Denarna sredstva, ki ob koncu leta v okviru teh instrumentov niso porabljena, so last EU (tako kot običajno predhodno financiranje) in se zato obravnavajo kot sredstvo v bilanci stanja Komisije. Vendar zadevni temeljni pravni akti držav članic ne zavezujejo, naj Komisiji redno poročajo o porabi teh predujmov, v nekaterih primerih pa jim jih ni treba niti opredeliti v izkazih odhodkov, ki jih predložijo Komisiji. Na podlagi tega dejstva in informacij, prejetih od držav članic o porabi sredstev, se ob koncu vsakega leta oceni vrednost tega sredstva.

Komisija je vzporedno s tem, ko je leta 2010 vključila instrumente finančnega inženiringa v svojo bilanco stanja, analizirala tudi podobne sheme, v okviru katerih se državam članicam izplačujejo predujmi. Od držav članic je zahtevala informacije o njihovi porabi predujmov, ki so jih prejele iz raznih shem pomoči (državna pomoč, tržni ukrepi v okviru EKJS), in prispevkov iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Vendar ob koncu leta 2010 od držav članic ni bilo na voljo dovolj informacij, da bi Komisija lahko zanesljivo ocenila obseg neizplačanih zneskov na dan 31. decembra 2010. Informacije zdaj kažejo, da so bili ti zneski neznatni. Komisija je leta 2011 namreč nadaljevala delo na tem področju in lahko zdaj na podlagi informacij, ki jih je zbrala od držav članic, bolje oceni obseg teh neizplačanih predujmov. Zato je v bilanco stanja Komisije na dan 31. decembra 2011 zdaj vključeno sredstvo, ki je razdeljeno na dolgoročno (720 milijonov EUR zgoraj) in kratkoročno (1 792 milijonov EUR, glej pojasnilo 2.12.2) glede na to, kdaj naj bi bili predujmi porabljeni. Zaradi pripoznanja tega sredstva so se odhodki za leto 2011 ustrezno zmanjšali za enak znesek.

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.8   ZALOGE

2.9   FINANČNA SREDSTVA: ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so kupljena zaradi svojega naložbenega donosa ali jih ima EU v lasti zaradi vzpostavitve posebne strukture sredstev ali sekundarnega vira likvidnosti in se zato lahko prodajo kot odziv na potrebe po likvidnosti ali spremembe obrestnih mer.

ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA

Kar zadeva zneske ESPJ v likvidaciji, so vse za prodajo razpoložljive naložbe dolžniški vrednostni papirji, ki so izraženi v eurih in kotirajo na delujočih trgih. Na dan 31. decembra 2011 je vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (izražena po pošteni vrednosti), ki dokončno zapadejo v letu 2012, znašala 481 milijonov EUR (leta 2010: 294 milijonov EUR).

Ne glede na pridobitve Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja in Instrumenta za posojilna jamstva za projekte TEN-T (glej tudi pojasnilo 5.1.2) so se za prodajo razpoložljiva sredstva zelo povečala glede na prejšnje leto zlasti zaradi povečanja zneskov začasno plačanih glob v posebej za ta namen ustanovljenem skladu, ki ga upravlja GD za gospodarske in finančne zadeve (sklad BUFI). Pred letom 2010 bi bili ti zneski položeni na posebne bančne račune – glej pojasnilo 2.13.2 o denarnih sredstvih z omejitvami.

2.10   FINANČNA SREDSTVA: KRATKOROČNA POSOJILA

Ti zneski so zlasti posojila, pri katerih je preostanek obdobja do končne zapadlosti krajši od 12 mesecev po datumu bilance stanja (za več informacij glej pojasnilo 2.5.2). Lani je bil v to postavko vključen znesek v višini 2 milijard EUR v zvezi s plačilnobilančnim posojilom Madžarski, ki je bilo odplačano decembra 2011. V to postavko so vključene tudi vezane vloge v višini 51 milijonov EUR, povezane predvsem z Evropsko službo za zunanje delovanje in Prevajalskim centrom za organe Evropske unije.

2.11   DRUGE TERJATVE IN NADOMESTILA

Po ocenah zajema ta postavka skupaj 8 955 milijonov EUR (leta 2010: 11 009 milijonov EUR) v zvezi z nemenjalnimi posli.

2.11.1    Kratkoročne terjatve

Stranke

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo, ki so vknjiženi ob koncu leta kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja.

