1. UVOD

Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (direktiva o tobačnih izdelkih, v nadaljnjem besedilu: DTI) je bila sprejeta 5. junija 2001[1]. Od sprejetja je minilo več kot deset let in preučiti je treba možnosti za posodobitev DTI, da bo odražala tržni, znanstveni in mednarodni razvoj, zlasti Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (v nadaljnjem besedilu: Okvirna konvencija). Pobuda za pregled DTI je vključena v delovni program Komisije za leto 2012[2]. Splošni cilj revizije je izboljšati delovanje notranjega trga, obenem pa zagotoviti visoko raven varovanja zdravja. Zato so glavni cilji: (1) posodobiti že usklajena področja, da se rešijo težave držav članic, ki želijo uskladiti svoje nacionalne predpise s tržnim, znanstvenim in mednarodnim razvojem[3], (2) obravnavati ukrepe v zvezi z izdelki, ki še niso zajeti v direktivi o tobačnih izdelkih (DTI), ker je neenoten razvoj v državah članicah pripeljal do ali bo verjetno pripeljal do razdrobljenosti notranjega trga[4], ter (3) zagotoviti, da se določbam Direktive ne bo mogoče izogniti z dajanjem na trg izdelkov, ki niso v skladu z DTI[5].  Pri opredeljevanju različnih možnosti politike in izbiranju med njimi je bila upoštevana visoka raven varovanja zdravja. Pri tem je bil upoštevan zlasti začetek uporabe tobačnih izdelkov med mladimi. Večina ukrepov se v prvi fazi osredotoča na tovarniško izdelane cigarete, tobak za zvijanje in brezdimne tobačne izdelke.

2. Posvetovanje, strokovnO znanjE IN opis trga

V okviru ocene učinka je bilo opravljeno obsežno javno posvetovanje in ciljno usmerjeno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Pri oceni učinka so bile upoštevane tudi številne zunanje študije, mnenja neodvisnega znanstvenega odbora Komisije (ZONNUZT) in raziskave Eurobarometra.

Skupna vrednost maloprodajnega trga s tobačnimi izdelki, vključno z davki in trošarinami, je 136,5 milijarde EUR. Tovarniško izdelane cigarete predstavljajo skoraj 90 % (121,3 milijarde EUR) skupne vrednosti trga tobačnih izdelkov, skupaj s tobakom za zvijanje pa skoraj 95 % tega trga. Preostali del trga predstavljajo tobak za pipe, cigare/cigarilosi ter brezdimni tobačni izdelki. Leta 2010 so trošarine, pobrane v vsej EU, znašale več kot 79 milijard EUR.  

Tobačni izdelki v EU predstavljajo največjo nevarnost za zdravje, ki bi se ji bilo mogoče izogniti, zaradi njihove uporabe pa v EU vsako leto umre skoraj 700 000 ljudi. V ospredju revizije je začetek uporabe tobačnih izdelkov, zlasti med mladimi, upoštevati je treba namreč, da 94 % kadilcev začne kaditi pred 25. letom starosti[6]. Približno 50 % kadilcev umre prezgodaj, v povprečju 14 let prej kot nekadilci. Poleg tega več let njihovega življenja zaznamujejo hude bolezni. Javni izdatki za zdravstveno varstvo za zdravljenje šest glavnih kategorij bolezni, povezanih s kajenjem, na ravni EU po ocenah znašajo približno 25,3 milijarde EUR, družba pa zaradi izgube produktivnosti, povezane s kajenjem (vključno z zgodnjimi upokojitvami/smrtmi in odsotnostjo z dela), letno izgubi 8,3 milijarde EUR. Poleg tega življenjska leta, izgubljena zaradi kajenja, izraženo v denarju vsako leto pomenijo izgubo v višini 517 milijard EUR.  

3. OPREDELITEV PROBLEMA 3.1. Problem 1: Brezdimni tobačni izdelki in razširitev obsega izdelkov

a) Brezdimni tobačni izdelki

Vsi brezdimni tobačni izdelki povzročajo zasvojenost in so povezani s številnimi škodljivimi učinki na zdravje. Na trg vstopajo novi izdelki v privlačnem pakiranju in z aromami, z namenom izkoristiti nove tržne priložnosti, ki so jih ustvarili nacionalni predpisi o prepovedi kajenja v javnih prostorih (okolje brez tobačnega dima). Zainteresirane strani imajo različna stališča o tem, ali je veljavna prepoved tobaka za oralno uporabo (snus) še vedno upravičena ter ali bi bilo treba prepoved tobaka za oralno uporabo razširiti na druge brezdimne tobačne izdelke. Neenotne so si tudi o vlogi brezdimnih tobačnih izdelkov pri opuščanju kajenja. Brezdimni tobačni izdelki lahko pomenijo tudi prvi stik s tobačnimi izdelki za nove porabnike.

b) Nikotinski izdelki

V zadnjih letih so se na trgu pojavili novi nikotinski izdelki (vključno z elektronskimi cigaretami), ki so bili dani v promet brez kakršnega koli predhodnega dovoljenja ali nadzora. Zaradi pomanjkljive zakonodaje na ravni EU so države članice za odpravo negotovosti glede vsebine in zdravstvenih učinkov teh izdelkov ubrale različne regulativne pristope (brez posebnega urejanja s predpisi, urejanje s tobačnimi predpisi, urejanje s predpisi o zdravilih in prepoved). Nikotin je toksičen in povzroča zasvojenost, poročila pa pričajo tudi o drugih nevarnih snoveh, ki se uporabljajo v elektronskih cigaretah. Proizvajalci izdelkov za nadomestno nikotinsko terapijo so izrazili zaskrbljenost zaradi različne obravnave navedenih zdravil in nikotinskih izdelkov. Obstaja tudi tveganje povečane uporabe nikotinskih izdelkov zaradi nacionalnih predpisov o okolju brez tobačnega dima. Druge zainteresirane strani so menile, da bi lahko nikotinski izdelki pripomogli k opuščanju oziroma omejevanju kajenja ter da bi jih bilo treba obravnavati kot potrošniške izdelke.

c) Zeliščni izdelki za kajenje

Zeliščni izdelki za kajenje so v nacionalnih zakonodajah različno obravnavani, kar negativno vpliva na čezmejno trgovino. Zdravstvena tveganja, povezana z zgorevanjem teh izdelkov, so podobna tveganjem uporabe tradicionalnih tovarniško izdelanih cigaret, čeprav ne povzročajo zasvojenosti in ne vsebujejo tobaka. Potrošniki o zeliščnih izdelkih za kajenje pogosto menijo, da so zdravju neškodljivi ali manj škodljivi.

