Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 /* COM/2012/0782 final - 2012/0364 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Enotni trg je eden največjih dosežkov
Evropske unije. Integracija in dobro delovanje notranjega trga sta nujna za
uspešno strategijo Evropa 2020 in za trajnostno rast gospodarstva EU, da bi se
odpravila finančna in poznejša dolžniška kriza, ki se je začela leta 2008. Ker so kapitalski trgi globalni, je uskladitev
pravil glede računovodskega poročanja in revizije na globalni ravni
bistvenega pomena za nemoteno delovanje kapitalskih trgov in za realizacijo
integriranega trga za finančne storitve v EU. Namesto uvedbe lastnega
sklopa regionalnih standardov računovodskega poročanja, s čimer
bi se uskladila zakonodaja na ravni EU, vendar bi se uvedla regionalna
razdrobljenost na globalni ravni, se je EU leta 2002 odločila, da sprejme
mednarodne računovodske standarde (MSRP). Vedno več držav se odloča za MSRP in
jih sprejema, tako da se bo vloga Evrope v postopku določanja mednarodnih
standardov morala okrepiti, da bo njeno mnenje slišano. Unija mora govoriti z
enim glasom, če želi biti slišana in da bi ji prisluhnili. EFRAG[1], tehnični svetovalec
Evropske komisije na področju računovodstva, je postopno prevzela
vlogo za zagotavljanje v prihodnost usmerjenega, tehničnega in
verodostojnega prispevka pri določanju standardov s strani Upravnega
odbora za mednarodne računovodske standarde (International Accounting
Standards Board – IASB). Določevalec mednarodnih standardov in
organizacija, ki zastopa interese Evrope, morata biti neodvisna, imeti zadostne
zmogljivosti in strokovno znanje za pripravljanje standardov kakovosti in
prispevka k tem standardom ter imeti dobro finančno podlago, da lahko
dolgoročno izvajata svoje poslanstvo javnega interesa. Evropski parlament in Svet sta zato leta 2009
vzpostavila program Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na
področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in
revizije[2].
Navedeni program se bo zaključil 31. decembra 2013. Namen te uredbe je
obnoviti navedeni program za naslednji finančni okvir (2014–2020) in
omogočiti neposredne prispevke za financiranje upravičencev programa
iz proračuna Unije v navedenem obdobju. Prvotni upravičenci programa so bili
odbor nadzornikov[3],
Fundacija Odbora za mednarodne računovodske standarde (International
Accounting Standards Committee Foundation – IASCF), Evropska
svetovalna skupina za računovodsko poročanje in Odbor za zaščito
javnega interesa (Public Interest Oversight Board – PIOB). V sklepu je
bila tudi predvidena možnost vključitve novega ali zamenjave starega
upravičenca. Leta 2010 so bili ustanovljeni evropski
nadzorni organi, ki so med drugim prevzeli tudi odgovornosti prejšnjih odborov
nadzornikov. Zato je namen te uredbe razširitev sofinanciranja preostalih
upravičencev, tj. Fundacije MSRP (pravni naslednik IASCF), EFRAG in PIOB,
s strani Unije. 1.1. Računovodsko
poročanje: Fundacija MSRP Kriza na finančnih trgih, ki traja od
leta 2007, je izpostavila pomen preglednosti in posledično se je vprašanje
računovodskih standardov uvrstilo na vrh politične agende. Postalo je
jasno, da je treba doseči ugodno poslovno okolje in enake konkurenčne
pogoje na globalni ravni istočasno s preglednostjo in primerljivostjo, ki
spodbujata dobro delovanje globalnega kapitalskega trga. Voditelji po vsem
svetu so ugotovili, da je ključnega pomena enoten sklop visoko kakovostnih
globalnih računovodskih standardov.[4]
Evropska unija je pokazala vodilno vlogo, ko
se je odločila, da v pravo Unije sprejme mednarodne računovodske
standarde (MSRP in OPMSRP). V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 („Uredba o MRS
“) morajo podjetja, katerih delnice kotirajo na borznih trgih EU, pri pripravi
svojih konsolidiranih računovodskih poročil uporabljati mednarodne
računovodske standarde, sprejete v Uniji. Države članice lahko
zahtevajo ali dovolijo njihovo uporabo za letne računovodske izkaze in/ali
podjetja, ki ne kotirajo na borzi. Računovodska poročila evropskih
podjetij, ki uporabljajo MSRP, sprejete v Uniji, se sprejemajo brez
prilagoditve na več kapitalskih trgih po vsem svetu, vključno z ZDA,
Avstralijo in Japonsko. S tem ko vse več držav sprejema MSRP ali se
usklajuje z njimi, je opazen stalen napredek v smeri enega samega sklopa
globalno sprejetih mednarodnih računovodskih standardov. Mednarodne računovodske standarde (MSRP
in OPMSRP) razvijata IASB in Odbor za pojasnjevanje MSRP. Fundacija MSRP je
krovni organ teh organizacij in skrbi za njihovo nemoteno delovanje in ustrezno
financiranje. Organ, ki razvija visoko kakovostne računovodske standarde,
mora biti neodvisen in mora imeti dovolj zmogljivosti za zaposlitev visoko
kakovostnih kadrov. Zato dolgoročno potrebuje trdno, nevtralno, zanesljivo
in izračunljivo osnovo za financiranje. Poleg financiranja mora tudi upravljanje
Fundacije MSRP podpirati neodvisno, verodostojno in pravilno delovanje te
organizacije. Upravljanje Fundacije se je v preteklih letih znatno izboljšalo, in
sicer predvsem z ustanovitvijo nadzornega odbora. Ta organ je bil ustanovljen,
da bi omogočil odgovornost in ustrezno zastopanje javnega interesa v
organizaciji. Učinkovitost Svetovalnega sveta za standarde se je okrepila
in ustanovljen je bil Odbor za nadzor predpisanih postopkov. Še naprej si bo
treba prizadevati za okrepitev statusa Fundacije MSRP kot visoko kakovostnega
določevalca standardov, ki zastopa globalno naravo kapitalskih trgov. Evropska unija je tako s Sklepom 716/2009
pokazala, da je pripravljena nuditi Fundaciji MSRP (IASCF) potrebno
finančno podporo v obliki stabilne sheme sofinanciranja. Unija je skupaj z
nekaterimi posameznimi državami članicami začela prispevati k
proračunu Fundacije MSRP, sorazmerno s svojo vlogo na svetovnih
kapitalskih trgih. Prispevek EU k proračunu Fundacije MSRP je v poslovnem
letu 2011 znašal 4 229 165,14 EUR (17 % skupnih upravičenih
odhodkov Fundacije za zadevno leto). V skladu s končnim poročilom
nadzornega odbora o pregledu upravljanja Fundacije MSRP[5], objavljenim 9. februarja 2012,
bo članstvo v nadzornem odboru vezano na finančni prispevek k
proračunu Fundacije MSRP. Zato je bistvenega pomena, da EU še naprej
prispeva k proračunu Fundacije MSRP v skladu s svojo vlogo v svetovnem
gospodarstvu, če želi Evropa ohraniti svoj sedanji položaj v na
področju mednarodnega računovodskega poročanja. 1.2. Računovodsko
poročanje: Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje
(EFRAG) EFRAG je bila ustanovljena leta 2001 kot
zasebna organizacija, da bi Evropski komisiji nudila strokovno znanje na
področju računovodskega poročanja. Na začetku je EFRAG
Komisiji svetovala predvsem o tem, ali mednarodni računovodski standard,
ki ga sprejme Unija, izpolnjuje tehnična merila za odobritev[6]. EFRAG je postopoma prevzela
vlogo proaktivnega vplivanja na IASB pri njegovem določanju standardov.
