Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje /* COM/2012/0628 final - 2012/0297 (COD) */

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Splošno ozadje – razlogi za predlog in njegovi cilji

Direktiva 2011/92/EU[1] vsebuje pravno zahtevo po izvedbi presoje vplivov na okolje (PVO) javnih ali zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, in sicer pred izdajo soglasja. Obstaja soglasje, da je bil glavni cilj navedene direktive dosežen; načela okoljske presoje so zdaj harmonizirana po vsej EU zahvaljujoč uvedbi minimalnih zahtev v zvezi z vrstami projekta, ki se predložijo v presojo, obveznostmi nosilca projekta, vsebino presoje ter sodelovanjem pristojnih organov in javnosti. Obenem je PVO kot del postopka razvijanja soglasja tudi orodje za presojo okoljskih stroškov in koristi posameznih projektov, katere namen je zagotoviti trajnost. Torej je Direktiva postala ključni instrument za okoljsko integracijo, prav tako pa je prinesla okoljske in družbenogospodarske koristi.

Po 25 letih uporabe se direktiva o PVO ni bistveno spremenila, čeprav so se politika ter pravni in tehnični kontekst precej razvili. Izkušnje z izvajanjem so razkrile številne pomanjkljivosti, kot je razvidno v poročilih Komisije o uporabi in učinkovitosti direktive o PVO, med drugim tudi najnovejše poročilo, objavljeno julija 2009[2]. Komisija je v svojem vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa[3] poudarila potrebo po izboljšanju presoje vplivov na okolje na nacionalni ravni in napovedala revizijo direktive o PVO. Tudi v okviru boljše pravne ureditve je bila navedena direktiva omenjena kot eden izmed potencialnih instrumentov, ki jih bo treba poenostaviti[4]. Glavni cilj tega predloga je prilagoditi določbe kodificirane direktive o PVO, tako da se odpravijo pomanjkljivosti, odrazijo trenutne okoljske in družbenogospodarske spremembe ter izzivi, in da se jo uskladi z načeli pametne pravne ureditve.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Glede na to, da lahko revidirana direktiva o PVO igra ključno vlogo pri doseganju učinkovite rabe virov (npr. z uvedbo novih zahtev po presoji zadev, kot so biotska raznovrstnost in podnebne spremembe, ki so povezane z rabo naravnih virov), je predlog del pobud za izvajanje načrta za Evropo, gospodarno z viri[5]. Poleg tega revizija direktive o PVO sledi načelom strategije Evropa 2020[6], zlasti kar zadeva prednostno obravnavanje trajnostne rasti. Revidirana direktiva lahko tudi znatno prispeva k dolžnosti Unije, da pri vseh svojih politikah in ukrepih upošteva kulturne vidike.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PRESOJ VPLIVA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje je potekalo leta 2010, v skladu s standardi Komisije. Od junija do septembra leta 2010 je bila odprta obširna javna razprava v zvezi z revizijo direktive o PVO, mnenja pa so se zbirala prek spletnih vprašalnikov v vseh uradnih jezikih EU. Prejetih je bilo 1365 odgovorov (684 od državljanov, 479 od organizacij, družb in nevladnih organizacij, 202 pa od javnih organov in uprav). Poleg tega je svoj prispevek poslal tudi inštitut za okoljski management in ocenjevanje IEMA[7] (1815 odgovorov) v obliki ankete, ki je vsebovala številna vprašanja Komisije. Faza posvetovanja se je zaključila s konferenco (18. in 19. novembra 2010 v Leuvenu v Belgiji), ki je dopolnila posvetovanja s širšo javnostjo, saj je iskala prispevke specializiranih zainteresiranih strani. Na konferenci se je zbralo 200 predstavnikov iz institucij EU in mednarodnih ustanov, javnih organov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, industrije, okoljskih organizacij in akademskega sveta. Rezultati javnega posvetovanja[8] in povzetki konference[9] so koristno prispevali k razvoju predloga Komisije.