Globe

Ta postavka zajema zneske za izterjavo v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija. V zvezi s temi terjatvami so bila za globe, ki 31. decembra 2011 niso bile poravnane, prejeta jamstva v skupni vrednosti 3 012 milijonov EUR (leta 2010: 2 585 milijonov EUR). Treba je omeniti, da je 209 milijonov EUR teh terjatev zapadlo v plačilo po 31. decembru 2011.

Terjatve do držav članic

Terjatve v zvezi z EKJS in razvojem podeželja

Ta postavka zajema predvsem terjatve do upravičencev do pomoči iz EKJS na dan 31. decembra, kakor so jih prijavile in potrdile države članice 15. oktobra. Terjatve, nastale po tej prijavi do 31. decembra, se ocenijo. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. V popravek je vključeno tudi zmanjšanje za 20 %, kar ustreza znesku, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov.

Terjatve v zvezi z lastnimi sredstvi

Treba je upoštevati, da lahko države članice zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja, zato so zgoraj navedeni zneski prikazani brez tega odbitka. Na podlagi ocen, ki so jih poslale države članice, je bil od terjatev do držav članic odštet ustrezen odpis. Vendar to ne pomeni, da se Komisija odpoveduje izterjavi zneskov, ki jih zajema ta popravek vrednosti.

2.11.2    Aktivne časovne razmejitve

Glavni znesek, vknjižen v to postavko, so prehodno nezaračunani prihodki:

Znatno zmanjšanje odloženih stroškov je v glavnem posledica boljše računovodske obravnave sredstev, ki so jih države članice prenesle na instrumente finančnega inženiringa in do konca leta še niso bila prijavljena Komisiji oz. jih Komisija še ni povrnila. Ti zneski se zdaj odštejejo od vnaprej vračunanih stroškov, na katere se nanašajo.

Drugi prehodno nezaračunani prihodki so večinoma prihodki od zamudnih obresti, bančne obresti in obresti na zneske predhodnega financiranja.

2.12   KRATKOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

2.12.1    Predhodno financiranje

Razlog za zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja v okviru deljenega upravljanja je znaten napredek pri postopkih zaključevanja programov programskega obdobja 2000–2006 (zlasti v okviru sklada za razvoj podeželja, sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada). Čeprav so bili leta 2011 plačani obroki predhodnega financiranja za nove projekte (programi, povezani z obdobjem 2007–2013), so bili ti razvrščeni v nekratkoročna sredstva, kakor je razloženo v pojasnilu 2.7.

2.12.2    Vnaprej plačani odhodki

Kakor je razloženo v pojasnilu 2.7.2, se ti zneski nanašajo na plačila državam članicam v okviru programov za kohezijo in razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 za povračilo zneskov predujmov, ki so bili izplačani upravičencem, vendar do konca leta še niso bili porabljeni. Zgornji zneski naj bi bili po pričakovanjih porabljeni leta 2012.

2.13   DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

2.13.1    Denarna sredstva brez omejitev

Denarna sredstva brez omejitev zajemajo vsa sredstva, ki jih ima Komisija na svojih računih v vsaki državi članici in državi Efte (pri zakladnici ali centralni banki) ter na tekočih računih, na računih izločenih sredstev, v obliki kratkoročnih bančnih vlog in v manjših zneskih gotovine.

Zneski, prikazani kot kratkoročne vloge, se nanašajo predvsem na denarna sredstva, ki jih v imenu Komisije upravljajo upravitelji, in sicer za namene izvajanja posebnih programov, ki se financirajo iz proračuna EU. Ob koncu leta so bile prevzete obveznosti za 118 milijonov EUR, ki jih upravičenci še niso črpali.

2.13.2    Denarna sredstva z omejitvami

Denarna sredstva z omejitvami se nanašajo na zneske, prejete v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Te globe so knjižene na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost. Če je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo druga stranka vložila pritožbo, je zadevni znesek prikazan kot pogojna obveznost v pojasnilu 5.2.

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.14   POKOJNINE IN DRUGI PREJEMKI ZAPOSLENIH

2.14.1    Pokojnine – osebje

V skladu s členom 83 kadrovskih predpisov izplačila dajatev po pokojninskem sistemu zaposlenih (pokojninski sistem za evropske uradnike – PSEO) bremenijo proračun EU. Sistem se ne financira, vendar države članice skupaj jamčijo za izplačilo teh dajatev v skladu z lestvico, določeno za financiranje teh odhodkov. Poleg tega uradniki s plačevanjem obveznega prispevka prispevajo eno tretjino k dolgoročnemu financiranju tega sistema.

Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema so bile ocenjene na podlagi števila zaposlenih in upokojenih uslužbencev na dan 31. decembra 2011 ter na ta dan veljavnih pravil iz kadrovskih predpisov. Ta ocena je bila opravljena v skladu z metodologijo MRSJS 25 (in torej računovodskim pravilom EU št. 12). Metoda, uporabljena za izračun te obveznosti, je tako imenovana metoda predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Glavne aktuarske predpostavke, na razpolago na dan ocenjevanja in uporabljene pri ocenjevanju:

Razlog za znatno zmanjšanje pokojninske obveznosti je precejšnje povečanje uporabljene diskontne stopnje, zaradi česar se močno poveča aktuarski dobiček za zadevno leto.

Gibanje bruto obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

2.14.2    Pokojnine – drugi

Ta postavka zadeva obveznost do vira sredstev, ki se nanaša na pokojninsko obveznost do članov in nekdanjih članov Komisije, Sodišča EU (in Splošnega sodišča) ter Računskega sodišča, generalnih sekretarjev Sveta, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Sodišča za uslužbence Evropske unije. V to postavko je vključena tudi obveznost, ki se nanaša na pokojnine poslancev Evropskega parlamenta.

2.14.3    Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Izračunana je bila tudi ocena obveznosti, ki jo ima EU zaradi prispevka v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja v zvezi s svojim upokojenim osebjem. Ta bruto obveznost je bila ocenjena na 3 711 milijonov EUR, od bruto obveznosti pa so bila odšteta sredstva pokojninskega načrta v višini 270 milijonov EUR, da bi se dobil neto znesek. V izračunu uporabljeni diskontna stopnja in splošna rast plač sta enaki diskontni stopnji in splošni rasti plač, ki sta bili uporabljeni pri vrednotenju pokojnin osebja.

2.15   DOLGOROČNE REZERVACIJE

Sodni postopki

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati več kot 12 mesecev po koncu leta v zvezi z več tekočimi sodnimi postopki. Največji del zneska se nanaša na sodne zadeve, v katerih ob koncu leta sodba še ni bila izrečena, v zvezi s finančnimi popravki za odhodke EKJS in na druge sodne zadeve v zvezi s kmetijskimi odhodki.

Razgradnja jedrskih objektov

Leta 2008 je konzorcij neodvisnih strokovnjakov posodobil svojo študijo ocenjenih stroškov programa razgradnje jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča in ravnanja z odpadki iz leta 2003. Njihova spremenjena ocena znaša 1 222 milijonov EUR (prej 1 145 milijonov EUR) in je osnova za rezervacije, ki se vključijo v računovodske izkaze. V skladu z računovodskimi pravili EU se ta ocena indeksira za inflacijo in potem diskontira na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponskih donosnosti eurskih zamenjav obrestnih mer). Glede na ocenjeno trajanje tega programa (okrog 20 let) je treba poudariti, da je ta ocena nekoliko negotova in da bi bili lahko končni stroški drugačni od trenutno knjiženih zneskov.

Finančne rezervacije

Ta postavka se nanaša na rezervacije, ki pomenijo ocenjene izgube, ki bodo nastale zaradi jamstev, danih v okviru Jamstvenega sklada za MSP iz leta 1998, Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2001 in Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2007 v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost ter evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress (jamstva), v zvezi s katerimi je Evropski investicijski sklad (EIS) pooblaščen za izdajanje jamstev na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost Komisije. Vendar je finančno tveganje, povezano z uveljavljanimi in neuveljavljenimi jamstvi, omejeno. Dolgoročne finančne rezervacije se diskontirajo na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponskih donosnosti eurskih zamenjav obrestnih mer).

2.16   NEKRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

2.16.1    Najeta dolgoročna posojila

Ta postavka vključuje zneske posojil, ki jih je najela Evropska unija in zapadejo pozneje kot v enem letu. Najeta posojila vključujejo dolgove, dokazljive s potrdili, ki znašajo 41 011 milijonov EUR (leta 2010: 13 211 milijonov EUR). Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi obračunanih obresti. Za več informacij o najemanju in dajanju posojil glej opombo 7.