Zagotavlja prispevke z izdajo pripomb o osnutkih standardov ter prispevke v
zgodnji fazi z objavo dokumentov za razpravo o trenutnih računovodskih
vprašanjih. Pripombe EFRAG se preberejo in citirajo po vsem svetu. Prvotno so bili zastopanje in glasovalne
pravice v upravi EFRAG (kot sta skupščina in nadzorni svet) vezani na
finančni prispevek k proračunu EFRAG. Organ, ki je pristojen za
glavno tehnično delo, tj. TEG (skupina tehničnih izvedencev), je bil
vedno neodvisen. Leta 2008 je bilo upravljanje EFRAG temeljito
reformirano, tako da odraža njeno večjo vlogo v javni politiki, saj je
postala platforma za oblikovanje enotnega evropskega glasu na področju
računovodstva. Namen reforme je bil zagotoviti večji javni nadzor in
odgovornost. Uvedeni sta bili dve večji spremembi: ·
ustanovitev Odbora za načrtovanje in vire (Planning
and Resource Committee – PRC), ki je v sodelovanju z nacionalnimi
organi za določanje standardov središče za proaktivno delo v zgodnji
fazi, ter ·
okrepitev vloge nadzornega odbora: njegovi
člani niso več predstavniki organizacij, ki nudijo financiranje,
ampak so imenovani osebno. Člani predstavljajo različne zainteresirane
strani, tj. pripravljavce (vključno z MSP), uporabnike in finančne
institucije, oziroma imajo izkušnje z delom v javni politiki, od vseh pa se
pričakuje, da bodo delovali v javnem interesu. Med 17 člani
nadzornega odbora so štirje tako imenovani člani javne politike, ki imajo
zlasti izkušnje z oblikovanjem javne politike in jih imenuje Komisija. TEG je ostala odgovorna za osrednje
tehnično delo EFRAG. Razpravljati mora o vsakem stališču EFRAG glede
mednarodnih računovodskih standardov in ga odobriti ter deluje kot
neodvisen odbor tehničnih strokovnjakov. Predsednik EFRAG, ki vodi
srečanja TEG in EFRAG, ima svoj sekretariat (sestavljen iz strokovnjakov s
področja računovodstva). Osrednji del dela TEG predstavljajo nasveti
Komisiji glede odobritve in pripombe, namenjene IASB. Večina sestankov EFRAG je odprtih za
javnost in službe Komisije lahko sodelujejo kot opazovalci na vseh sestankih
EFRAG. Ciljno usmerjena reforma upravljanja leta 2008
je dovolila EFRAG, da razširi svoje proaktivne dejavnosti v sodelovanju z
evropskimi nacionalnimi organi za določanje standardov. EFRAG bo z
nadaljnjimi reformami upravljanja v prihodnjih mesecih še naprej razvijala
načine, da postane vodilna platforma za zagotavljanje „enotnega
računovodskega glasu EU“ in prispevka Unije k IASB. EFRAG bo v ta namen
celovito pregledala svojo strukturo upravljanja, in sicer ob upoštevanju
najnovejšega razvoja na področju mednarodnega računovodskega
poročanja. S tem ko vse več držav sprejema MSRP, mora
EU sprejeti ukrepe, da bi preprečila postopno zmanjševanje vpliva in vloge
v IASB. Zato je bistvenega pomena, da so evropski interesi na mednarodni ravni
dobro zastopani. Evropa mora zato „govoriti z enim glasom“, ki je verodostojen
in strokovno utemeljen. EFRAG potrebuje zanesljivo, dolgoročno in
raznoliko financiranje, da bi bila verodostojna in neodvisna ter sposobna
pripraviti visoko kakovostne dokumente, tako da zaposli visoko kakovostne
strokovnjake. Tudi vseevropski pogled je zastopan le, če poleg velikih
držav članic Komisija sofinancira EFRAG v imenu manjših držav članic.