Rezultati presoje vpliva

Presoja vpliva, predložena skupaj s tem predlogom, je izpostavila pomanjkljivosti trenutne zakonodaje na področju PVO, ki povzročajo nezadovoljivo izvajanje (pomanjkanje določb, ki bi zagotavljale kakovost informacij in standardov za postopek PVO ter vrzeli v določbah o izvajanju) in družbenogospodarske stroške pri izvajanju Direktive. Če te težave ne bodo uspešno odpravljene, bi navedena direktiva lahko postala manj uspešna in manj učinkovita, poleg tega ne bi mogla zagotavljati upoštevanja okoljskih vidikov pri oblikovanju politik. Obenem bi družbenogospodarski stroški utegnili tudi negativno vplivati na harmonizacijo notranjega trga. Pomanjkljivosti navedene direktive lahko razdelimo na tri specifična problematična področja: (1) postopek predhodne preveritve, (2) kakovost in analiza PVO in (3) tveganje, da pride do neskladij znotraj samega postopka PVO in v povezavi z drugo zakonodajo.

Presoja vplivov je ocenila številne možnosti politike z namenom odkriti stroškovno učinkovite ukrepe za odpravo teh težav. Komisija je na podlagi tega predlagala več sprememb, pri čemer so glavne spremembe navedene v nadaljevanju:

Predlaga se pojasnitev postopka predhodne preveritve s spremembo meril iz Priloge III ter obrazložitvijo vsebine in utemeljitvijo odločitev v zvezi s preverjanjem. Te spremembe bi zagotovile, da se PVO izvajajo samo za projekte, ki bi pomembno vplivali na okolje, s čimer bi se izognili nepotrebnemu administrativnemu bremenu pri manjših projektih.

Kar zadeva kakovost in analizo PVO, se predlaga uvedba sprememb za okrepitev kakovosti postopka (npr. obvezno določanje obsega presoje vpliva in kontrola kakovosti informacij o PVO), opredelitev vsebine poročila o PVO (obvezna presoja razumnih alternativ, utemeljitev končnih odločitev, obvezno spremljanje večjih negativnih vplivov po sami PVO) in za prilagoditev PVO izzivom (tj. biotski raznovrstnosti, podnebnim spremembam, tveganjem nesreč, razpoložljivosti naravnih virov).

V zvezi z neskladnostmi se predlaga natančna opredelitev časovnih okvirov za glavne faze, zahtevane v Direktivi (javno posvetovanje, odločitev o predhodni preveritvi, končna odločitev o PVO) in uvedba mehanizma, nekakšne točke, kjer se vse v zvezi s PVO ureja na enem mestu, da se zagotovi uskladitev ali skupno vodenje PVO z okoljskimi presojami, ki se zahtevajo v skladu z drugo zakonodajo EU, npr. direktivami 2010/75/EU, 92/43/EGS, 2001/42/ES.

Devet od dvanajstih sprememb, ki so bile analizirane, bo po pričakovanjih prineslo znatne okoljske in družbenogospodarske koristi brez dodatnih administrativnih stroškov; pričakujejo se tudi zmerni prihranki. Od dveh sprememb (presoja alternativ in spremljanje) se pričakuje, da bosta prinesli velike okoljske in družbenogospodarske koristi z zmernimi stroški za nosilce projekta in omejenimi oziroma zanemarljivimi stroški za javne organe; ena sprememba (prilagoditev PVO novim izzivom) naj bi prinesla velike koristi z zmernimi do visokimi stroški za nosilce projekta in javne organe. Dolgoročno bodo pomembne okoljske in družbenogospodarske koristi ter zmerni prihranki, povezani s predlaganimi spremembami, verjetno presegli administrativne stroške.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog bo okrepil določbe v zvezi s kakovostjo PVO, namen tega pa je doseči visoko raven varovanja okolja. Sposobnost sprejemanja tehtnih odločitev v zvezi z učinkom, ki ga ima nek projekt na okolje, je v veliki meri dejansko odvisen od kakovosti informacij, uporabljenih v dokumentaciji o PVO, in kakovosti postopka PVO. Poleg tega bo ta predlog izboljšal usklajenost politik in sinergij z drugimi pravnimi instrumenti EU ter poenostavil postopke z namenom zmanjšanja nepotrebnih administrativnih bremen.

