Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 285/09

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„EAST KENT GOLDINGS“

ES št.: UK-PDO-0005-0951-13.02.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„East Kent Goldings“

2.   Država članica ali tretja država:

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Ime „East Kent Goldings“ se uporablja za edinstveno sorto hmelja, iz katerega se varijo vrhunsko pivo vrste ale in druge vrste piva. Hmeljevi storžki poganjajo na ženski rastlini vrste Humulus lupulus (v Angliji uporabljajo za to vrsto tudi izraz „wolf of the woods“, tj. drevesni volk), ki ima na notranji strani svojih mehkih lističev lupulinske žleze, v katerih je lepljiva oljnata snov, tj. lupulin, ki vsebuje eterična olja in smole.

Smole

Olja

Ti storžki se uporabljajo zlasti za varjenje. Imajo nežno cvetno aromo, ki spominja na sladko limono. Storžek je podolgovate, ovalne oblike, v dolžino meri od 1,25 cm do 2,5 cm, njegova barva je izrazito zelena, notranja stran tankih, svetlih lističev pa je prekrita s svetlo rumenim prahom, tj. lupulinom, ki je razporejen na spodnjem delu lističa. Ob obiranju je storžek lepljiv in oljnat, ko pa se zaradi boljše obstojnosti posuši, lističi zbledijo in postanejo drobljivi, medtem ko barva lupulinskih žlez ostane izrazito rumena. Ima značilno mešanico arome po citrusih in limoni s cvetnim priokusom. Posušeni hmelj daje pivu ob koncu varjenja okus, ki spominja na aromatično marmelado.

Glavne sestavine olja, ki ga vsebuje lupulin, so v vseh letnih časih in na različnih območjih enake; prav zato se hmelj Goldings razlikuje od drugih sort hmelja. Zaradi drugih sestavin eteričnih olj, ki so večinoma še neopredeljene ter se lahko v različnih okoljih in letnih časih spreminjajo, pa se aroma in okus storžkov sorte Goldings, ki se goji na območju East Kent, razlikujeta od arome in okusa te sorte, kadar se goji drugje.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

N. r.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

N. r.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

„East Kent Goldings“ se goji, obira in suši na opredeljenem območju, na katerem se tudi pakira v bale ali vreče. Proizvodnja in priprava hmelja „East Kent Goldings“ potekata na opredeljenem območju. Čeprav se sadilni material (podlaga ali potaknjenci), ki ga je odobrilo ministrstvo, ne prideluje na opredeljenem območju, da se zagotovi izolacija in tako prepreči vdor virusnih bolezni, izvirajo prvotne osnovne matične rastline z območja East Kent. Prvotno so bile del rastlinskih zbirk, ki sta jih upravljali ugledni znanstveni ustanovi Wye College in East Malling Research Station, zdaj pa zanje skrbi družba Wye Hops Ltd v Canterburyju in Favershamu. Dejstvo, da ta material izvira z območja East Kent, je potrjeno v dokumentaciji.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

Pakiranje hmelja „East Kent Goldings“ v bale ali vreče mora potekati na opredeljenem območju. Pri pakiranju se posušeni hmeljevi storžki stisnejo, kar zaradi znatno večje gostote prispeva k lažjemu skladiščenju in prevozu. Pakiranje mora zaradi identifikacije in sledljivosti potekati neposredno na kmetijskem gospodarstvu, na katerem se hmeljevi storžki pridelujejo. Nepakiran hmelj bi bilo namreč zelo težko prevažati. Po izvedbi teh postopkov se šteje, da je proizvod „pripravljen“. Bale ali vreče s posušenim hmeljem se označijo in zapečatijo, pri čemer se nanje odtisnejo ime pridelovalca, sorta, občina ali regija, leto obiranja in številka EU, potem pa se s kmetijskega gospodarstva prepeljejo v skladišča, iz katerih se dostavijo kupcu. Pridelovalec vodi evidenco glede na datum obiranja polja in številko bale ali vreče hmelja z navedenega polja.