2.17   DRUGE NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.18   KRATKOROČNE REZERVACIJE

Ta postavka zajema del rezervacij, ki zapade v plačilo prej kot v enem letu.

2.19   KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka se nanaša na najeta posojila (glej pojasnilo 2.16), ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja.

2.20   OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

2.20.1    Nekratkoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo

2.20.2    Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih prejme Komisija v okviru dejavnosti subvencioniranja. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Če je nasprotna stranka država članica, se razvrstijo kot takšne. Enak postopek velja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so se upoštevali pri razmejitvenih postopkih ob koncu leta. Na podlagi teh razmejitvenih vpisov so bili ocenjeni upravičeni zneski tako vknjiženi kot odhodki, medtem ko je preostali del razkrit kot „ocenjeni neupravičeni zneski in predvidena predplačila“ (glej spodaj). Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, je bilo odločeno, da se neto znesek prikaže med kratkoročnimi obveznostmi.

Države članice

Glavni zneski v tej postavki se nanašajo na neplačane zahtevke za povračilo stroškov za ukrepe strukturnih skladov (5,8 milijarde EUR v okviru Evropskega socialnega sklada ter 14 milijard EUR v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada).

Dobavitelji in drugo

V to postavko so vključeni zneski, dolgovani na podlagi dejavnosti subvencioniranja in javnega naročanja, pa tudi obveznosti iz poslovanja do javnih organov in subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo (npr. ERS).

Ocenjeni neupravičeni zneski in predvidena predplačila

Obveznosti iz poslovanja so zmanjšane za tisti del prejetih, a še nepreverjenih zahtevkov za povračila, ki je bil ocenjen kot neupravičen. Največji zneski zadevajo strukturne ukrepe generalnih direktoratov. Obveznosti iz poslovanja so zmanjšane tudi za tisti del prejetih zahtevkov za povračila, pri katerih gre za vnaprej plačane odhodke, ki jih je treba ob koncu leta še vedno plačati (1 milijarda EUR).

2.20.3    Pasivne časovne razmejitve

Razdelitev vnaprej vračunanih stroškov:

Razlog za visok znesek odloženih prihodkov na dan 31. decembra 2011 je ta, da sta leta 2011 dve državi članici predčasno plačali prispevke iz lastnih sredstev.

ČISTA SREDSTVA IN REZERVE

2.21   REZERVE

2.21.1    Rezerva za pošteno vrednost

V skladu z računovodskimi pravili se popravek poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih sredstev obračuna skozi rezervo za pošteno vrednost. Leta 2011 je bilo zaradi skupnega zmanjšanja poštene vrednosti neto 24 milijonov EUR vzetih iz rezerve za pošteno vrednost in pripoznanih v izkazu poslovnega izida v zvezi z za prodajo razpoložljivimi sredstvi.

V rezervo za pošteno vrednost ob koncu leta je vključenih 87 milijonov EUR zaradi zmanjšanja poštene vrednosti, povezanega z grškimi državnimi obveznicami, ki jih ima v lasti EU (z nominalno vrednostjo 129 milijonov EUR). Vendar je treba opozoriti, da so bile te obveznice v začetku leta 2012 zamenjane za nove obveznice, ki imajo podobne značilnosti, a ne spadajo v okvir prestrukturiranja dolga z udeležbo zasebnega sektorja. To je omogočilo, da so bili vsi zneski, ki so zapadli v plačilo 20. marca (39 milijonov EUR) in 18. maja 2012 (15,7 milijona EUR), odplačani v celoti in pravočasno. Za več informacij o računovodenju po pošteni vrednosti za finančna sredstva glej pojasnilo 1.5.5.

2.21.2    Druge rezerve

Jamstveni sklad

Glede delovanja Jamstvenega sklada glej tudi pojasnilo 2.4.1. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil, za katera jamči sklad, in jo je treba knjižiti kot sredstva.

Revalorizacijska rezerva

Ta rezerva obsega revalorizacijo nekaterih zemljišč in zgradb Komisije, ki je bila narejena pred letom 2005.

Drugo

Ta znesek se nanaša predvsem na rezervo ESPJ v likvidaciji za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ki je bila vzpostavljena v okviru likvidacije ESPJ.

2.22   ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC

Ta znesek pomeni del stroškov, ki jih je imela Komisija do 31. decembra 2011 in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Zaradi vključitve teh obveznosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz prihodnjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva. Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti EKJS. Države članice večino zneskov za vpoklic dejansko plačajo prej kot v 12 mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta v okviru proračuna za prihodnje leto.