Program financiranja za obdobje 2010–2013 je
bil pripravljen z namenom, da se vzpostavi zanesljivo dolgoročno
financiranje. Na podlagi Sklepa EU o financiranju z dne 16. septembra 2009 je
prispevek EU k EFRAG v poslovnem letu 2011 znašal 2 288 160 EUR (43 %
skupnega proračuna EFRAG za navedeno leto). Cilji tega programa so dolgoročni, zato
je težko priti do zaključkov po samo dveh celih letih financiranja. Na
podlagi izkušenj z dosedanjim financiranjem je mogoče sklepati, da je
program dosegel svoje glavne cilje. Med drugim je omogočil EFRAG, da
razširi svoje dejavnosti in proaktivno dela, se sreča z zainteresiranimi
stranmi in zbere njihova mnenja na dogodkih za ozaveščanje ter poveča
svojo neodvisnost, tako da sama plačuje svojega predsednika. Za več
podrobnosti o dosedanjih izkušnjah, prosimo, glejte predhodno oceno služb
Komisije, ki je priložena temu predlogu. 1.3. Revizija: Odbor za
zaščito javnega interesa (PIOB) Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB)
je neprofitna španska fundacija, ustanovljena v Madridu. Ključni partnerji PIOB so Nadzorna skupina (Monitoring Group – MG),
tj. organ, ki predstavlja mednarodne regulatorje in institucije[7] , ter Mednarodna zveza
računovodskih strokovnjakov (International Federation of Accountants
– IFAC), ki je zasebni organ in predstavlja računovodje in revizorje po
vsem svetu[8]. PIOB sestavlja deset članov, vključno s
predsednikom. Dva člana imenuje Evropska
komisija. Člani PIOB so osebe, ki jih imenuje
Nadzorna skupina za obdobje treh let v skladu z memorandumom o soglasju. Skupino zainteresiranih strani PIOB sestavljajo
različne zainteresirane strani: zakonodajalci
(npr. Evropski parlament, nacionalni zakonodajalci), regulatorji in nadzorniki
finančnih trgov, vključno z organi za nadzor revizorjev, nacionalni
organi za določanje standardov računovodstva in revidiranja,
revizorji in revizijska stroka na splošno, pripravljavci računovodskih
izkazov (družbe), uporabniki računovodskih izkazov (npr. investitorji,
analitiki, raziskovalci, dobavitelji) in akademiki. Vloga PIOB je zagotoviti, da so predpisani
postopek, nadzor in preglednost upoštevani pri predlogu, razvoju in sprejetju
mednarodnega standarda za revizorje v okviru Mednarodne zveze
računovodskih strokovnjakov (IFAC). Fundacijo vodi odbor skrbnikov, v
katerem je skrbnik vsak član PIOB. Na podlagi Sklepa EU o financiranju z dne 16.
septembra 2009 je prispevek EU k PIOB v poslovnem letu 2010 znašal 286 231
EUR. Znesek je predstavljal 22 % skupnih upravičenih stroškov PIOB (1 301 050
EUR). Po drugi strani je prispevek EU k PIOB v poslovnem letu 2011 znašal 288 991,78
EUR, kar prav tako predstavlja 22 % upravičenih stroškov PIOB za
navedeno leto (1 313 599 EUR). Izkušnje s sofinanciranjem PIOB so bile do
zdaj pozitivne. Evropska komisija je imela dvakrat priložnost obiskati prostore
PIOB (marca 2010 in aprila 2011) ter preveriti njegove finančne kontrole.
Evropska komisija je tudi izobrazila osebje odbora o proračunskih
postopkih EU. S praktičnega vidika so bile dejavnosti v zvezi z
upravljanjem nepovratnih sredstev za poslovanje za poslovni leti 2010 in 2011
zelo koristna izkušnja za obe strani. To je utrlo pot učinkovitejšemu
upravljanju prihodnjih prispevkov financiranja. Sofinanciranje PIOB s strani EU je postalo zgled
za druge potencialne plačnike prispevkov. Trenutno PIOB sofinancirata samo
IFAC (približno 78 %) in EU (približno 22 %). Prizadevanja Evropske
komisije za diverzifikacijo financiranja PIOB in okrepitev njegove
neodvisnosti, kar se tiče revizijskega poklica, so v teku. Več
mednarodnih institucij naj bi po pričakovanjih zagotovilo sredstva za PIOB
že za poslovno leto 2013. Poleg tega so Nadzorna skupina, PIOB in IFAC
ustanovili delovno skupino, ki naj bi izbrala in prepričala skupino
donatorjev iz vsega sveta, da stalno in dolgoročno financira PIOB. Če bi EU zmanjšala svojo finančno
zavezo s sedanje ravni (ki predstavlja 22 % celotnega proračuna), bi
to poslalo napačno sporočilo v času, ko skuša PIOB
diverzificirati svojo strukturo financiranja. To pa je tudi ključnega
pomena glede na naše trenutne reforme revizijskega trga, katerih namen je
povečati neodvisnost podjetij, določevalcev mednarodnih standardov
revidiranja (MSR) ter tudi revizijskih nadzornikov. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCENE UČINKA Komisija je v predhodni oceni, ki spremlja
njen predlog za oblikovanje programa 2010–2013[9],
presodila alternativne možnosti financiranja. Cilja programa sta bila
zagotoviti stabilno, diverzificirano, preudarno in ustrezno financiranje ter
zadevnim organom omogočiti neodvisno in učinkovito izvajanje nalog.