3.2. Problem 2: Pakiranje in označevanje

Nekatere določbe veljavne DTI na področju pakiranja in označevanja niso več v skladu z znanstvenimi dokazi in zavezami, ki izhajajo iz Okvirne konvencije. Veljavne usklajene določbe DTI državam članicam ne omogočajo, da bi sprejele ukrepe za varovanje javnega zdravja in posodobitev svoje zakonodaje v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Okvirne konvencije. Države članice na primer ne morejo odpraviti navedbe pogosto zavajajočih vrednosti katrana, nikotina in ogljikovega monoksida na pakiranju ali na obeh straneh pakiranja tobačnih izdelkov uvesti slikovnih zdravstvenih opozoril, ki so dokazano učinkovitejša.

V veljavni DTI niso usklajeni tudi nekateri drugi vidiki glede pakiranja in označevanja, zaradi ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni, pa je prišlo do razlik med državami članicami. Slikovna zdravstvena opozorila se na primer uporabljajo v osmih držav članicah, še dve pa jih bosta začeli uporabljati leta 2013. V nekaj državah članicah potekajo razprave o standardizirani embalaži. Ta položaj se bo verjetno poslabšal, še zlasti ko bodo države članice začele izvajati Okvirno konvencijo. Ti različni pristopi bodo negativno vplivali na notranji trg.

3.3. Problem 3: Sestavine

Ker se uporabljajo različni formati poročanja, imajo proizvajalci, uvozniki in države članice težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti poročanja v skladu z veljavno zakonodajo, za Komisijo pa primerjava in analiza podatkov ter priprava zaključkov na njihovi podlagi predstavljajo veliko breme.

Pomanjkanje usklajenosti pri urejanju sestavin s predpisi vpliva na delovanje notranjega trga in na prosti pretok blaga v EU. Nekatere države članice so sprejele predpise, ki dovoljujejo ali prepovedujejo različne sestavine glede na njihov potencial za spodbujanje uporabe ali začetka uporabe tobačnih izdelkov. Po pričakovanjih se bodo ovire na notranjem trgu brez uskladitve v prihodnjih letih še zaostrile. Verjetno je, da bodo države članice še naprej enostransko sprejemale predpise, da bi izpolnile svoje obveznosti iz Okvirne konvencije, zlasti v zvezi s privlačnostjo tobačnih izdelkov in ob upoštevanju razvoja v zadnjih letih, ko je bilo na trg danih več aromatiziranih tobačnih izdelkov.

3.4. Problem 4: Čezmejna prodaja tobaka na daljavo

Čezmejna spletna prodaja tobačnih izdelkov je večinoma nezakonita, privlačna pa je zlasti zaradi izogibanja plačila davkov in/ali nadzora starosti[7]. Z vidika DTI čezmejna spletna prodaja pomeni nevarnost izogibanja zaščitnih ukrepov iz Direktive (npr. obveznosti namestitve zdravstvenih opozoril na tobačni izdelek v jeziku oziroma jezikih države, v kateri prebiva potrošnik). Države članice so na tem področju sprejele različne pravne pristope, pravna neskladja pa se bodo s postopnim izvajanjem Okvirne konvencije še zaostrila. Čezmejna prodaja že po definiciji vpliva na delovanje notranjega trga. Glede na to, da spletni trgovci na drobno običajno ponujajo izdelke potrošnikom ne glede na njihov kraj bivanja, nacionalne rešitve znotraj EU nimajo učinka ali pa je ta zanemarljiv.

3.5. Problem 5: Sledljivost in varnostni elementi

Razpoložljivost izdelkov, ki niso v skladu z določbami Direktive (npr. v zvezi z zdravstvenimi opozorili in predpisi o sestavinah) ogroža cilje Direktive. Ukrepi na področju sledljivosti v skladu s členom 5(9) DTI na ravni EU niso bili sprejeti, v njihovi odsotnosti pa države članice ne morejo sprejeti učinkovitih ukrepov. Trenutno gospodarskim subjektom na notranjem trgu niso zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji, saj so samo štirje največji proizvajalci tobačnih izdelkov z EU in državami članicami sklenili pravno zavezujoče sporazume, vključno z določbami o sledenju. Prodaja nezakonitih izdelkov pomeni, da potrošniki ne morejo izkoristiti zaščitnih ukrepov, uvedenih z DTI. Poleg tega ne morejo preveriti pristnosti zadevnih izdelkov. Številne zainteresirane strani (tobačna industrija, pa tudi trgovci na drobno) so izrazili zaskrbljenost, da se bo zaradi nekaterih ukrepov, o katerih se je razpravljalo in ki naj bi bili vključeni v revidirano DTI, povečala nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki, vendar prepričljivi dokazi v prid tej trditvi niso bili predloženi.

4. Podlaga za ukrepanje EU

Člen 114(1) PDEU pooblašča Evropski parlament in Svet, da sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. V skladu s členom 114(3) PDEU bi si Komisija v svojih predlogih iz člena 114(1)S morala prizadevati za visoko raven varovanja zdravja.

Kot pojasnjeno, so nekatera področja, vključena v oceno učinka, z uskladitvijo že zajeta v veljavni DTI, vendar jih je treba posodobiti v skladu z znanstvenim in mednarodnim razvojem. Na drugih področjih, pomembnih za oceno učinka, so države članice ubrale različne pravne pristope, kar je povzročilo ovire za prosti pretok blaga.

5. CILJI POLITIKE

Splošni cilj revizije je izboljšati delovanje notranjega trga, obenem pa zagotoviti visoko raven varovanja zdravja. Cilj predloga je posodobiti že usklajena področja ter tako odpraviti ovire, s katerimi se srečujejo države članice pri usklajevanju nacionalne zakonodaje s tržnim, znanstvenim in mednarodnim razvojem. Njegov cilj je tudi obravnavati ukrepe v zvezi z izdelki, ki še niso zajeti v DTI, ker je neenoten razvoj v državah članicah pripeljal do razdrobljenosti notranjega trga ali pa bo do nje verjetno pripeljal. Nenazadnje pa skuša predlog tudi zagotoviti, da se določbam Direktive ne bo mogoče izogniti z dajanjem na trg izdelkov, ki niso v skladu z DTI. Predlog bo zagotovil tudi usklajeno izvajanje mednarodnih obveznosti, ki izhajajo Okvirne konvencije, ki je zavezujoča za EU in vse države članice, in dosleden pristop k nezavezujočim zavezam Okvirne konvencije, če obstaja nevarnost, da bi bile različno prenesene v nacionalne zakonodaje. 