Specifične informacije v zvezi s spremenjenimi členi in prilogami direktive o PVO so navedene v nadaljevanju.

Namen sprememb člena 1(2), (3) in (4) je pojasniti pogoje Direktive na podlagi izkušenj z izvajanjem in sodne prakse Sodišča. Opredelitev pojma „projekt“ je spremenjena, tako da se pojasni, da vključuje tudi rušenje, kot je v skladu s sodbo Sodišča v zadevi C-50/09; vstavljene so tudi ustrezne opredelitve pojmov. Možnost neuporabe Direktive je omejena na projekte, katerih edini namen je nacionalna obramba, in razširjena tako, da zdaj zajema tudi civilno zaščito, kot že velja za Direktivo 2001/42/ES.

Sprememba v členu 2(3) je uvedba točke za PVO, kjer se vse „ureja na enem mestu“, kar omogoča usklajenost ali povezanost postopkov presoje v okviru direktive o PVO in vse druge zakonodaje EU.

Namen sprememb člena 3 je zagotoviti skladnost s členom 2(1) tj. pri sklicevanju na „pomembne“ vplive, in prilagoditi PVO okoljskim izzivom (biotska raznovrstnost, podnebne razmere, tveganja nesreč, uporaba naravnih virov).

Spremembe, uvedene v členu 4, racionalizirajo postopek predhodne preveritve in izboljšujejo skladnost pristopov držav članic, da se zagotovi, da se PVO zahtevajo samo, kadar je jasno, da obstajajo pomembni vplivi na okolje. Glede projektov iz Priloge II je vstavljen nov odstavek, ki zadeva obveznost nosilca projekta, da pristojnim organom predloži specifične informacije (podrobnosti v Prilogi II.A). Ta člen omogoča tudi natančnejšo opredelitev izbirnih meril iz Priloge III prek delegiranih aktov. Vsebina odločitve o predhodni preveritvi je opredeljena v luči uspešne prakse prilagajanja projektov pod določenimi predpogoji (na podlagi upoštevanja najpomembnejših vplivov in informacij, pridobljenih v okviru druge okoljske zakonodaje Unije), kar nam lahko prikrajša potrebo po izvedbi celotne presoje, saj najpomembnejše okoljske vplive že uspešno blaži prilagojeni projekt. Pri določanju verjetnosti pomembnih vplivov in posledično potrebe po PVO bi se upoštevali narava, kompleksnost, lokacija in obseg predlaganega projekta, in sicer na podlagi objektivnih dejavnikov, kot so npr. obseg projekta, uporaba dragocenih virov, okoljska občutljivost lokacije ter obsežnost ali nepovratnost morebitnega vpliva. Poleg tega se upoštevajo tudi izkušnje, pridobljene iz sodne prakse, v kateri je Sodišče poudarilo potrebo po „zadostno obrazloženih“ (C-75/08) odločitvah o predhodni preveritvi, ki vsebujejo ali imajo priložene vse informacije, s pomočjo katerih je mogoče preveriti, ali je odločitev osnovana na ustrezni predhodni preveritvi (C-87/02). Določen je tudi časovni okvir za sprejetje odločitve o predhodni preveritvi.

Člen 5 je bil v celoti spremenjen z namenom izboljšanja kakovosti informacij in racionalizacije postopka PVO. Osrednja zahteva, da mora nosilec projekta predložiti okoljske informacije, ostaja nespremenjena, vendar sta njeni oblika in vsebina racionalizirani in opredeljeni v Prilogi IV. Postopek določanja obsega postane obvezen, vsebina mnenja, ki ga poda pristojni organ, pa je podrobno opredeljena. Uvedeni so mehanizmi za zagotavljanje popolnosti in zadostne kakovosti okoljskih poročil.

Člen 6(6), ki se nanaša na časovne okvire za javna posvetovanja, je spremenjen tako, da se bo okrepila vloga okoljskih organov in da se bodo opredelili konkretni časovni okviri za fazo posvetovanja v zvezi z okoljskim poročilom.