3.7   Posebna pravila za označevanje:

N. r.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje pridelave je na zahodu omejeno s cesto A249 pri kraju Sheerness, južno sega do priključka 7 na avtocesto M20, proti vzhodu pa poteka vzdolž avtoceste M20 do kraja Folkestone. Severna in vzhodna meja geografskega območja potekata po obali. Tako omejeno območje vključuje občine Tonge, Borden, Lynsted, Norton, Teynham, Buckland, Stone, Ospringe, Faversham, Boughton-under-Blean, Selling, Chartham, Chilham, Harbledown, Canterbury, Bekesbourne, Bridge in Bishopsbourne.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Selekcijo sorte Golding je okrog leta 1790 iz stare sorte Canterbury Whitebine izvedel gospod Golding iz West Mallinga v Kentu (Percival, Journal Of The Royal Agricultural Society Of England, 1901). Do začetka 19. stoletja so hmelj Golding pridelovali na območju East Kent, saj so bila tam tla „najbolj ustrezna za njegovo rast […], tj. globoka, bogata tla z apnenčasto spodnjo plastjo zemlje“ (Rutley, Journal Of The Royal Agricultural Society Of England, 1848). Hmelj, pridelan na območju East Kent, se je štel za boljšega od hmelja Golding, ki so ga pridelovali v bližini kraja Maidstone, zato je bil dražji. Da bi bilo jasno, da se proizvod prideluje na tem območju, se je začel prodajati kot proizvod z območja East Kent (Lance, E. J., The Hops Farmer, London, 1838), zato je dobil ime „East Kent Goldings“. V 19. stoletju je bila na območju East Kent izvedena selekcija več lokalnih podsort ali klonov, vključno s sortami Bramling (1865), Rodmersham ali Mercers (1880), Cobbs (1881), Petham (1885), Early Bird (1887) in Eastwell (1889). Z analizo eteričnih olj je potrjeno, da imajo vse navedene podsorte sorte „East Kent Goldings“ enako sestavo, zato jih je mogoče nedvomno uvrstiti med isto sorto. Njihova morfologija se natančno ujema z opisi hmelja Golding, ki so jih od začetka 19. stoletja objavili pridelovalci, agronomi in znanstveniki.

Čeprav se hmelj prideluje po vsem svetu, najbolje uspeva na območju, s katerega izvira. To je bilo ugotovljeno z obsežnimi mednarodnimi preskusi sort hmelja, ki so bili izvedeni od leta 1960 do leta 1978 (Neve, (1983) Journal of the Institute of Brewing, 89, 98–101). Na to naj bi vplivalo zlasti okolje, in sicer značilna dolžina dneva na dan cvetenja, od katere je odvisen donos. Primerjava donosa hmelja Goldings, pridelanega na območju East Kent v obdobju 2006–2009, z donosom tega hmelja na drugih območjih je pokazala, da je donos na območju East Kent večji za najmanj 21 %.

Sloves, ki ga ima hmelj Goldings, pridelan na območju East Kent, zaradi svoje vrhunske kakovosti, je opisan v publikacijah, izdanih od leta 1838 do danes, saj je mogoče navedbe o posebni kakovosti „East Kent Goldings“ zaslediti na veliko spletnih straneh. Na državnem hmeljarskem tekmovanju, ki ga vsako leto organizira Inštitut za varjenje in destiliranje (Institute of Brewing and Distilling), so bili vzorci z območja East Kent v zadnjih petih letih ocenjeni kot najboljši v razredu Goldings, čeprav se hmelj „East Kent Goldings“ prideluje na samo 30 % površine v Združenem kraljestvu, ki se uporablja za pridelavo sorte Goldings. Pivovarji so že od nekdaj priznavali vrhunsko aromatično kakovost hmelja „East Kent Goldings“, pri čemer veliko pivovarjev zlasti iz ZDA pri nakupu še danes zahteva, da mora hmelj Goldings izvirati z območja East Kent.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Hmelj „East Kent Goldings“ je vzgojen iz enega semena. Hmelj je zelo heterogena dvodomna vrsta, ki je nastala s križanjem osebkov iz različnih populacij. Zato je struktura gojenja hmelja zelo podobna kot pri človeku, saj potomci, ki so edinstveni posamezniki, nastanejo iz dveh ločenih spolov. Čeprav so lahko osebki znotraj družine podobni, niti dva od njih nista gensko enaka. Poleg tega samooprašitev pri hmelju ni možna, zato vsak nov posameznik nastane z rekombinacijo genov dveh ločenih matičnih rastlin. Vsaka sadika se razvije v odraslo rastlino, ki se od vseh drugih rastlin hmelja razlikuje po vseh svojih značilnostih, vključno z morfologijo in kemično sestavo sekundarnih proizvodov. Sorta, ki je namenjena prodaji, se proizvaja s klonskim razmnoževanjem edinstvene prvotne sadike, in sicer z delitvijo koreninske grude, poganjki (večletni poganjki) ali zelenimi potaknjenci. Zato je vsaka rastlina nove sorte gensko enaka prvotni sadiki, saj je nastala z nespolnim razmnoževanjem. To je razlog, da se lahko vsaka rastlina uporablja kot izvorna/osnovna matična rastlina za nadaljnje razmnoževanje. Hmelj je trajnica. Sorta hmelja lahko nastane z nenamernim razmnoževanjem, npr. sorti Fuggle in Whitbread Golding, pogostejša praksa pa je, da jo ustvari žlahtnitelj. Rastline hmelja se iz prvotnega semena žlahtnitelja, ki ustvari novo sorto, razmnožujejo kot kloni koreninskih potaknjencev ali zelenih poganjkov, ki se razmnožujejo v sistemu pršenja. Iz prvotne podlage se lahko hmelj prideluje več let, če se prepreči nastanek bolezni.