Revizija bo prispevala k splošnemu cilju EU glede krepitve blaginje njenih državljanov (člen 3 PEU) in k strategiji Evropa 2020. Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi pozitivno vplivata na produktivnost in konkurenčnost. Revizija prav tako v celoti upošteva Listino EU o temeljnih pravicah. Kot nenamerni stranki učinek lahko nekateri ukrepi pripeljejo do višjih davčnih prihodkov držav članic.

Za doseganje teh splošnih ciljev je treba uresničiti naslednja posebna cilja politike:

A.         odprava ovir za čezmejno trgovino in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za proizvajalce in druge gospodarske subjekte;

B.         zmanjšanje upravne obremenitve gospodarskih subjektov in javnih organov, ki jo povzročajo zapletenost veljavne DTI in preostala neskladja v zakonodaji.

Pri izbiranju med različnimi možnostmi je bila upoštevana visoka raven varovanja zdravja. V tem okviru je cilj revizije zakonsko urediti tobačne izdelke ob upoštevanju dejstva, da gre za izdelke, ki povzročajo zasvojenost in katerih uporaba ima dokazano negativne posledice za zdravje (kot so rak ust, žrela in pljuč, bolezni srca in ožilja, vključno s srčno in možgansko kapjo, zamašene žile, povečano tveganje slepote, impotenca, zmanjšana plodnost in učinki na nerojenega otroka). V skladu s tem je njen cilj zagotoviti, da sestavine in embalaža ne spodbujajo ali lajšajo začetka kajenja med mladimi. Osredotočenost na mlade se odraža tudi pri izbiri možnosti politike in izdelkov, ki jih revizija prvenstveno zadeva (cigarete, tobak za zvijanje in brezdimni tobačni izdelki). Poleg tega bi revizija morala ustvariti pogoje, ki bi vsem državljanom v EU omogočali, da sprejmejo premišljene odločitve o izdelkih na podlagi točnih informacij o posledicah uživanja tobačnih izdelkov za zdravje. Nenazadnje pa bi morali imeti vsi kadilci koristi od zaščitnih ukrepov DTI (kot so zdravstvena opozorila in predpisi o sestavinah). Glede na to je bil pri primerjavi in izbiri med različnimi možnostmi upoštevan naslednji glavni zdravstveni cilj, in sicer

C.        zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja državljanov v vsej EU.

6. možnosti politike

Pri reviziji so bile upoštevane številne možnosti politike.  Nekatere prvotno predvidene možnosti (npr. da bi od tobačne industrije zahtevali, da prispeva k stroškom zdravstvenega varstva, uvedba mehanizmov za preverjanje starosti pri avtomatih za prodajo tobačnih izdelkov in skupne določbe glede predstavitve tobačnih izdelkov na prodajnih mestih) so bile opuščene.

Na področju politike „brezdimni tobačni izdelki in razširitev področja uporabe direktive“ (tj. nikotinski izdelki in zeliščni izdelki za kajenje) so bile preučene naslednje možnosti: brez sprememb, urejanje izdelkov v okviru DTI (zdravstvena opozorila/sestavine) ter postopna odprava izdelkov (zeliščni izdelki za kajenje). Na področju brezdimnih tobačnih izdelkov je bila ocenjena tudi možnost odprave veljavne prepovedi tobaka za oralno uporabo, na področju nikotinskih izdelkov pa sta bili preučeni možnosti vzpostavitve novega sistema izdaje dovoljenj in uporaba veljavnega okvira za zdravila. 

 

Na področju politike „pakiranje in označevanje“ so bile preučene naslednje možnosti politike: brez sprememb, uvedba večjih in obveznih slikovnih opozoril, prepoved promocijskih in zavajajočih elementov ter uvedba enotne embalaže. Pri teh ukrepih so iz nekaterih določb izvzeti izdelki, ki niso tovarniško izdelane cigarete in tobak za zvijanje, (npr. cigare, cigarilosi, tobak za pipo in brezdimni tobačni izdelki), vendar bi bilo treba to izvzetje odpraviti, če bi se okoliščine bistveno spremenile (v smislu obsega prodaje ali razširjenosti kajenja med mladimi).

Na področju politike „sestavine“ je bilo kot možnost politike preučeno obvezno ali prostovoljno poročanje v različnih formatih ali na podlagi skupnega elektronskega formata. Upoštevane so bile tudi različne možnosti v zvezi z urejanjem vsebnosti, med drugim urejanje dodatkov s privlačnimi, zasvojevalnimi in toksičnimi lastnostmi, prepoved izdelkov z značilnimi aromami in s povečano toksičnostjo ali večjim zasvojevalnim učinkom ali prepoved vseh dodatkov, ki niso bistveni za proizvodnjo. Pri teh ukrepih so iz nekaterih določb izvzeti izdelki, ki niso tovarniško izdelane cigarete, tobak za zvijanje in brezdimni tobačni izdelki, (npr. cigare, cigarilosi in tobak za pipo), vendar bi bilo treba to izvzetje odpraviti, če bi se okoliščine bistveno spremenile (v smislu obsega prodaje ali razširjenosti kajenja med mladimi).

Na področju politike „čezmejna prodaja na daljavo“ so bile možnosti naslednje: brez sprememb, uvedba obvezne priglasitve ter prepoved čezmejne prodaje tobaka na daljavo.

Na področju politike „sledljivost in varnostni elementi“ pa sta možnosti naslednji: brez sprememb ter uvedba sistema EU za sledenje z varnostnimi elementi ali brez njih. Za tobačne izdelke, ki niso tovarniško izdelane cigarete in tobak za zvijanje, bi se odobrilo prehodno obdobje.