Jasno je bilo ugotovljeno, da je sofinanciranje Unije najbolj učinkovit in
primeren način za doseganje navedenih ciljev. V predhodni oceni, ki spremlja ta predlog, je
Komisija ugotovila, da je program do zdaj izpolnil pričakovanja in
določene cilje, tako da bi se financiranje moralo nadaljevati. Poleg tega
je bil program financiranja vzpostavljen z namenom doseganja dolgoročnih
ciljev. Zato je primerno predlagati, da se nadaljuje v naslednjem
finančnem okviru 2014–2020. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga Pogodba o delovanju Evropske unije,
zlasti člen 114 Pogodbe. V skladu z zakonodajno politiko Komisije,
sprejeto v okviru večletnega finančnega okvira, je sedanji program
financiranja predlagan v obliki uredbe. 3.2. Načelo subsidiarnosti Program Unije zagotavlja možnost za
sofinanciranje dejavnosti nekaterih organov, ki uresničujejo cilj na
področju računovodskega poročanja in revizije, ki je del
politike Unije in to politiko podpira. Predlog je skladen z načelom
subsidiarnosti, ker v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji
države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga, ki jih
je zaradi obsega in učinkov tega ukrepa lažje doseči na ravni Unije. 3.3. Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom
sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Kot je ugotovljeno
v predhodni oceni, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje
ciljev. Financiranje Unije se predlaga za ustrezno opredeljeno in omejeno
število najpomembnejših organov na področju finančnih storitev. V
sedanjem institucionalnem okviru bodo nove ureditve financiranja zagotovile
stabilno, diverzificirano, preudarno in zadostno financiranje, ki bo zadevnim
organom omogočilo neodvisno in učinkovito izpolnjevanje njihovih
nalog v zvezi z Unijo ali v javnem interesu Unije. Finančna pomoč se bo dodeljevala na podlagi pogojev
iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni
proračun Unije, in Delegirane uredbe Komisije (EU, Euratom) št.…/… z dne
29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni
proračun Unije. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Skupni znesek, ki bo poravnan s sredstvi iz
proračuna Unije, znaša za obdobje 2014–2020 v tekočih cenah 58,01
milijona EUR. Program traja sedem let v skladu z dolžino finančne
perspektive 2014–2020. 2012/0364 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje
posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in
revizije za obdobje 2014–2020 (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 114 Pogodbe, ob upoštevanju predloga
Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[10], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Sklep št. 716/2009/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[11]
je vzpostavil program Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na
področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in
revizije. Na podlagi navedenega sklepa lahko Evropska svetovalna skupina za
računovodsko poročanje (EFRAG), Fundacija za mednarodne standarde
računovodskega poročanja (Fundacija MSRP; pravna naslednica Fundacije
odbora za mednarodne računovodske standarde – IASCF) in Odbor za
zaščito javnega interesa (PIOB) koristijo sofinanciranje Unije v obliki
donacij za poslovanje do 31. decembra 2013. (2) Zaradi krize na
finančnih trgih, ki traja od leta 2008, se je vprašanje
računovodskega poročanja in revizije znašlo v središču politične
agende Unije. Dobro delujoč skupni okvir za računovodsko
poročanje je bistvenega pomena za notranji trg, učinkovito delovanje
kapitalskih trgov in uresničitev enotnega trga za finančne storitve v
EU. (3) V globalnem gospodarstvu
potrebujemo globalen računovodski jezik. Mednarodni standardi
računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je oblikoval Odbor za
mednarodne računovodske standarde (IASB), so sprejeti in se uporabljajo v
številnih jurisdikcijah po svetu. Takšne mednarodne računovodske standarde
je treba oblikovati v okviru postopka, ki je pregleden in je predmet
demokratičnega nadzora. Za zagotovitev, da se upoštevajo interesi Unije
ter da so globalni standardi visoke kakovosti in skladni s pravom Unije, je
bistveno, da se v postopkih določanja mednarodnih standardov ustrezno
upoštevajo interesi Unije. (4) V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi
mednarodnih računovodskih standardov[12],
bi morali MSRP postati del prava Unije, ki bi jih uporabljale družbe, katerih
vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu v Uniji, če MSRP
izpolnjujejo merila iz navedene uredbe. MSRP imajo torej ključno vlogo pri
delovanju notranjega trga, zato je v neposrednem interesu Unije zagotoviti, da
se v postopku priprave in sprejetja MSRP oblikujejo standardi, ki so usklajeni
z zahtevami pravnega okvira notranjega trga. (5) MSRP izdaja IASB,
pripadajoče razlage pa Odbor za pojasnjevanje MSRP, ki sta organa
Fundacije MSRP. Zato je pomembno zagotoviti ustrezne načine financiranja
Fundacije MSRP. (6) Evropsko svetovalno skupino
za računovodsko poročanje (EFRAG) so leta 2001 ustanovile evropske
organizacije, ki zastopajo izdajatelje, vlagatelje in računovodske
poklice, ki so vključeni v postopek računovodskega poročanja. V
skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 EFRAG posreduje Komisiji mnenja,
ali je računovodski standard, ki ga je izdala IASB, ali pojasnilo, ki ga
je izdal Odbor za pojasnjevanje MSRP, v skladu z merili za odobritev iz zadevne
uredbe. EFRAG prevzema tudi vlogo „enotnega računovodskega glasu Evrope“
na svetovni ravni. V tej vlogi EFRAG sodeluje v postopku določanja
standardov v okviru IASB. (7) Ob upoštevanju ključne
vloge EFRAG pri spodbujanju zakonodaje in politike na področju notranjega
trga ter pri zastopanju evropskih interesov v postopku določanja
standardov na mednarodni ravni mora Unija zagotoviti stabilno financiranje
EFRAG in tako k njemu prispevati. (8) Na področju zakonsko
predpisane revizije je Nadzorna skupina, mednarodna organizacija, ki je
odgovorna za spremljanje reforme upravljanja Mednarodne zveze
računovodskih strokovnjakov (IFAC), leta 2005 ustanovila Odbor za
zaščito javnega interesa (PIOB). Vloga PIOB je nadzor nad postopkom
sprejemanja mednarodnih revizijskih standardov (MSR) in drugimi dejavnostmi v
javnem interesu, ki jih izvaja IFAC. MSR se lahko sprejmejo za uporabo v
Uniji, zlasti če so bili pripravljeni na podlagi predpisanega postopka,
javnega nadzora in preglednosti, kot je določeno v členu 26
Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o
obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze[13]. Novi predlogi o reviziji
z dne 30. novembra 2011 predvidevajo tudi uvedbo MSR v EU[14]. (9) Vključitev MSR v pravo
Unije in ključna vloga PIOB pri zagotavljanju skladnosti standardov z
zahtevami Direktive 2006/43/ES pomenita, da je v neposrednem interesu Unije
zagotoviti, da se v postopku priprave teh standardov oblikujejo in odobrijo
standardi, ki so usklajeni s pravnim okvirom notranjega trga. Spremenjeno besedilo
člena 26(3), kakor je navedeno v členu 1 predloga za direktivo[15], tudi izrecno priznava vlogo
PIOB. Zato je pomembno zagotoviti ustrezne načine financiranja PIOB. (10) Organi, ki delujejo na
področju računovodstva in revidiranja, so močno odvisni od financiranja
in imajo v Uniji pomembne vloge, ki so odločilnega pomena za delovanje
notranjega trga. Predlagani upravičenci do programa, vzpostavljenega s
Sklepom št. 716/2009/ES, so bili sofinancirani z dotacijami za poslovanje
iz proračuna Unije, kar jim je omogočilo večjo neodvisnost od
zasebnega sektorja in ad hoc financiranja, s čimer sta se
povečali njihova zmogljivost in verodostojnost. (11) Glede na izkušnje
sofinanciranje Unije zagotavlja, da imajo upravičenci na voljo jasno,
stabilno, diverzificirano, preudarno in zadostno financiranje, ter pripomore
k omogočanju upravičencem, da lahko neodvisno in učinkovito
izpolnjujejo svoje naloge v javnem interesu. Zato bi bilo treba še naprej
zagotavljati dovolj sredstev, in sicer prek prispevka Unije dejavnosti
določanja mednarodnih računovodskih in revizijskih standardov ter
zlasti Fundaciji MSRP, EFRAG in PIOB. (12) Fundacija MSRP in EFRAG sta
poleg spreminjanja svojih vzorcev financiranja izvedli tudi reforme upravljanja,
da bi njuna struktura in postopki omogočili neodvisno, učinkovito,
pregledno in demokratično odgovorno izpolnjevanje nalog v javnem interesu.
