Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 290/06

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„KRAŠKI MED“

ES št.: SI-PDO-0005-0532-24.03.2006

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Naziv:

„Kraški med“

4.2   Opis:

Med z oznako Kraški med je pridelan iz medičine, ki jo nabirajo čebele na rastlinju na območju Krasa. Posledica značilnih geoklimatskih pogojev so specifične rastlinske združbe, ki predstavljajo vir za proizvodnjo medu. Glede na botanični izvor medičine, se na Krasu pridelujejo naslednje vrste medu:

Kraški med mora izpolnjevati še naslednje parametre:

4.3   Geografsko območje:

Z oznako Kraški med z zaščiteno označbo porekla se sme označiti le med, pridelan znotraj pašnega območja širšega Krasa v državi Sloveniji. Meja poteka od Opatjega sela do državne meje z Italijo, nato po državni meji do Socerba, od tu po Kraškem robu do vasi Rakitovec in do meje z državo Hrvaško, nato po državni meji do vasi Golac in od tu v smeri vasi Hrušica, Huje, čez Ostrožno Brdo do vasi Buje, od tu do vasi Volče, Laže, Lozice, od tu po severnem pobočju hriba Persunca do zaselka Trebižani, nato po dolini potoka Branica do zaselka Čipnje, od tu do vasi Lukovec, od Škrbina, Lipa, Kostanjevica na Krasu in do Opatjega sela.

Vsa omenjena naselja ležijo znotraj geografskega območja.

4.4   Dokazilo o poreklu:

Vsi čebelarji, ki pridelujejo Kraški med, imajo v času medenja stojišča panjev znotraj geografskega območja.

Nadzor nad poreklom Kraškega medu je večstopenjski in ga izvajajo sam čebelar, pregledniki in neodvisni certifikacijski organ.

Z namenom zagotavljanja sledljivosti medu, čebelar vodi dnevnik o čebelji paši, ki vsebuje podatke o pašnem okolišu, številu čebeljih družin, datumu točenja, količini in vrsti pridelanega medu, količini prodanega Kraškega medu. Čebelar vodi tudi evidenco ukrepov zdravstvenega varstva čebel ter rezultate analiz medu.

Čebelarsko društvo Sežana vodi podatke o vsakem čebelarju, ki prideluje Kraški med (lokacija panjev, število čebeljih družin, čas paše, evidenca krmljenja, količina pridobljenega medu). Čebelarsko društvo Sežana vodi tudi register izdanih numeriranih etiket za Kraški med, ki jih, ne glede na članstvo v društvu, izda čebelarjem, ki so prejeli certifikat o izpolnjevanju pogojev iz specifikacije. Pri tem na noben način ne diskriminira čebelarjev, ki niso člani združenja.

Pregledniki (posebej šolani in izobraženi ljudje s pridobljeno licenco) pri čebelarju, ki želi uporabljati ime Kraški med, opravijo pregled čebelarstva, pridelave medu ter polnjenja in skladiščenja medu. V primeru ustreznosti medu, preglednik čebelarju odobri zahtevano količino etiket Kraški med, glede na količino prijavljenega medu. Pregledniki vodijo evidence o ustreznosti čebelarske prakse pri čebelarju ter o terenskih analizah medu.

4.5   Metoda pridobivanja:

Stojišče panjev mora biti znotraj geografskega območja, opredeljenega v točki 4.3.

Pridobivanje medu poteka po načelih dobre čebelarske prakse, ki je predpisana v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP (ČZS), ki zagotavljajo pridobivanje visoko kakovostnega Kraškega medu.

Za zimsko obdobje je dovoljeno krmiti čebele s sladkorjem ali sladkornimi pogačami. Neposredno pred pašo in med njo, se čebel ne krmi. V času čebelje paše je prepovedano zdravljenje s kemičnimi preparati. Čebelam se ne poklada nobene hrane z dodatki zdravil ali sredstev za zatiranje čebeljih škodljivcev. Toči se samo med, ki so ga čebele predelale v panju. Medu se nikoli ne toči iz satov, v katerih je še zalega. Čebelar v času paše v panjih ugotavlja količine zrelega medu primernega za točenje. Med se ne sme cediti skozi cedila, ki imajo manjše luknjice od 0,2 mm. Iztočen med se shrani v posodo, na njej se označi serija, datum, kraj, količina in vrsta iztočenega medu. Sušenje medu je prepovedano. Kristalizirani med se lahko utekočini s segrevanjem, vendar največ do 40 °C na stični točki grelnega telesa in medu. Utekočinjenje medu z mikrovalovnim segrevanjem ni dovoljeno.

Kraški med se lahko polni v različno embalažo. Takoj po polnjenju se pokrov in kozarec povežeta s prelepko tako, da kozarca ni mogoče odpreti, ne da bi se pretrgala prelepka.

4.6   Povezava:

Kakovost in tipične senzorične lastnosti Kraškega medu so odraz različnih dejavnikov – specifičnih geoklimatskih pogojev in fitogeografskih značilnosti kraškega sveta, tradicije čebelarstva in marljivosti in znanja čebelarjev.