7. Primerjava možnosti in izbrana možnost 7.1. Brezdimni tobačni izdelki in razširitev obsega izdelkov

a) Brezdimni tobačni izdelki

Z odpravo prepovedi tobačnih izdelkov za oralno uporabo (snusa) in obveznimi strožjimi predpisi za brezdimne tobačne izdelke glede označevanja in sestavin bi odpravili trenutno neenako obravnavo različnih kategorij brezdimnih tobačnih izdelkov. V gospodarskem smislu bi ta možnost po pričakovanjih povzročila precejšnjo rast prodaje tobaka za oralno uporabo, prodaja drugih brezdimnih tobačnih izdelkov pa bi upadla. Gospodarski subjekti bi imeli pri usklajevanju s predpisi o označevanju in sestavinah nekaj stroškov, vendar bi usklajeni pristop na ravni EU po pričakovanjih prinesel več prednosti kot spremembe, ki bi jih zaporedoma uvajale države članice. Kar zadeva vpliv na zdravje, razprava o škodljivosti tobaka za oralno uporabo še poteka, splošni zaključek pa je, da tobak za oralno uporabo povzroča zasvojenost in ima škodljive učinke na zdravje. Ni prepričljivih dokazov, da bi se z odpravo prepovedi tobaka za oralno uporabo zmanjšala razširjenost kajenja, poleg tega bi ta izdelek lahko spodbudil začetek uporabe tobačnih izdelkov (vstopna točka) ali se uporabljal v kombinaciji s tovarniško izdelanimi cigaretami (dvojna uporaba), zlasti tam, kjer kajenje ni dovoljeno.   

Izbrana možnost je: ohranitev prepovedi tobaka za oralno uporabo, obvezna priglasitev novih kategorij tobačnih izdelkov ter strožji predpisi glede označevanja in sestavin brezdimnih tobačnih izdelkov (tj. zdravstvena opozorila na obeh straneh pakiranja in prepoved brezdimnih tobačnih izdelkov z značilnimi aromami). Ta možnost bi zagotovila skupen okvir za brezdimne tobačne izdelke glede sestavin in označevanja, veljavna prepoved tobaka za oralno uporabo pa bi se ohranila. Uvedba sistema priglasitve za nove kategorije tobačnih izdelkov bi tudi prispevala k boljšemu poznavanju teh izdelkov za namene morebitnih prihodnjih sprememb Direktive. Izbrana možnost je v skladu s smernicami Okvirne konvencije o sestavinah in označevanju. Šteje se, da je ohranitev prepovedi tobaka za oralno uporabo edini učinkoviti ukrep za omejitev uporabe tega izdelka, odvračanje nekadilcev in mladih od tega, da bi začeli uporabljati brezdimne tobačne izdelke, in preprečevanje njihove zasvojenosti z nikotinom. Glede na to, da je trg drugih brezdimnih tobačnih izdelkov v EU še vedno zelo majhen, njihov potencial za rast pa omejen, prepoved izdelkov z značilnimi aromami v kombinaciji z vidnejšimi zdravstvenimi opozorili velja za sorazmerno.

Z ohranitvijo prepovedi tobaka za oralno uporabo, omejitvijo prodaje drugih brezdimnih tobačnih izdelkov na območja tradicionalne uporabe ter strožjimi predpisi glede označevanja in sestavin brezdimnih tobačnih izdelkov (tj. zdravstvena opozorila na obeh straneh pakiranja in prepoved brezdimnih tobačnih izdelkov z značilnimi aromami) bi se omogočila enaka obravnava vseh brezdimnih tobačnih izdelkov in zagotovila visoka raven varovanja zdravja, vendar je bila na tej stopnji zaradi omejenega potenciala za rast brezdimnih tobačnih izdelkov razen tobaka za oralno uporabo ta možnost opuščena, ker je obveljala za nepotrebno strogo. 

Še daljnosežnejša bi bila prepoved vseh brezdimnih tobačnih izdelkov razen tobaka za oralno uporabo na Švedskem, za katerega bi se uvedli strožji predpisi glede označevanja in sestavin, državam članicam pa se ne bi smelo odobriti izvzetje izdelkov za tradicionalno uporabo. Ta možnost je bila zavrnjena, saj je obveljala za nesorazmerno.

b) Nikotinski izdelki

Z urejanjem nikotinskih izdelkov v okviru DTI bi lahko prispevali k izboljšanju varnosti teh izdelkov. Vendar ta možnost ne ustreza sedanjemu regulativnemu razvoju v državah članicah, ki temelji na funkciji teh izdelkov.

Ustanovitev ločenega sistema izdaje dovoljenj za nikotinske izdelke bi pomenila visoke upravne stroške za nacionalne organe in otežila določanje meril za uporabo pri oceni ter pomenila tveganje prekrivanja s farmacevtskim okvirom.

Izbrana je bila možnost, v skladu bi s katero bi za nikotinske izdelke z vsebnostjo nikotina nad vnaprej določenim pragom veljala zakonodaja o zdravilih, preostali nikotinski izdelki pa bi se lahko prodajali kot potrošniški izdelki, če bi bili opremljeni z zdravstvenimi opozorili. S to možnostjo bi se odpravila trenutna neenaka obravnava nikotinskih izdelkov in nadomestne nikotinske terapije, povečala pravna varnost in utrdil trenutni razvoj v državah članicah, ki temelji na funkciji teh izdelkov. Dovoljeni izdelki bi lahko bili v prostem prometu v EU, drugi pa samo, če bi bila njihova vsebnost nikotina pod opredeljenim pragom in bi izpolnjevali predpise o označevanju. Ta možnost spodbuja raziskave in razvoj na področju opuščanja kajenja za čim večje koristi za zdravje.

Vključitev vseh nikotinskih izdelkov v okvir zakonodaje o zdravilih je bila najstrožja med opredeljenimi možnostmi, vendar je bila zaradi nesorazmernosti zavrnjena.

c) Zeliščni izdelki za kajenje

Izbrana je bila možnost, v skladu s katero bi se zeliščni izdelki za kajenje urejali v okviru DTI (zahteve za označevanje). Prispevala bi k enotnemu razvoju v EU, ki bi omogočal prosti promet, zagotovila skupno varnostno mrežo za potrošnike in obravnavala morebitne zavajajoče vidike izdelkov.