V povezavi s Fundacijo MSRP je bil z namenom zagotovitve javne odgovornosti in
nadzora leta 2009 ustanovljen Nadzorni odbor, povečala se je
učinkovitost Svetovalnega sveta za standarde, izboljšala se je
preglednost, ocene učinka pa so uradno postale del predpisanega postopka
IASB. (13) Za celotno obdobje trajanja
programa bi bilo treba določiti proračun, ki bi bil med letnim
proračunskim postopkom prva referenca za proračunske organe v smislu
točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma št. XX/YY/201Z med
Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih
zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. (14) Uredbo (EU, Euratom) št.
966/2012 z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za
splošni proračun Unije, in Delegirano uredbo Komisije (EU, Euratom) št.…/…
z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012
Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za
splošni proračun Unije[16],
ki ščitita finančne interese Unije, je treba uporabljati ob
upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih
instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna
za izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med obsegom sredstev
in upravnim bremenom, povezanim z uporabo teh sredstev. (15) Program sofinanciranja, ki bo
vzpostavljen s to uredbo, naj bi prispeval k ciljem zagotavljanja primerljivosti
in preglednosti računovodskih izkazov družb po vsej EU, k globalnemu
usklajevanju standardov finančnega poročanja s spodbujanjem
mednarodnega priznavanja MSRP ter k spodbujanju zbliževanja in mednarodnih
revizijskih standardov visoke kakovosti v vseh državah članicah. Program
prispeva tudi k strategiji Evropa 2020, saj krepi enotni trg finančnih
storitev in kapitala, poleg tega pa prispeva tudi k zunanji razsežnosti
strategije. (16) Ta uredba bi morala
zagotavljati možnost za sofinanciranje dejavnosti nekaterih organov, ki
uresničujejo cilj na področju načrtovanja in sprejemanja
standardov ali nadzora nad postopki določanja standardov v zvezi s
finančnim poročanjem in revizijo, ki je del politike Unije in to
politiko podpira. (17) Financiranje Unije se predlaga
za ustrezno opredeljeno in omejeno število najpomembnejših organov na
področju računovodskega poročanja in revizije. V sedanjem
institucionalnem okviru bi morale ureditve financiranja zagotoviti stabilno,
diverzificirano, preudarno in zadostno financiranje, ki bo zadevnim organom
omogočilo neodvisno in učinkovito izpolnjevanje njihovih nalog v
zvezi z Unijo ali v javnem interesu. (18) Finančno podporo bi bilo
treba dodeljevati v skladu s pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se
uporabljajo za splošni proračun Unije, in Delegirano uredbo Komisije (EU,
Euratom) št. …/… z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom)
št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se
uporabljajo za splošni proračun Unije. Program sofinanciranja,
vzpostavljen s to uredbo, nadomešča prejšnji program sofinanciranja
upravičencev. Zato bi bilo treba zaradi
pravne varnosti Sklep 716/2009/ES razveljaviti. (19) Za podporo interesom Unije na
področjih računovodskega poročanja in revizije ter prožno
prilagajanje morebitnim spremembam upravljanja in institucionalnim spremembam
na zadevnih področjih bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov
v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z
izbiro novih upravičencev do programa prenesti na Komisijo. Zlasti je
pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna
posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in
oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in
ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (20) Ker ciljev te uredbe države
članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se ti cilji zaradi
njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija
sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o
Evropski uniji. Skladno z načelom
sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so
potrebni za doseganje navedenih ciljev – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1
Vsebina in področje uporabe 1. Vzpostavi se program Unije
(v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31.
decembra 2020 za podporo dejavnostim organov, ki prispevajo k doseganju
političnih ciljev Unije v zvezi z računovodskim poročanjem in
revizijo. 2. Program zajema dejavnosti za
pripravo ali zagotavljanje prispevka k razvoju standardov, za uporabo,
ocenjevanje ali spremljanje standardov ali za nadzor nad postopki
določanja standardov, kar podpira izvajanje politik Unije na področju
računovodskega poročanja in revizije. Člen 2
Cilji 1. Cilj programa je izboljšati pogoje
delovanja notranjega trga s podpiranjem preglednega in neodvisnega razvoja
mednarodnih standardov računovodskega poročanja in revidiranja. 2. Ta cilj se bo meril zlasti na
osnovi števila držav, ki uporabljajo Mednarodne standarde računovodskega
poročanja (MSRP) in Mednarodne standarde revidiranja (MSR). Člen 3
Upravičenci do programa 1. Upravičenci do programa
so naslednji: (a) upravičenci na področju
računovodskega poročanja: –
Evropska svetovalna skupina za računovodsko
poročanje (EFRAG); –
Fundacija za mednarodne standarde
računovodskega poročanja (Fundacija MSRP); (b) upravičenec na področju
revizije: Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB). 2. Komisija je pooblaščena
za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 9, da se izberejo novi
upravičenci do programa in ustrezno spremeni odstavek 1. 3. Vsak nov upravičenec je
neprofitna pravna oseba, katere cilj je izpolnjevanje dela politike Unije na
področju računovodskega poročanja in revizije ter podpiranje te
politike, in je neposredni naslednik enega od upravičencev iz odstavka 1. Člen 4
Dodeljevanje donacij Financiranje na podlagi programa se
zagotovi v obliki donacij za poslovanje. Člen 5
Preglednost Vsak upravičenec do financiranja iz
programa na javno dostopnem mestu, kot je spletna stran, publikacija ali letno
poročilo, navede, da je prejel finančna sredstva iz proračuna
Evropske unije. Člen 6
Finančne določbe Referenčna finančna sredstva za
izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 znašajo v tekočih cenah 58 010 000 EUR. Člen 7
Izvajanje programa 1. Komisija izvaja program v
skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni
proračun Unije. 2. Komisija za izvajanje
programa sprejme letne delovne programe. V njih so določeni zastavljeni
cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek.