Hmelj „East Kent Goldings“ vsebuje veliko humulena (razmerje med humulenom in kariofilenom je vedno večje od 3) ter zelo malo farnezena in selinena, kot je navedeno v točki 3.2. Ker je vsaka sorta hmelja potomka edinstvene sadike z edinstvenim vzorcem eteričnih olj, se sestava olja hmelja Goldings razlikuje od drugih nesorodnih sort hmelja, kot sta Fuggle (z bistveno večjo vsebnostjo farnezena, ki znaša približno 7 %) in Challenger (z veliko večjo vsebnostjo selinena, ki znaša približno 12 %). Čeprav je vzorec glavnih olj za „East Kent Goldings“ podoben vzorcu sorodnih sort, ga je mogoče še vedno razlikovati. Njegova sadika Northern Brewer vsebuje na primer več mircena (približno 36 %), za Northdown (sadika Northern Brewer) pa je značilna višja vsebnost farnezena (približno 1,3 %). Za posamezno sorto so značilne tudi razlike pri nižjih vrhovih za selinenom.

Hmelj „East Kent Goldings“ je občutljiv na virus hmeljevega mozaika, zaradi katerega rastlina odmre. Kot je opisal Neve (1991), povzroča ta virus, ki ga prenašajo listne uši, lisavost in zvijanje listov ter pritlikavost rastlin s kratkimi internodiji. Okužene rastline „East Kent Goldings“ lahko z izraženimi simptomi preživijo nekaj rastnih sezon, vendar neizogibno odmrejo. Čeprav je občutljivost na to bolezen, zaradi katere rastline odmrejo, ugotovljena tudi pri nekaj poskusnih sortah drugje po svetu, je „East Kent Goldings“ med sortami, ki so namenjene prodaji, edina sorta s takšno občutljivostjo na svetu. Pri razmnoževanju podlag „East Kent Goldings“ ne smejo biti prisotne druge sorte, ki bi lahko prenašale virus brez simptomov.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Čeprav veliko pivovarjev priznava aromo in okus, ki ju pivu daje sorta Golding, je cenjen zlasti učinek sorte Golding, pridelane na območju East Kent v Angliji, tj. „East Kent Goldings“. Na rast in zorenje te sorte, pri kateri nastanejo hmeljevi storžki s posebnimi senzoričnimi značilnostmi, vplivajo zlasti značilna tla, lega, dolžina dneva, padavine in temperatura na tem območju.

K edinstvenim značilnostim „East Kent Goldings“ prispevajo tudi usedline v globokih aluvialnih ilovnatih tleh na hribovju North Downs. Pri tem je pomembno dejstvo, da tla zadržujejo vlago, saj okolje na hribovju Downs vpliva na količino padavin na območju East Kent, kjer na leto povprečno pade približno 635 mm dežja, kar pomeni, da na tem območju povprečno pade približno 76 % padavin v primerjavi s povprečno količino padavin na ravni celotne države. Zato je vlažnost na tem območju nižja kot na drugih območjih pridelave hmelja v Angliji.

Na okus „East Kent Goldings“ vplivajo tla na območju East Kent (ilovnata tla nad apnenčasto osnovo z najprimernejšo vrednostjo pH 6,5–7,00) in okoljski dejavniki (izpostavljenost mrzlemu, s soljo nasičenemu vetru, ki piha iz smeri ustja reke Temze), pri čemer so ti dejavniki najpomembnejši marca, ko se oblikujejo sezonske in sortne značilnosti hmelja. Na podlagi raziskav, ki so jih izvedli v nekdanji ustanovi Wye College, je ugotovljeno, da nižje temperature tal februarja in marca odločilno vplivajo na višji donos hmelja (Department of Hop Research Annual Report, Wye College, 1980) in da so temperature v mesecu marcu pomembne tudi za vsebnost grenčin v smoli lupulinskih žlez (Department of Hop Research Annual Report, Wye College, 1982). Poleg tega je mogoče marca več predhodnih sestavin teh snovi, ki nastajajo v lupulinskih žlezah, zaznati v brstih in poganjkih (Rossiter, Imperial College).

Prefinjena aroma „East Kent Goldings“, ki nastane zaradi te kombinacije regionalnih dejavnikov, je priznana in cenjena pri pivovarjih vrhunskih vrst piva ale in drugih vrst piva v Združenem kraljestvu ter ZDA. Pivovarji pogosto uporabljajo besedno zvezo „East Kent Goldings“ na oznakah svojih sodov. Cena hmelja „East Kent Goldings“, ki se šteje za edinstveno surovino, je stalno zelo visoka. Ta hmelj ima nežno cvetno aromo, ki spominja na sladko limono. Hmelj ima zelo prefinjeno aromo in mineralen priokus, ki pivu zagotavlja čvrstost in teksturo. Zmagovalna piva vrste ale in druga piva, pri katerih se uporablja hmelj „East Kent Goldings“, so na primer Fullers 1845, Summer Lightning pivovarne Hop Back in piva vrste ale pivovarne Boston Brewing Co. iz ZDA.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/east-kent-goldings-pdo-120111.pdf

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.