Postopna odprava trženja zeliščnih izdelkov za kajenje bi bila z zdravstvenega vidika najprimernejša, vendar bi imela na zadevne zainteresirane strani iz gospodarstva negativne učinke. Ta rešitev je bila zavržena, zlasti ker ne bi bil sorazmerna, glede na to, da je glavni pomislek povezan z napačnim dojemanjem glede škodljivih učinkov na zdravje. Poleg tega zeliščni izdelki nimajo enakega zasvojevalnega učinka kot tradicionalne cigarete ali drugi nikotinski izdelki.

7.2. Pakiranje in označevanje

Uvedba večjih in obveznih slikovnih opozoril na obeh straneh pakiranja tobačnih izdelkov bi zagotovila skladnost in odpravila trenutno razdrobljenost (slikovna opozorila se že uporabljajo v osmih državah članicah, dodatni dve pa jih bosta uvedli leta 2013), pomenila pa bi tudi uskladitev z mednarodnimi zavezami (Okvirna konvencija) in olajšala čezmejno trgovino. Sprejetje ukrepov na ravni EU bi povzročilo prihranek stroškov za industrijo v primerjavi s sedanjim stanjem, ko se mora industrija zaporedoma prilagajati številnim različnim pravnim sistemom. Z zdravstvenega vidika bi večja in obvezna slikovna opozorila povečala ozaveščenost o negativnih zdravstvenih posledicah uporabe tobačnih izdelkov v vseh državah članicah EU (zdaj so potrošniki v državah članicah, ki uporabljajo slikovna in besedilna zdravstvena opozorila, bolje obveščeni kot potrošniki v državah, ki uporabljajo samo besedilna opozorila), spodbudila spremembo vedenjskih vzorcev ter preprečila začetek kajenja, zlasti med mladimi.

Izbrana je bila možnost, v skladu s katero bi se uvedla večja in obvezna slikovna opozorila ter prepovedali promocijski in zavajajoči elementi. To bi še okrepilo delovanje notranjega trga in pomenilo prihranek stroškov v primerjavi z več spremembami na nacionalni ravni. Ta možnost bi tudi okrepila pozitiven učinek na zdravje, saj bi se z njo še povečalo poznavanje izdelka in njegovih posledic za zdravje. Poleg tega bi prispevala k odvračanju, zlasti mladih, od tega, da bi začeli kaditi. Države članice bi lahko uvedle tudi enotno embalažo, če bi bilo to v skladu s Pogodbo.

Z uvedbo enotne embalaže na ravni EU bi se dosegel kar največji učinek na notranji trg in nadalje zmanjšali stroški usklajevanja za industrijo. Ta možnost bi zagotovila najbolj pozitiven učinek z zdravstvenega vidika. Vendar se na tej stopnji glede na sedanje pomanjkanje dejanskih izkušenj v EU, nerešene pravne spore in pomisleke, ki so jih izrazile nekatere zainteresirane strani, zdi primerneje izbrati manj strogo možnost in o tem vprašanju poročati pet let po prenosu, da se oceni razvoj.

7.3. Poročanje o sestavinah in urejanje sestavin s predpisi

Z uvedbo obveznega poročanja v usklajenem elektronskem formatu bi se zagotovili enake konkurenčni pogoji, olajšala analiza in spremljanje podatkov ter prihranili stroški za industrijo v primerjavi s trenutnim neenotnim položajem, ko se v državah članicah uporabljajo različni formati poročanja.

Če bi države članice obvezali k zakonskem urejanju toksičnih, zasvojevalnih in privlačnih dodatkov v tobačnih izdelkih, bi imele države članice na voljo le malo smernic, pozitivni učinki na notranji trg pa bi bili omejeni. Ta ukrep bi povzročil pravno negotovost za zainteresirane strani iz gospodarstva in le omejen prihranek stroškov v primerjavi s trenutnim stanjem, ko se mora industrija prilagajati različnim nacionalnim ukrepom. Ta možnost verjetno ne bi imela večjega učinka na začetek kajenja. 

Izbrana je bila možnost, v skladu s katero bi se prepovedali tobačni izdelki z značilnimi aromami ter povečano toksičnostjo ali povečanim zasvojevalnim učinkom[8]. Ta možnost bi preprečila nepregledno množico nacionalnih predpisov in olajšala čezmejno trgovino. Poleg tega bi v primerjavi s trenutnim stanjem, ko je mogoče pričakovati vse več nacionalnih sprememb, pomenila tudi prihranek stroškov. Ta možnost ne prepoveduje uporabe vseh dodatkov, temveč se osredotoča na izdelke z značilnimi aromami (npr. z aromo vanilje in čokolade) ter dodatke, povezane z energijo in vitalnostjo (npr. kofein in tavrin), ali dodatke, s katerimi se želi ustvariti vtis, da izdelki koristijo zdravju (npr. vitamini). Vplivala bi na omejeno število izdelkov, omejene pa bi bile tudi posledice za kmete, vključno s tistimi, ki pridelujejo tobak tipa burley in tobak orientalskega tipa, saj ne ureja dodatkov, ki so bistveni za proizvodnjo tobačnih izdelkov. Ta možnost bi pripomogla k odvračanju mladih (ki jih pritegnejo aromatizirani izdelki) od tega, da bi začeli kaditi. V postopku odločanja bodo sodelovale testne skupine. Ta možnost dopušča tudi nadaljnje ukrepe, ko bodo na voljo znanstveni podatki o toksičnosti in zasvojevalnih učinkih.

Najbolj stroga možnost bi bila prepoved vseh dodatkov, ki niso bistveni za proizvodnjo[9]. Ta možnost bi dodatno izboljšala notranji trg in bi tako kot možnost prepovedi izdelkov z značilnimi aromami lahko povzročila ekonomije obsega. Vendar pa bi se s tem ukrepom odpravila večina dodatkov, tudi tistih, ki se uporabljajo v manjših količinah in izdelkov ne dajejo značilnega okusa. Zato bi ta možnost vplivala skoraj na vse izdelke na trgu, zahtevala ponovne opredelitve in morebiti povzročila umik izdelkov s trga. Še zlasti bi lahko prizadela pridelovalce tobaka tipa burley in tobaka orientalskega tipa, saj se pri proizvodnji tobačnih izdelkih iz teh sort tobaka uporablja več dodatkov. Kar zadeva vpliv na zdravje, bi ta možnost še okrepila učinek na potrošnjo/razširjenost uporabe, vendar ne v obsegu, ki bi upravičeval dodatne stroške.