Geološke značilnosti

Celotno definirano geografsko območje je razgibana, valovita apnenčasta planota s tipičnim kraškim površjem. Značilne kraške oblike so površinske (kraška polja, vrtače, uvale, ponori) in podzemne (kraške jame, kapniki, siga). Na geografskem območju je nastala znamenita kraška rdeča prst – jerina, poznana tudi pod imenom „terra rosa“. Zaradi različnih dejavnikov okolja (erozija, izpiranje zemlje v votlo notranjost), je na površini relativno malo prsti, prevladuje predvsem skalnato površje.

Podnebje

Na geografskem območju Krasa se blago mediteransko podnebje stika z mrzlim celinskim zrakom, ki vdira s severovzhoda in je znan kot znamenita „kraška burja“, ki je eden izmed najznačilnejših vremenskih pojavov. Je suh, hladen in sunkovit severovzhodni veter, ki nastaja ob vdorih celinskega zraka proti morju. Pojavlja se vse leto, pogosta pa je predvsem v zimskem času, ko dodatno znižuje temperature in odnaša prst. Za Kras je značilna velika spremenljivost vremena, ki še posebej prihaja do izraza pozimi. Zaradi bližine morja se pogosto sredi zime, po dnevih ledeno mrzle burje, močno dvigne temperatura. Noben mesec ni sušen, vendar pa sušo pospešujejo prepustna kraška tla.

Vegetacija

Na geografskem območju se je razvila flora, ki se je prilagodila specifičnim geološkim in podnebnim razmeram tega območja. Pri tem je imel velik vpliv tudi človek s posegi v naravo. Kras je bil v davni preteklosti porasel z mogočnimi hrastovimi gozdovi, ki so jih zaradi uporabe lesa, požigov za pridobivanje orne zemlje in paše skoraj v celoti iztrebili. Zaradi opuščanja paše in sečnje pa se je začelo sredi prejšnjega stoletja naglo zaraščanje kraške gmajne. Nastali so kraški pašniki – travniki z izjemno floro. Kras je eno od vrstno najbogatejših območij Slovenije, saj na tem območju uspeva skoraj polovica slovenske flore. Poleg nekaterih ogroženih in redkih vrst, na Krasu uspevajo tudi številne tipične submediteranske rastlinske vrste.

Za suha travišča so značilna tako velika gostota kakor tudi vrstna pestrost rastlin. Na enem travniku se lahko najde tudi preko 100 rastlinskih vrst. Rastlinske vrste, ki jih sestavljajo, se uvršča med tipične kraške vrste, mnoge med njimi so endemične. Gmajna cveti od zgodnje spomladi, do poznega poletja. Pestrost rastlinske odeje bogatijo številne vrtače, ki predstavljajo svojstveno okolje, saj se v njih vzpostavi posebna, od bližnjega okolja neodvisna krajevna klima, ki pogojuje vegetacijo.

V gozdu, na gmajnah in košenicah prevladuje tipično gozdno drevje in grmičevje, med drugimi tudi velikolistna lipa, črni gaber, hrast, črni bor, domači kostanj, divja češnja, rešeljika, akacija, ruj in druge vrste.

Za območje je značilen tudi številčen in pester sestav trav, metuljnic in zelišč. Med več kot 35-imi vrstami zelišč je močno zastopan tudi kraški šetraj oziroma divji žepek.

Človeški faktorji

Čebelarska tradicija na območju Krasa je zelo dolga. Ohranjenih je nekaj zapisov nadučitelja Janka Vodopivca, ki je čebelaril na Krasu od leta 1892 do 1937. Leto 1910 je bilo prelomno za razvoj naprednega čebelarstva na Krasu, saj so se čebelarji organizirali v društvo. Delovanje društev je pozitivno vplivalo na razvoj sodobnejšega čebelarjenja v panjih s premičnim satovjem.

Pestra floristična sestava, s katero se ponaša geografsko območje in dolgoletna čebelarska tradicija sta pripomogli k razvoju bogatih izkušenj, znanja in spretnosti čebelarjev, povezanih z optimalnim izkoriščanjem pašnih razmer s postavljanjem panjev na posamezne lokacije, ki glede na vegetacijo omogočajo pridobivanje različnih vrst visoko kakovostnega Kraškega medu. Kraški med je zaradi podnebnih razmer suh in zrel, bogat z minerali in rudninami. Bogat floristični sestav in suho podnebje se odražata v polni in izraziti aromi medu, kar odločujoče prispeva k drugačnosti Kraškega medu.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje:

Med, ki izpolnjuje pogoje iz specifikacije za Kraški med, se mora označiti z imenom Kraški med in logotipom (prikazan spodaj), vrsto medu, navedbo „zaščitena označba porekla“, ustreznim znakom Skupnosti in nacionalnim simbolom kakovosti, navedbo proizvajalca, z oznako serije ter napisom „proizvedeno v Sloveniji“.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.