Vsebujejo tudi opis dejavnosti, za katere je predvideno financiranje, navedbo
zneskov, dodeljenih za posamezno dejavnost, in okviren časovni razpored
izvajanja. Vključujejo prednostne naloge za donacije, bistvena merila
vrednotenja in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Člen 8
Zaščita finančnih interesov
Evropske unije 1. Komisija sprejme ustrezne
ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo
na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni
z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu
protipravnemu ravnanju z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju
nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter
po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. 2. Komisija ali njeni
predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi
dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih,
ki so prejeli sredstva Evropske unije na podlagi tega programa. Evropski urad za boj proti goljufijam (v
nadaljnjem besedilu: urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju
samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno
financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi
ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo
o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega
koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v
sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v
sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo
iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF
izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij
na kraju samem. Člen 9
Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov se pod pogoji iz tega člena prenese na Komisijo. 2. Pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov iz člena 3(2) se Komisiji podeli za obdobje sedmih
let od začetka veljavnosti te uredbe. 3. Pooblastilo iz člena 3(2)
lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o
preklicu pooblastilo iz zadevnega sklepa preneha veljati. Preklic začne
veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na dan,
ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva. 4. Komisija takoj po sprejetju
delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v
skladu s členom 3(2), začne veljati samo, če niti Evropski
parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od
uradnega obvestila o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako
Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.
Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. Člen 10
Vrednotenje 1. Komisija najpozneje šest
mesecev pred koncem programa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo
o uresničevanju ciljev programa. V poročilu se oceni vsaj splošna
ustreznost in skladnost programa, učinkovitost njegovega izvajanja ter
splošna učinkovitost delovnih programov upravičencev in
učinkovitost posameznih delovnih programov upravičencev v smislu
uresničevanja ciljev iz člena 2. 2. Poročilo se v vednost
predloži tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Člen 11
Razveljavitev Sklep 716/2009/ES se razveljavi z učinkom
od 1. januarja 2014. Člen 12
Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta
uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah
članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA
PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za
podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega
poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 1.2. Zadevna področja v strukturi
ABM/ABB[17]
Področje: 12 Notranji trg Dejavnost:
Finančne storitve in kapitalski trgi 1.3. Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda
se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega
projekta / pripravljalnega ukrepa[18].
X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje
obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Spodbujati
sprejetje MSRP na svetovni ravni. Zagotoviti
pomembno vlogo EU pri vplivanju na oblikovanje MSRP. Prispevati
k neodvisnosti javnega nadzora nad določanjem revizijskih standardov. 1.4.2. Posamezni cilji in zadevne
dejavnosti ABM/ABB Posamezni cilj: Izboljšati pogoje delovanja
notranjega trga s podpiranjem preglednega in neodvisnega razvoja mednarodnih
standardov računovodskega poročanja in revidiranja. Zadevne dejavnosti v strukturi AMB/ABB: 12.03
Finančne storitve in kapitalski trgi 1.4.3. Pričakovani rezultati in posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine. Povečanje
finančne neodvisnosti upravičencev (Fundacije MSRP, EFRAG in PIOB). Zagotovitev
sredstev EFRAG, potrebnih za izvajanje misije evropskega javnega interesa. 1.4.4. Kazalniki rezultatov in posledic Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Kazalnik rezultata || Zadnji znan rezultat || Cilj Število držav, ki uporabljajo MSRP || Leta 2012 je približno 120 držav uporabljalo MSRP. || Povečanje do leta 2020 Odstotek standardov, odobrenih v EU, v primerjavi s številom standardov, ki jih izda IASB do leta 2020 || Dne 29. oktobra 2012 je bilo v EU odobrenih 89 % MSRP (124 standardov od 139). || 100 % do leta 2020 Število držav EU, ki uporabljajo MSR || Konec leta 2012 je v celoti odobrilo pojasnjene MSR 20 držav članic. || Sprejetje in izvajanje visoko kakovostnih MSR v vseh državah članicah najpozneje do leta 2020 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti Povečati
neodvisnost (tudi zaznano neodvisnost) upravičencev na področju
računovodskega poročanja in revizije, da bi lahko izvajali misijo
javnega interesa na zadovoljiv način. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Glavni
cilj programa je zagotoviti primerljivost in preglednost računovodskih
izkazov podjetij po vsej EU in svetu ter s tem prispevati k nemotenemu
delovanju kapitalskih trgov na ravni EU in svetovni ravni. EU
je največja jurisdikcija, ki uporablja MSRP (Uredba 1606/2002). V našem
interesu je, da postanejo mednarodni računovodski standardi (MSRP)
svetovni računovodski jezik in da se zagotovi zastopanje EU pri javnem
nadzoru Fundacije MSRP (kjer bo članstvo v nadzornem organu vezano na
prispevek k financiranju). Prav
tako je zelo pomembno, da Evropa nudi znaten, verodostojen in neodvisen
tehnični prispevek pri razvoju teh standardov. Za navedene dejavnosti je
pristojna EFRAG. EU
bo morda sprejela mednarodne standarde revidiranja na podlagi Direktive 2006/43.