7.4. Čezmejna prodaja na daljavo

Izbrana je bila možnost urejanja čezmejne prodaje na daljavo v smislu obveznosti priglasitve in mehanizmov preverjanja starosti. Pričakuje se, da bo ta možnost zagotovila boljšo skladnost z DTI in izboljšanje razmer za trgovce na drobno, ki se ukvarjajo z zakonito dejavnostjo, obenem pa še naprej omogočala nakup izdelkov, ki niso na voljo v vseh državah članicah. Po pričakovanjih bodo preverjanje starosti in višje cene (zakonita prodaja) imeli pozitiven učinek na razširjenost uporabe/potrošnjo. Vzpostavitev sistema bi pomenila nekaj omejenih dodatnih stroškov za nacionalne uprave, vendar ti stroški veljajo za sorazmerne glede na pozitivne učinke na zakonito prodajo in zmanjšano potrošnjo. Poleg tega bi bili stroški pretežno izravnani z izboljšanimi možnosti izvrševanja.

S prepovedjo čezmejne prodaje na daljavo bi se odpravila sedanja izkrivljanja in tradicionalnim prodajalcem omogočilo izvajanje njihove zakonite dejavnosti. S prepovedjo bi se državam članicam, ki so sprejele strožje predpise, olajšalo njihovo izvajanje, ter še okrepil učinek DTI, ker bi bil onemogočen nakup izdelkov, ki niso v skladu z Direktivo. Po drugi strani pa bi ta možnost v celoti odpravila eno od prodajnih poti. Glede na to, da je boljšo skladnost z DTI mogoče doseči z manj strogo možnostjo, popolna prepoved čezmejne prodaje na daljavo ni obveljala za potrebno.

7.5. Sledljivost in varnostni elementi

Sistem sledenja po vsej EU bi zagotovil enoten pristop, kar pomeni znaten prihranek stroškov za industrijo in enake konkurenčne pogoje za vse subjekte na notranjem trgu. Z zmanjšanjem razpoložljivosti nezakonitih in neskladnih izdelkov bi tudi okrepil učinke DTI v smislu predpisov o zdravstvenih opozorilih in sestavinah. Glede na to, da ima velik del trga že pogodbene obveznosti glede uporabe sistema sledenja, bi bili po pričakovanjih stroški usklajevanja za industrijo sorazmerni, tudi če upoštevamo, da bi morale za shranjevanje podatkov poskrbeti neodvisne tretje strani. Pričakuje se, da bi po dvigu ozaveščenosti in zmanjšani razpoložljivosti cenenih nezakonitih tovarniško izdelanih cigaret in tobaka za zvijanje ta ukrep prispeval k zmanjšanju potrošnje. Sistem spremljanja in sledenja, ki organom omogoča dostop do podatkov, ki jih shranjuje neodvisna tretja stran, bo organom (vključno s Komisijo) pomagal sistematično spremljati gibanje tobačnih izdelkov skozi distribucijsko verigo, od kraja proizvodnje do namembnega maloprodajnega trga („spremljanje“).

Izbrana možnost je sistem sledenja po vsej EU, dopolnjen z varnostnimi elementi. Ta možnost bi kar najbolj povečala učinek DTI, olajšala nadzor trga in potrošnikom omogočila preverjanje pristnosti izdelkov. Odpravlja tudi (neutemeljeni) pomislek nekaterih zainteresiranih strani, da bi revizija DTI povzročila povečanje nezakonite trgovine.

7.6. Splošni povzetek vplivov 7.6.1. Pregled izbranih možnosti

V skladu z zaključki v prejšnjem razdelku spodnja preglednica prikazuje pregled možnosti politike ter utemeljitve za izbiro najprimernejših možnosti (na sivem ozadju).

 

Področje politike/ možnosti || 1 || 2 || 3 || 4 || Utemeljitev

1a. Brezdimni tobačni izdelki || Odprava prepovedi tobaka za oralno uporabo in strožji predpisi o označevanju in sestavinah za vse brezdimne tobačne izdelke || Ohranitev prepovedi tobaka za oralno uporabo, obveznost priglasitve za vse nove kategorije tobačnih izdelkov in strožji predpisi o označevanju in sestavinah za vse brezdimne tobačne izdelke || Ohranitev prepovedi tobaka za oralno uporabo, omejitev prodaje drugih brezdimnih tobačnih izdelkov na območja tradicionalne uporabe in strožji predpisi o označevanju in sestavinah za vse brezdimne tobačne izdelke || Prepoved vseh brezdimnih tobačnih izdelkov razen tobaka za oralno uporabo na Švedskem; strožji predpisi o označevanju in sestavinah za tobak za oralno uporabo na Švedskem  || – usklajeni predpisi o označevanju in sestavinah za vse brezdimne tobačne izdelke; – enaki konkurenčni pogoji; – sorazmeren ukrep za preprečevanje uvedbe/širitve novih škodljivih izdelkov, ki povzročajo zasvojenost, na notranjem trgu; – zdravstveni pomisleki v zvezi z vsemi brezdimnimi tobačnimi izdelki; – ni dokazov, da brezdimni tobačni izdelki vodijo k opuščanju kajenja, tveganje prvega stika s tobačnimi izdelki in njihove dvojne uporabe; – tveganje za razvoj trga (sestavine in okolje brez tobačnega dima); – kompromis: učinek na MSP upravičen zaradi zdravstvenih tveganj, povezanih z razvojem izdelkov, njihovim trženjem in širitvijo na nove skupine uporabnikov. Možnosti 3 in 4 bi imeli pozitivnejši učinek na zdravje, vendar je možnost 2 v analizi stroškov in koristi obveljala za bolj sorazmerno. 

1b. Nikotinski izdelki || Predpisi o označevanju in sestavinah za nikotinske izdelke v okviru DTI || Nov sistem izdaje dovoljenj za nikotinske izdelke || Uporaba zakonodaje o zdravilih za nikotinske izdelke z vsebnostjo nikotina nad določenim pragom in zahteve za označevanje za preostale nikotinske izdelke || Uporaba zakonodaje o zdravilih za vse nikotinske izdelke || – jasen in ustrezno zastavljen pravni okvir za analizo tveganj in koristi, ki omogoča prosti promet z dovoljenimi izdelki v skladu z njihovo naravo; – možnost vzajemnega priznavanja znotraj notranjega trga; – enaka obravnava nikotinskih izdelkov in nadomestne nikotinske terapije; – usklajen pristop, ki bi utrdil trende v državah članicah; – minimalni varnostni standard; – potencial za opuščanje kajenja; kompromis: vzpostavitev usklajene varnostne mreže s potencialom za zmanjšanje kajenja upravičuje dodatno breme obdelave vlog. 

