2.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 296/9


Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 296/08

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

FRAISES DE NÎMES

ES št.: FR-PGI-0005-0809-02.06.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Fraises de Nîmes“

2.   Država članica ali tretja država:

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6:

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Jagode „Fraises de Nîmes“ se prodajajo sveže.

Plodovi so zdravi, pravilne oblike, bleščeči in brez sledi prsti. Najnižja vsebnost sladkorja v plodovih, ki morajo biti ob obiranju enakomerno obarvani, je 7,5 % Brix.

Plod ima pecelj in čašico, ki morata biti sveža in zelena.

Plodovi za prodajo morajo biti zloženi v plasteh (poravnani) ne glede na vrsto pakiranja (posodica, plitvi zaboj).

Jagode „Fraises de Nîmes“ se obvezno prodajajo kot kakovostni razred ekstra ali I.

Plodovi v posamezni seriji morajo biti enako veliki in ne smejo biti manjši od 18 mm.

Jagode „Fraises de Nîmes“ izhajajo iz sort, ki ju navaja skupina, ki je predložila vlogo.

Ta je do zdaj v sodelovanju z medpanožnim tehničnim centrom za sadje in zelenjavo v Balandranu (Centre Technique Interprofessionnel de Fruits et Légumes de Balandran) izbrala dve sorti:

ciflorette,

gariguette.

Pridelovalci morajo uporabljati certificirane sadike.

Namen žlahtnjenja rastlin in izbora sort je ustvariti nove sorte jagod, ki po okusu prekašajo trenutne sorte. Tako se je uveljavil postopek uvajanja novih sort „Fraises de Nîmes“, upravičenih do ZGO.

Izbor sort temelji na naslednjih merilih:

zgodnje sorte,

okus, predvsem glede na vsebnost sladkorja,

podolgovata oblika,

sposobnost ohranjanja kakovosti,

odpornost na bolezni, zlasti na oidij,

sorta, ki za to, da se brsti zbudijo iz mirovanja, potrebuje skoraj enako skupno število mrzlih ur (med 700 in 900 ur).

Plodovi se na začetku tržnega leta obirajo vsak drugi dan, pozneje pa vsak dan.

Jagode „Fraises de Nîmes“ se dostavijo najpozneje dan po obiranju.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Se ne uporablja.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Se ne uporablja.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Pridelava in obiranje jagod „Fraises de Nîmes“ morata potekati na zadevnem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Jagode, ki se pakirajo v posodice ali plitve zaboje, morajo biti vedno zložene v plasteh (poravnane).

Po obiranju se pridelek ob robu polja zapakira neposredno v enote za potrošnike (posodice ali 2-kilogramski plitvi zaboji z ZGO „Fraises de Nîmes“), da se omeji rokovanje s plodovi.

Pakiranje vključuje preverjanje teže enot za potrošnike, namestitev oznak, pakiranje v plitve zaboje in vzpostavitev sledljivosti.

Jagode se pakirajo na opredeljenem geografskem območju, da se omeji rokovanje z občutljivim proizvodom, ki bi škodovalo njegovi kakovosti in shranjevanju.

Ker pridelovalec tudi pakira, je rokovanje s plodovi čim manjše.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Nalepke na enotah za potrošnike obvezno vključujejo:

minimalne zakonsko predpisane označbe,

ime zaščitene geografske označbe: „Fraises de Nîmes“,

okvirček z imenom in naslovom certifikacijskega organa (Qualité-France), pred katerim je navedba „Potrdil:“.

Na posodicah in plitvih zabojih mora biti obvezno logotip ZGO Evropske unije.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje ZGO „Fraises de Nîmes“ leži v departmaju Gard v regiji Languedoc-Roussillon.

Njegova glavna značilnost je geološka enota, ki obsega planoto Costières de Nîmes.

Geografsko območje je bilo opredeljeno na podlagi jasno prepoznavne geološke enote, ki jo od nîmske grmičaste pokrajine na severu in zahodu ločuje dolina reke Vistre. Gre za subhorizontalno visoko ležečo planoto na nadmorski višini med 20 in 147 m, ki jo sestavlja hribovje, oblikovano iz prodnate plasti.

Območje vključuje 28 občin, ki ležijo na geografskem območju planote Costières de Nîmes. Jagode se pridelujejo in pakirajo izključno na tem območju.