Zato ima neposreden interes za zagotavljanje, da so ti standardi visoke
kakovosti in je postopek za njihovo sprejetje predmet neodvisnega javnega
nadzora PIOB. 1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj
v preteklosti Sedanje
financiranje je bilo zaenkrat uspešno pri izpolnjevanju pričakovanj. 1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij
z drugimi zadevnimi instrumenti Evropska
komisija dejavno sodeluje pri reformah upravljanja upravičencev. 1.6. Trajanje ukrepa in finančnih
posledic X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:
–
X trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014
do 31. 12. 2020 –
¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL ¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda: –
izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in
LLLL, –
ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[19] X Neposredno centralizirano upravljanje –
Komisija ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na: –
¨ izvajalske agencije, –
¨ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[20],
–
¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve, –
¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu
z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu
v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in
poročanju Navedite pogostost in
pogoje. V
primeru Fundacije MSRP: vmesna in končna poročila. V
primeru EFRAG: končna poročila in udeležba služb Komisije v vseh
odborih EFRAG. V
primeru PIOB: končna poročila in redne povratne informacije Nadzorni
skupini. 2.2. Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja Obstaja
tveganje, da ne bodo doseženi operativni cilji, če kakovost rezultata upravičencev
ni v skladu s prvotnimi cilji, kakor so opisani v letnih predlogih. Obstaja
tveganje za ogrožanje finančnih interesov/slovesa EU, če službe
Komisije ne odkrijejo neupravičenih izdatkov. 2.2.2. Načrtovani načini kontrole Tveganje,
da operativni cilji ne bodo doseženi: –
Od upravičencev se pričakuje, da predložijo letno poročilo v
skladu s posameznimi cilji vsakega programa in v skladu s smernicami Uredbe
(EU, Euratom) št. 966/2012 z dne 25. oktobra 2012 o finančnih
pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. –
Operativne enote, odgovorne znotraj GD MARKT, imajo redne stike z
upravičenci in zlasti sodelujejo v vseh odborih EFRAG. Tveganje
za ogrožanje finančnih interesov EU: –
Kontrole obveznosti in plačil v zvezi z nepovratnimi sredstvi v GD MARKT
se izvajajo v okviru okrepljenega finančnega kroga in vključujejo
dokumentacijske preglede ustreznih spremnih dokumentov, vključno z
vmesnimi in končnimi poročili, revidiranimi računovodskimi
izkazi in posebnimi dokumenti, ki jih zahteva GD. Te kontrole so dokumentirane
na kontrolnih seznamih, ki jih sistematično izpolnjujejo vsi akterji,
vključeni v zadevne finančne transakcije (OIA, OVA, OVA2, FIA, FVA,
FVA2, AO), vključno s kontrolami, ki jih je opravila finančna enota
GD glede finančnih in pravnih zadev, da se zagotovi odobritev
plačila. –
Finančna enota generalnega direktorata pri vsakem upravičencu
sistematično izvaja preglede na kraju samem s preverjanjem vzorca
transakcij, da se oceni sistem finančnega in notranjega nadzora
upravičenca ter AO zagotovi dodatna zagotovila o zadostni
zaščiti finančnih interesov EU. Največja
stopnja napake bi ostala pod 2 %. Stroški
kontrol bi bili približno 0,5 EPDČ ali 63 500 EUR na leto. Prednost
kontrole bi bila v tem, da bi se ustrezno in v skladu z načelom dobrega
finančnega poslovodstva porabilo 100 % letno dodeljenega zneska. 2.3. Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Okrepljeni
finančni krogi s predhodnim operativnim in finančnim preverjanjem. Redna
analiza računovodskih izkazov, letnih poročil in revizijskih potrdil
upravičencev. Redne
revizije na kraju samem za preverjanje proračunskih sistemov in kontrol. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice · Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice[21] Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek število poimenovanje………………………...…… || dif./ nedif. ([22]) || držav Efte[23] || držav kandidatk[24] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe 1 || 12.0301 Standardi na področju računovodskega poročanja in revidiranja[25] || dif. || NE || NE || NE || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice: se ne uporablja. 3.2. Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za
odhodke v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna
mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira: || Število: 1 || Razdelek: Pametna in vključujoča rast || GD MARKT || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || TOTAL || Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || || 12.0301 Fundacija MSRP || prevzete obveznosti || (1) || 4,335 || 4,422 || 4,510 || 4,600 || 4,692 || 4,786 || 4,882 || 0 || 32,227 || plačila || (2) || 3,251 || 4,400 || 4,488 || 4,578 || 4,669 || 4,763 || 4,858 || 1,220 || 31,007 || 12.0301 EFRAG || prevzete obveznosti || (1a) || 3,162 || 3,225 || 3,290 || 3,356 || 3,423 || 3,491 || 3,561 || 0 || 23,508 || plačila || (2a) || 2,372 || 3,209 || 3,274 || 3,339 || 3,406 || 3,474 || 3,543 || 0,891 || 22,617 || 12.0301 PIOB || prevzete obveznosti || (1a) || 0,306 || 0,312 || 0,318 || 0,325 || 0,331 || 0,338 || 0,345 || 0 || 2,275 || plačila[26] || (2a) || 0,000 || 0,306 || 0,312 || 0,318 || 0,325 || 0,331 || 0,338 || 0,345 || 1,930 || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[27] || || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0 || Odobritve za DG MARKT SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a+3 || 7,803 || 7,959 || 8,118 || 8,281 || 8,446 || 8,615 || 8,788 || 0 || 58,010 || plačila || =2+2a+3 || 5,623 || 7,915 || 8,074 || 8,235 || 8,400 || 8,568 || 8,739 || 2,456 || 55,554 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 7,803 || 7,959 || 8,118 || 8,281 || 8,446 || 8,615 || 8,788 || 0 || 58,010 plačila || (5) || 5,623 || 7,915 || 8,074 || 8,235 || 8,400 || 8,568 || 8,739 || 2,456 || 55,554 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Odobritve za RAZDELEK <1> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 7,803 || 7,959 || 8,118 || 8,281 || 8,446 || 8,615 || 8,788 || 0 || 58,010 plačila || =5+ 6 || 5,623 || 7,915 || 8,074 || 8,235 || 8,400 || 8,568 || 8,739 || 2,456 || 55,554 Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 7,803 || 7,959 || 8,118 || 8,281 || 8,446 || 8,615 || 8,788 || 0 || 58,010 plačila || =5+ 6 || 5,623 || 7,915 || 8,074 || 8,235 || 8,400 || 8,568 || 8,739 || 2,456 || 55,554 Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ " v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ GD: MARKT || Človeški viri || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 3,836 Drugi upravni odhodki || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,175 GD MARKT SKUPAJ || odobritve || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 4,011 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ =plačila SKUPAJ || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 4,011 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 8,376 || 8,532 || 8,691 || 8,854 || 9,019 || 9,188 || 9,361 || 62,021 plačila || 6,196 || 8,488 || 8,647 || 8,808 || 8,973 || 9,141 || 9,312 || 59,565 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritev za poslovanje. –