Področje politike/ možnosti || 1 || 2 || Utemeljitev

1c. Zeliščni izdelki za kajenje || Zahteve glede označevanja za vse zeliščne izdelke za kajenje v okviru DTI || Postopna odprava zeliščnih izdelkov za kajenje || – omogočanje prostega prometa z izdelki; – odprava trenutnega napačnega dojemanja glede učinkov na zdravje; – kompromis: odprava napačnega razumevanja s čim manjšimi stroški usklajevanja.

Področje politike/ možnosti || 1 || 2 || 3 || Utemeljitev

2. Pakiranje in označevanje || Obvezna večja slikovna opozorila || Obvezna slikovna opozorila (možnost 1), uskladitev nekaterih vidikov pakiranja in videza tovarniško izdelanih cigaret in prepoved promocijskih in zavajajočih elementov || Možnost 2 in povsem enotna embalaža  || – odprava neskladij na notranjem trgu in omogočanje prostega prometa; – boljša ozaveščenost in odprava zavajajočih elementov; – usklajenost z zavezami, ki izhajajo iz Okvirne konvencije; – sorazmernost: usmerjenost na začetek kajenja in izdelke, ki so privlačni za mlade; – upoštevanje pomislekov zainteresiranih strani iz gospodarstva (npr. brez enotne embalaže/poseganje v blagovne znamke); – omogočeno usklajevanje z mednarodnim in znanstvenim razvojem; – države članice lahko sprejmejo enotno embalažo za uskladitev s smernicami Okvirne konvencije, če je to v skladu s Pogodbo; – kompromis: možnost 3 je z zdravstvenega vidika učinkovitejša, vendar je primerno počakati na dejanske izkušnje.

3. Sestavine || Skupni format prostovoljnega poročanja; prepoved toksičnih in privlačnih dodatkov z zasvojevalnim učinkom v tobačnih izdelkih || Obvezno poročanje v usklajenem formatu; prepoved izdelkov z značilnimi aromami in izdelkov z večjo toksičnostjo in zasvojevalnim učinkom || Obvezno poročanje v usklajenem formatu; prepoved vseh dodatkov, ki niso bistveni za proizvodnjo  || – odprava neskladij na notranjem trgu in omogočanje prostega prometa; – zmanjšanje upravnega bremena (poročanje); – usklajenost z obveznostmi/ zavezami, ki izhajajo iz Okvirne konvencije; – sorazmernost: usmerjenost na začetek kajenja in izdelke, ki so privlačni mladim; – upoštevanje pomislekov zainteresiranih strani, vključno s pridelovalci (brez neenake obravnave tobaka tipa burley/ tobaka orientalskega tipa). Kompromis: usmerjenost na začetek kajenja in čim manjši stroški za zainteresirane strani iz gospodarstva; možnost 3 bi bila z zdravstvenega vidika učinkovitejša.

Področje politike/ možnosti || 1 || 2 || Utemeljitev

4. Čezmejna prodaja na daljavo || Sistem priglasitve in preverjanja starosti   || Prepoved čezmejne prodaje tobačnih izdelkov na daljavo || – zagotovljeno upoštevanje zaščitnih ukrepov DTI; – zakonita dejavnost je omogočena (prodaja na drobno) – omejen gospodarski učinek na zakonito dejavnost. Kompromis: možnost 2 bi bila z zdravstvenega vidika učinkovitejša, vendar dražja za industrijo.

5. Sledljivost in varnostni elementi || Sistem sledenja na ravni EU || Sistem sledenja, ki ga dopolnjujejo varnostni elementi || – zagotovljeno upoštevanje zaščitnih ukrepov DTI; – enaki konkurenčni pogoji (za male in velike gospodarske subjekte); – stroški izravnani s prihranki po prehodu z nezakonite trgovine na zakonito; – odprava pomislekov zainteresiranih strani iz gospodarstva glede nezakonite trgovine. Kompromis: koristi, ki izhajajo iz zmanjšanja nezakonite trgovine odtehtajo stroške za industrijo.

Z vidika učinkovitosti kombinacija izbranih možnosti prispeva k splošnemu cilju revizije DTI, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varovanja javnega zdravja. Kar zadeva notranji trg, vse možnosti:

z odpravo obstoječih ali pričakovanih razlik med nacionalnimi zakonodajami omogočajo prost pretok blaga na notranjem trgu in/ali dvignejo raven usklajenosti v veljavni DTI na novo raven, ki jo upravičuje znanstveni razvoj ali mednarodne obveznosti/zaveze, in/ali zagotavljajo, da zaščitnih ukrepov DTI ne ogrožajo nedovoljeni izdelki ali čezmejna prodaja, ki ne spoštuje teh zaščitnih ukrepov.

Z vidika zdravja se predvidena revizija osredotoča na odvračanje mladih od kajenja, hkrati pa tudi odraslim potrošnikom omogoča premišljeno odločanje. Revizija bi tudi kadilcem omogočila prednosti zaščitnih ukrepov, ki jih določa DTI.

Kombinacija izbranih možnosti je stroškovno učinkovita v smislu, da bo družbi po pričakovanjih prinesla splošne socio-ekonomske koristi. Izbrane možnosti bodo zainteresiranim stranem iz gospodarstva predvidoma prinesle zmanjšanje neposrednih stroškov (skladnost), zaradi zmanjšanja potrošnje pa morda tudi izgubo prihodkov.

Opredeljene možnosti predstavljajo skladen pristop, ki je usklajen z mednarodnimi zavezami, temeljnimi pravicami in vrednotami ter splošnim ciljem EU o krepitvi blaginje državljanov (člen 3 PEU).

7.6.2. Splošni učinki

Kombinacija izbranih možnosti politike bo po pričakovanjih v petih letih privedla do zmanjšanja potrošnje v višini približno 2 % nad izhodiščem za tovarniško izdelane cigarete in tobak za zvijanje. To ustreza zmanjšanju števila kadilcev za 2,4 milijona v EU.