Zadevne občine so:

Aubord, Beaucaire, Beauvoisin, Bellegarde, Bernis, Bezouce, Bouillargues, Le Cailar, Caissargues, Comps, Garons, Générac, Jonquières-saint-Vincent, Ledenon, Manduel, Marguerittes, Meynes, Milhaud, Montfrin, Nîmes, Redessan, Rodilhan, Saint-Gervasy, Saint-Gilles, Sernhac, Uchaud, Vauvert in Vestric-et-Candiac.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

5.1.1   Pedoklimatski dejavniki

Območje, na katerem se pridelujejo jagode „Fraises de Nîmes“, je del geološke in geografske enote, ki leži med občinami Meynes, Vauvert, Saint-Gilles in Beaucaire, jugovzhodno od mesta Nîmes in v severnem delu regije Camargue, ob stičišču Okcitanije in Provanse, imenuje pa se „Plateau des Costières“. Gre za jasno prepoznavno geološko enoto, ki jo od nîmske grmičaste pokrajine na severu in zahodu ločuje dolina reke Vistre. Njeni naravni meji sta dolina reke Gardon na severovzhodu in nizka ravnina Male Rone (Petit Rhône) na vzhodu. Njeno južno pobočje se spušča v valovito gričevje, ki se konča v močvirnati ravnini Petite Camargue.

Planota je nastala iz starih naplavin, ki jih v glavnem sestavljajo obširni pliocenski in kvartarni nanosi peska in proda (villafranckij), ki sta jih reki Rona in Durance nanesli med Avignonom in Montpellierom. Ta villafranckijska prodovina na 5 do 10 m globine vsebuje velik delež proda na ilovnato-blatno-peščeni ali peščeno-blatno-ilovnati podlagi svetlorumene do temnordeče barve, iz katere so izginili najbolj krhki apnenčasti elementi. Ta prod ponoči oddaja sončno toploto, ki se je uskladiščila čez dan.

Ta vrsta tal, ki so hkrati vroča in odcedna, je ugodna za gojenje jagod (omejena ukoreninjenost, malo apnenčasta kiselkasta tla) in prispeva k zgodnji dozorelosti plodov.

Podnebje na tem območju ima tri glavne značilnosti: veter, režim padavin in zelo veliko sončnih obdobij. Veliko sončnih obdobij pripomore k zgodnjemu dozorevanju plodov (več kot 2 500 ur sonca na leto, kar je več kot 250 dni). Zaradi režima padavin jeseni in pozimi (ko so zaščitni tuneli odprti) ni potrebno namakanje, saj je padavin takrat veliko, voda pa zaradi proda v tleh dobro odteka. Spomladi so značilna močna, a kratka deževna obdobja, vlaga v okolju pa se zaradi vetra hitro zmanjša: veter tako pomaga pri odvajanju vode z obdelovanih zemljišč, saj lahko pridelovalci ob močni vlagi tunele odprejo, če se pojavi megla, pa jih znova zaprejo.

5.1.2   Človeški dejavniki

Včasih je bila pridelava jagod v departmaju Gard in na območju ZGO postranska dejavnost v majhnem obsegu.

Od začetka 60. let prejšnjega stoletja pa so se na območju ZGO „ jagode štele za eno od kultur, ki bi lahko bile po ureditvi voda primerne za to območje“. Kmalu so se pokazale zmogljivosti tega območja v smislu količin in zgodnje dozorelosti jagod. Pridelovalni območji sta bili tedaj planota Costières z zgodnjo sorto „surprise des halles“ in regija Cévennes z zgodnjo sorto „madame Moutot“. Pridelava jagod v departmaju Gard je dosegla vrhunec konec 70. let prejšnjega stoletja, ko je 145 pridelovalcev obdelovalo 70 ha.

Za to območje je značilna sistematična uporaba tunelov ali zaščite s plastičnimi ponjavami. Ti tuneli varujejo jagode pred močnim in uničujočim vetrom, kot je mistral, ki poškoduje liste in plodove jagodičevja ter pospešuje zgodnje dozorevanje plodov.

Pridelovalci so se izučili pridelave pod zaščitnimi tuneli, namakanja in gnojenja z dušikom, kar jim zagotavlja kakovosten pridelek jagod, ki se obirajo zrele. Obvladajo tudi pakiranje tega občutljivega sadeža, saj ga v posodice pakirajo ob robu polja.