V glavnem se daljše obdobje plačujejo le prejemki zaposlenih, ki jih je Komisija dolžna plačati za svoje osebje, ob čemer je treba pojasniti, da za financiranje pokojnin iz letnih proračunov jamčijo države članice. V spodnji razpredelnici je v informativne namene prikazana ocena razdelitve prihodnjih prejemkov zaposlenih:

Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na proračunsko realizacijo – proračunski prihodki morajo biti vedno enaki ali večji kot proračunski odhodki in vsak presežek prihodkov se vrne državam članicam.

3.   POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1   PRIHODKI IZ LASTNIH SREDSTEV IN PRISPEVKOV

3.1.1    Prihodki iz lastnih sredstev

Lastna sredstva so poglavitni element prihodkov EU iz poslovanja. Večina odhodkov se tako financira iz lastnih sredstev, saj drugi prihodki pomenijo le manjši del skupnega financiranja. Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev sta tudi mehanizem popravkov za proračunska neravnovesja (rabat za Združeno kraljestvo) in bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND, ki se uporablja za Nizozemsko in Švedsko. Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev. Od zgoraj navedenih zneskov je bil odbitek že odštet.

Opozoriti je treba, da so inšpekcijski pregledi, ki jih je opravila Komisija, in revizije, ki jih je izvedlo Računsko sodišče, pokazali, da imata belgijska sistema potrjevanja obračunov in računovodstva nekaj pomanjkljivosti, kar vpliva na zanesljivost zneskov, ki se prenesejo v proračun EU v okviru tradicionalnih lastnih sredstev. Trenutno je tako odprt zahtevek Belgije za povračilo 169 milijonov EUR (bruto; neto 126 milijonov EUR), in sicer do objave rezultatov nadaljnjih revizij in kontrol pravilnosti zneskov belgijskih tradicionalnih lastnih sredstev, knjiženih na račun Komisije.

3.1.2    Proračunski popravki

Proračunski popravki zajemajo proračunski presežek iz leta 2010 (4 539 milijonov EUR), ki se posredno povrne državam članicam tako, da se jim zmanjšajo zneski lastnih sredstev, ki jih morajo prenesti na EU naslednje leto – torej je to prihodek za leto 2011.

3.2   DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA

3.2.1    Globe

Ti prihodki se nanašajo na globe, ki jih je naložila Komisija za kršitve pravil konkurence. Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko je sprejet sklep Komisije o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku.

3.2.2    Kmetijski prelevmani

Ti zneski se nanašajo predvsem na prelevmane na mleko – instrument za upravljanje trga, namenjen kaznovanju proizvajalcev mleka, ki prekoračijo svoje referenčne količine. Ker niso povezani s predhodnimi plačili Komisije, se v praksi štejejo kot prihodki za posebne namene.

3.2.3    Izterjava stroškov

Ta postavka zajema naloge za izterjavo, ki jih izda Komisija, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v njen računovodski sistem, za izterjavo odhodkov, predhodno plačanih iz splošnega proračuna, in sicer na podlagi kontrol, zaključenih revizij ali analiz upravičenosti, skupaj z nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov EKJS. Vključuje tudi spremembo ocen prehodno nezaračunanih prihodkov od konca prejšnjega leta do konca tekočega leta. V tej postavki pa niso prikazane vse izterjave odhodkov EU, zlasti za bistvena področja porabe strukturnih ukrepov, pri katerih so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje vračanja neupravičenih denarnih sredstev, ki večinoma ne vključujejo izdajanja nalogov za izterjavo. Tudi izterjava zneskov predhodnega financiranja v skladu z računovodskimi pravili EU ni vključena med prihodke.

Glavni znesek v višini 845 milijonov EUR je povezan z deljenim upravljanjem, večino tega zneska pa sestavlja 721 milijonov EUR za EKJS in 109 milijonov EUR za strukturne ukrepe.

(a)   Kmetijstvo: EKJS

V okviru EKJS znašajo zneski, knjiženi kot letni prihodki v tej postavki, 721 milijonov EUR, in sicer so to:

(b)   Strukturni ukrepi

Nalogi za izterjavo se izdajo samo v primeru:

Drugi nalogi za izterjavo, izdani v okviru strukturnih ukrepov, se nanašajo na izterjavo zneskov predhodnega financiranja. Ti zneski niso prikazani kot prihodki, temveč so knjiženi v dobro postavke za predhodno financiranje v bilanci stanja.