Učinki na zainteresirane strani iz gospodarstva bodo v zvezi z doseganjem skladnosti z izbranimi možnostmi (neposredni stroški) v primerjavi z osnovnim scenarijem po pričakovanjih pozitivni. Po drugi strani bodo posredni učinki zaradi pričakovanega zmanjšanja potrošnje proizvajalcem tovarniško izdelanih cigaret in tobaka za zvijanje sčasoma povzročili izgubo prihodka v višini 376 milijonov EUR. Ta negativni učinek na proizvajalce tovarniško izdelanih cigaret in tobaka za zvijanje bo lahko večji od koristi, ki jih prinaša prihranek stroškov v smislu neposrednih stroškov. Vendar se bo denar, ki ne bo porabljen za nakup tobačnih izdelkov, po pričakovanjih porabil za nakup izdelkov drugih sektorjev, ki bodo tako imeli gospodarsko korist od povečane potrošnje.

Z vidika zaposlovanja bodo izgubljena delovna mesta v tobačni industriji po ocenah izravnana z delovnimi mesti v drugih sektorjih in v splošnem naj bi ukrepi v zaposlovanju prinesli neto prirast, ki bi po ocenah znašal približno 2 200 delovnih mest. Pri oblikovanju izbranih možnosti so bili skrbno upoštevani morebitni učinki na regionalno zaposlenost ter poseben položaj MSP in mikro podjetij. 

Glavna korist za vlade po upadu potrošnje/razširjenosti bo izboljšanje zdravja, ki je vrednota že samo po sebi. Pričakovane socio-ekonomske koristi za EU (zmanjšanje stroškov za zdravstveno varstvo, zmanjšanje izgube produktivnosti in denarno izraženi prihranek življenjskih let) tudi po odbitku zaradi zmanjšanja davčnih prihodkov letno znašajo približno 9,4 milijarde EUR. Spodnja preglednica prikazuje razčlenitev splošnih neto stroškov in koristi.

Po drugi strani družbeno diskontiranje omogoča primerjavo koristi in stroškov, ki nastanejo v različnih obdobjih, na podlagi stopnje, ki je za družbo še sprejemljiva za sklepanje takih kompromisov[10]. To je še zlasti pomembno pri nadzoru nad tobakom, ker se bodo nekatere pričakovane koristi pojavile šele sčasoma, nekateri učinki (npr. na davčne prihodke) pa bi se pokazali prej. Po najbolj verjetnem scenariju (tj. ko do zmanjšanja davčnih prihodkov in prihranka stroškov za zdravstveno varstvo/odsotnosti z dela pride v petih letih, koristi zmanjšane prezgodnje umrljivosti pa se v povprečju pokažejo šele v 25 letih) bo letna neto korist zmanjšanja potrošnje tobaka za 2 % znašala 4 milijarde EUR.

Preglednica 1: Splošni neto stroški in koristi (v mio. EUR)

|| Odstotek zmanjšanja potrošnje tobaka

1 % || 2 % || 3 % || 4 % || 5 %

Zmanjšanje prihodkov od trošarin[11] || 794 || 1 588 || 2 382 || 3 176 || 3 970

Zmanjšanje izdatkov za zdravstveno varstvo || 253 || 506 || 759 || 1 012 || 1 265

Zmanjšanje izgube produktivnosti || 83 || 165 || 248 || 331 || 413

     – zaradi predčasnega upokojevanja/smrti || 61 || 122 || 183 || 244 || 305

     – zaradi bolniških odsotnosti || 22 || 43 || 65 || 87 || 108

Zmanjšanje stroškov prezgodnje umrljivosti || 5 167 || 10 334 || 15 501 || 20 669 || 25 836

Splošna neto korist || 4 709 || 9 417 || 14 126 || 18 836 || 23 544

Diskontirane vrednosti || 2 016 || 4 032 || 6 048 || 8 064 || 10 080

8. SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Učinkovito izvajanje revidirane DTI se bo zagotovilo z naslednjimi ukrepi:

· sestanki glede prenosa med Komisijo in državami članicami;

· določitev načrta izvajanja;

· spremljanje številnih kazalnikov, pomembnih za cilj predloga;

· vzpostavitev mreže držav članic za razpravo o izvajanju revidirane DTI;

· poročilo Komisije o izvajanju direktive pet let po prenosu.  

[1] UL L 194, 18.7.2001, str. 26–35.

[2] http://ec.europa.eu/atwork/pdf/cwp2012_annex_sl.pdf

[3] Brez posodobitve države članice na primer ne morejo povečati velikosti zdravstvenih opozoril, spremeniti njihovega mesta na embalaži ali nadomestiti navedbe vrednosti katrana, nikotina in ogljikovega monoksida.

[4] Doslej je na primer osem držav članic uvedlo slikovna zdravstvena opozorila, predpisi glede sestavin pa se med državami članicami razlikujejo.

[5] Na primer, ukrepi v zvezi s čezmejno prodajo na daljavo in sledljivostjo bodo olajšali pravne dejavnosti ter tako preprečili prodajo tobačnih izdelkov, ki niso v skladu z DTI (npr. zdravstvena opozorila in sestavine).

[6]  Posebna raziskava Eurobarometra št. 385 (2012): http://ec.europa.eu/health/eurobarometers/index_en.htm. 70 % kadilcev začne kaditi pred 18. letom starosti.

[7] V skladu s členom 36 Direktive 2008/118/ES o trošarinah na tobačne izdelke je pri čezmejni prodaji obvezno plačilo trošarine v namembni državi članici. Z vidika potrošnika pa je čezmejen nakup smiseln le, če se s tem izogne plačilu višje trošarine v namembni državi članici.

[8] Ta možnost je podobna pristopu, ki se uporablja v Združenih državah.

[9] Ta možnost je podobna pristopu, ki so ga izbrali v Kanadi in Braziliji.

[10] Družbeno diskontiranje omogoča primerjavo koristi in stroškov, ki se pojavijo v različnih časovnih obdobjih, tako da se njihove vrednosti izrazijo na podlagi stopnje, ki je za družbo še sprejemljiva za sklepanje takih kompromisov.

[11] Brez upoštevanja ukrepov, ki se sprejmejo proti nezakoniti trgovini, in možnosti za zvišanje davčnih stopenj.