X Za predlog/pobuda so potrebne odobritve za
poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: se ne uporablja (donacije za
poslovanje). 3.2.3. Ocenjene posledice za
odobritve za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. –
X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za
upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 0,548 || 3,836 Drugi upravni odhodki || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,025 || 0,175 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 4,011 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[28] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || || Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || SKUPAJ || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 0,573 || 4,011 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. –
X Za predlog/pobudo so potrebni človeški
viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 4,125 || 4,125 || 4,125 || 4,125 || 4,125 || 4,125 || 4,125 XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[29] XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 0,375 || 0,375 || 0,375 || 0,375 || 0,375 || 0,375 || 0,375 XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || XX 01 04 yy[30] || – na sedežu[31] || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || SKUPAJ || 4,5 || 4,5 || 4,5 || 4,5 || 4,5 || 4,5 || 4,5 XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa
in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se
lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || 5 uradnikov AD in 6 uradnikov AST; sorazmerno s številom obravnavanih dokumentov. Naloge: sprožitev nalog uslužbencev, preverjanje nalog uslužbencev, ohranjanje stikov z upravičencem, nadzor Zunanje osebje || 1 pogodbeni uslužbenec; sorazmerno s številom obravnavanih dokumentov. Naloge: beleženje, pomoč pri načrtovanju in pripravi misij. 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
X Predlog/pobuda je skladna s predlogom novega večletnega
finančnega okvira 2014–2020. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti
ali sprememba večletnega finančnega okvira[32]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje
tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj Fundacija MSRP z lastnimi sredstvi in sredstvi, prejetimi od tretjih strani (povprečno sofinanciranje upravičenca 87 %) || 24,873 || 27,576 || 30,278 || 32,977 || 35,674 || 38,370 || 41,064 || 230,813 EFRAG z lastnimi sredstvi in sredstvi, prejetimi od tretjih strani (povprečno sofinanciranje upravičenca 60 %) || 4,338 || 4,675 || 4,910 || 5,044 || 5,277 || 5,409 || 5,439 || 35,093 PIOB z lastnimi sredstvi in sredstvi, prejetimi od tretjih strani (povprečno sofinanciranje upravičenca 78 %) || 1,084 || 1,106 || 1,128 || 1,151 || 1,174 || 1,197 || 1,221 || 8,061 Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 30,295 || 33,357 || 36,316 || 39,172 || 42,126 || 44,976 || 47,724 || 273,967 3.3. Ocenjeni učinek na
prihodke –
X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za
prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ na lastna sredstva, –
¨ na razne prihodke. [1] European Financial Reporting and Advisory Group –
Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje. [2] Sklep št. 716/2009/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzpostavitvi programa Skupnosti za
podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev,
računovodskega poročanja in revizije, UL L 253, 25.9.2009, str. 8. [3] CESR, CEBS, CEIOPS [4] Večkratni pozivi od londonske deklaracije leta 2009
naprej; zadnjič v Los Cabos, 2012. [5] http://www.iosco.org/monitoring_board/pdf/Final%20Report%20on%20the%20Review%20of%20the%20IFRS%20Foundation's%20Governance.pdf [6] EFRAG je organ, naveden v uvodni izjavi (10) Uredbe o
MRS. [7] Člani MG so: Evropska komisija, Mednarodno
združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (International Organization
of Securities Commissions – IOSCO), Baselski odbor za bančni nadzor (Basel
Committee on Banking Supervision – BCBS), Mednarodno združenje
zavarovalniških nadzornikov (International Association of Insurance Supervisors
– IAIS), Odbor za finančno stabilnost (Financial Stability Board –
FSB), Mednarodni forum neodvisnih revizijskih regulatorjev (International
Forum of Independent Audit Regulators – IFIAR) in Svetovna banka. [8] PIOB nadzira IFAC z vidika javnega interesa. Implicitno
so lahko tudi naslednji trije neodvisni odbori IFAC obravnavani kot partnerji
PIOB: Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil (International
Auditing and Assurance Standards Board – IAASB), Odbor za mednarodne
etične standarde za računovodje (International Ethics Standards
Board for Accountants – IESBA) in Odbor za mednarodne standarde
izobraževanja na področju računovodstva (International Accounting
Education Standards Board – IAESB). [9] COM(2009) 14 final [10] UL C , , str. . [11] UL L 253, 25.9.2009, str. 8. [12] UL L 243, 11.9.2002, str. 1. [13] UL L 157, 9.6.2006, str. 87. [14] Spremenjeno besedilo člena 26, kakor je navedeno v
členu 1 predloga za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane
računovodske izkaze, COM(2011) 778 final, in člen 20 predloga za
uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno
revizijo subjektov javnega interesa, COM(2011) 779 final. [15] Predlog za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane
računovodske izkaze, COM(2011) 778 final. [16] […] [17] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [18] Kakor je navedeno v členu 49(6)(a) ali (b) finančne
uredbe. [19] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html [20] Po členu 185 finančne uredbe. [21] Proračunska vrstica 12.0301, navedena spodaj, se
nanaša na novo nomenklaturo za večletni finančni okvir 2014–2020.
Ustreza proračunski vrstici 12.0401 v večletnem finančnem okviru
2007–2013. [22] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana
sredstva. [23] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [24] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [25] Proračunska vrstica je okvirna in se lahko spremeni v
skladu z letnim postopkom. [26] Plačila PIOB se bodo izvedla brez predplačil in
z enim samim postopkom naslednje leto. [27] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [28] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [29] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec;
MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni
nacionalni strokovnjak. [30] V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [31] Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za
razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [32] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega
sporazuma.