Za območje ZGO je značilno, da jagode v kotlini Carpentras dozorijo še približno 15 dni prej. Okus teh jagod cenijo številni akterji iz tega sektorja (trgovci na debelo, distributerji itd.) in vrhunski pridelek se po kratkih prodajnih poteh prodajajo na Azurni obali, v Parizu, Strasbourgu itd. Danes te jagode uživajo ugled, ki se je nedolgo nazaj uveljavil med lastniki lokalnih restavracij, kot sta brata POURCEL iz restavracije „Jardin des sens“ v Montpellieru, in pri glavnih kuharjih Philippu FAURE-BRACU iz restavracije Bistrot des Sommeliers v Parizu in Pierru INFANTU iz stanovske organizacije Confrérie des Restaurateurs de Métier iz Garda. Uveden je bil tudi dogodek, namenjen širši javnosti, ki poteka vsako drugo leto: „la Fraise de Nîmes fait son cinéma“ (Jagode iz Nîmesa se predstavijo). Namen tega dogodka je, da prebivalci mesta Nîmes na izbranih krajih v mestu, kot so kinodvorane, restavracije, slaščičarne, turistični uradi itd., poskusijo te pomladne plodove.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Posebnost proizvoda temelji na zgodnji dozorelosti jagod „Fraises de Nîmes“.

„Fraises de Nîmes“ so edine jagode v Franciji, ki se pridelujejo na prostem in so na trgu na voljo od začetka marca pa vse do konca maja, ko pride na trg prvo koščičasto sadje.

Ta značilnost je neposredno povezana s prstjo (zlasti prisotnostjo proda), pa tudi s podnebjem in dejstvom, da se jagode pridelujejo pod zaščitnimi tuneli.

Pridelovalci jagod „Fraises de Nîmes“ izpopolnjujejo metodo zgodnje pridelave, tako da od vseh sadežev, ki se pridelujejo na prostem, te jagode dozorijo prve:

Pridelava deloma poteka pod zaščitnimi tuneli, ki jih je treba zapreti šele po 15. februarju. Pred tem datumom je namreč treba zagotoviti zadostno skupno število mrzlih ur, da se brsti zbudijo iz mirovanja (med 700 in 900 ur). Po tem datumu se tuneli zaprejo, da se pospeši nadaljnja rast rastlin in zagotovi zgodnja dozorelost pridelka. Pri zapiranju tunelov je treba upoštevati podnebne razmere, na primer poskrbeti za odvajanje prevelike vlage, ki bi lahko povzročila glivične bolezni na rastlinah, tako da se tuneli za nekaj ur deloma odprejo.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Zgodnjo dozorelost, ki je bistvena značilnost proizvoda, omogočata podnebje in način pridelave, ki so ga razvili pridelovalci.

Pridelava jagod se je na območju ZGO uveljavila zaradi ugodnih podnebnih in pedoloških razmer, ohranila pa se je, ker se še posebno dobro vključuje v koledar pridelovalcev, ki so predvsem sadjarji.

Zgodnji pridelek jagod omogoča kombinacija pedoklimatskih dejavnikov, sort in znanja:

uporabljeni sorti (gariguette in ciflorette sta zgodnji sorti),

naravno okolje, v katerem se pridelujejo (prodnata prst (najmanj 20 % proda), saj se prst hitro segreje, ponoči pa oddaja sončno toploto, ki se je uskladiščila čez dan, obilna osončenost, pa tudi dovolj zimskega mraza, da se brsti hitreje zbudijo iz mirovanja),

gojitvene tehnike pridelovalcev (gojenje pod zaščitnimi tuneli, da se zaradi toplotnega izkoristka spodbudi zgodnji začetek rasti in da se jagode zavarujejo pred suhimi in mrzlimi vetrovi, ki trgajo zlasti liste) na prostem, da se izkoristijo lastnosti tal (dobro odvajanje vode, ogrevanje zaradi vsebnosti proda).

Način pridelave jagod „Fraises de Nîmes“, ki se gojijo na prostem in obirajo pod zaščitnimi tuneli, zagotavlja čiste in bleščeče plodove z vsebnostjo sladkorja vsaj 7,5 % Brix.

Jagode na tem območju so zgodovinska stalnica v pridelavi jagod v departmaju Gard in danes samo območje ZGO obsega več kot 50 % površin departmaja Gard, namenjenih pridelavi jagod. Ta pridelek je popolnoma prilagojen okolju, glede na gojitveni koledar pa smiselno dopolnjuje najrazličnejše pridelke, ki se pridelujejo na tem kmetijskem območju, če so pridelovalci jagod tudi sadjarji.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCIGPFraisesDeNimesV2.pdf


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.