3.2.4    Prihodki iz upravnega poslovanja

Ti prihodki izhajajo iz odbitkov od plač osebja ter vključujejo predvsem dva zneska – pokojninske prispevke osebja in davke od dohodka.

3.2.5    Razni prihodki iz poslovanja

Znesek v višini 535 milijonov EUR (leta 2010: 430 milijonov EUR) se nanaša na zneske, prejete od držav pristopnic. V to postavko so vključene tudi pozitivne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.5 spodaj. Te pozitivne tečajne razlike izhajajo iz vsakodnevnih dejavnosti in z njimi povezanih poslov, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter iz revalorizacije ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa. Pozitivne tečajne razlike vključujejo iztržene in neiztržene dobičke. To leto je bil ustvarjen neto dobiček iz naslova tečajnih razlik v višini 94 milijonov EUR (leta 2010: 23 milijonov EUR).

3.3   UPRAVNI ODHODKI

V to postavko so vključeni odhodki v višini 358 milijonov EUR, povezani s poslovnimi najemi – gre za zneske prevzetih obveznosti, ki jih je treba plačati v preostalem obdobju veljavnosti teh pogodb o najemu, in sicer:

3.4   ODHODKI IZ POSLOVANJA

Znatno povečanje odhodkov iz poslovanja je povezano z deljenim upravljanjem, pri katerem se je zaradi okrepitve dejavnosti v zvezi s programskim obdobjem 2007–2013 povečal znesek pripoznanih odhodkov v letu 2011. Največje spremembe zadevajo področji kohezije in regionalnega razvoja (19 milijard EUR). Glede na razmeroma stabilne prihodke iz poslovanja je zaradi tega pomembnega povečanja odhodkov iz poslovanja leta 2011 nastal primanjkljaj iz poslovanja v višini 2,7 milijarde EUR.

3.4.1    Poglavitni odhodki iz poslovanja

Odhodki Evropske komisije iz poslovanja zajemajo vse različne razdelke finančnega okvira in imajo različne oblike, odvisno od tega, kako se denar izplača in upravlja. Večina odhodkov je zajetih v postavki „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice ter zajema področja, kot so poraba EKJS in ukrepi, financirani v okviru različnih strukturnih ukrepov (Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo).

3.4.2    Drugi odhodki iz poslovanja

Negativne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.6 spodaj, nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in z njimi povezanih poslih, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa, ter so realizirane in nerealizirane.

Stroški raziskovanja in razvoja

3.5   PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

3.6   ODHODKI ZA FINANČNE POSLE

3.7   DELEŽ ČISTEGA PRIMAJKLJAJA SKUPNIH PODJETIJ IN PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV

Komisija na podlagi kapitalske metode obračunavanja v svoj izkaz poslovnega izida vključi svoj delež čistega primanjkljaja skupnih podjetij in pridruženih subjektov (glej tudi pojasnili 2.3.1 in 2.3.2).

3.8   PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Leta 2011 je bilo v izkazu poslovnega izida pripoznanih 130 391 milijonov EUR (leta 2010: 129 597 milijonov EUR) prihodkov iz nemenjalnih poslov.

3.9   POROČANJE PO ODSEKIH

Poročilo po odsekih vsebuje razdelitev prihodkov in odhodkov iz poslovanja znotraj Komisije po področjih na podlagi proračunske strukture po dejavnostih. Ta področja se lahko razvrstijo v tri večje skupine – „dejavnosti znotraj Evropske unije“, „dejavnosti zunaj Evropske unije“ ter „storitve in drugo“.

Največja izmed teh skupin so „dejavnosti znotraj Evropske unije“, saj pokrivajo vsa številna področja znotraj Evropske unije. „Dejavnosti zunaj Evropske unije“ zadevajo politike, ki se izvajajo zunaj EU, kot sta trgovina in pomoč. „Storitve in drugo“ so notranje in horizontalne dejavnosti, potrebne za delovanje institucij in organov EU. Upoštevati je treba, da so informacije v zvezi z agencijami vključene pri ustreznih področjih. Poudariti je treba tudi, da lastna sredstva in prispevki niso razdeljeni med različne dejavnosti, saj jih obračunavajo, zbirajo in upravljajo osrednje službe Komisije.

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZNOTRAJ EU

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZUNAJ EU