Člen 7(5) je spremenjen tako, da bo umestil uvedbo časovnih okvirov za posvetovanja med zadeve, ki jih morajo države članice določiti pri opredeljevanju ureditev za izvajanje projektov, ki bodo verjetno imeli pomembne čezmejne vplive na okolje.

Člen 8 je bistveno spremenjen in vključuje več novih določb. Kot prvo določa časovni okvir za zaključek postopka presoje vplivov na okolje. Drugič, pristojni organ mora v odločitvi o soglasju za izvedbo navesti nekaj razlogov za svojo odločitev; to je skladno s sodno prakso (npr. C-50/09). Tretjič, obvezno naknadno spremljanje se uvede samo za projekte, ki bodo sodeč po opravljenih posvetovanjih in zbranih informacijah (vključno z okoljskim poročilom) imeli pomembne negativne vplive na okolje, namen te uvedbe pa je oceniti izvajanje in učinkovitost blažilnih ter kompenzacijskih ukrepov. Nekatere države članice že zdaj zahtevajo tako spremljanje, ki pa se ne sme podvajati zaradi zahtev, ki bi jih lahko naložila druga zakonodaja Unije (npr. za industrijske emisije ali kakovost vode), zato je ustrezno določiti skupne minimalne zahteve. Ta nova zahteva je stroškovno učinkovita, saj bo lahko pripomogla k preprečevanju negativnih vplivov na okolje in javno zdravje ter s tem stroškov saniranja, poleg tega je tudi pomembno sredstvo za obravnavanje vplivov, povezanih z novimi izzivi, kot so npr. podnebne spremembe in tveganja nesreč. In četrtič, od pristojnega organa se zahteva, naj preveri, ali so informacije v okoljskem poročilu posodobljene, preden sprejme odločitev o podelitvi ali zavrnitvi soglasja za izvedbo.

Najpomembnejša sprememba v členu 9 je vključitev opisa ureditev spremljanja v informacije, ki se predložijo javnosti ob podelitvi soglasja za izvedbo.

Člen 12 je spremenjen tako, da opredeljuje informacije, ki se zahtevajo za spremljanje izvajanja Direktive.

Vstavljena sta dva nova člena (12a in 12b) v zvezi s prilagoditvijo prilog II.A, III in IV znanstvenemu in tehničnemu napredku prek delegiranih aktov.

Priloga II.A, ki je nova, določa, katere informacije mora nosilec projekta predložiti v zvezi s projekti iz Priloge II, za katere se izvede predhodna preveritev, da se ugotovi, ali je PVO potrebna. Namen te spremembe je harmonizirati postopek preverjanja.

Priloga III, ki določa merila, ki se uporabljajo pri predhodni preveritvi projektov iz Priloge II, je spremenjena z namenom, da se pojasnijo obstoječa merila (npr. kumulativni vplivi ali povezave z drugo zakonodajo EU) in dodajo nova (zlasti tista, ki so povezana z novimi okoljskimi izzivi).

Priloga IV vsebuje zadeve, ki jih je treba obravnavati v okoljskem poročilu, zahtevanem v členu 5. Najpomembnejše spremembe so zahteve po dodatnih informacijah v zvezi z oceno razumnih alternativ, opisom ukrepov spremljanja in opisom vidikov, povezanih z novimi okoljskimi izzivi (npr. podnebnimi spremembami, biotsko raznovrstnostjo, tveganji nesreč, uporabo naravnih virov).

Spremenjena direktiva vsebuje prehodne določbe, ki so osnovane na sodni praksi (npr. zadevi C-81/96). PVO bi se morala uporabljati za projekte, za katere je bila prošnja za soglasje za izvedbo vložena pred rokom za prenos zakonodaje in za katere presoja vplivov na okolje ni bila zaključena pred navedenim rokom.

Obrazložitveni dokumenti

Komisija meni, da so obrazložitveni dokumenti potrebni za izboljšanje kakovosti informacij v zvezi s prenosom Direktive v nacionalno zakonodajo iz naslednjih razlogov.

Popoln in pravilen prenos Direktive je bistven za zagotovitev izpolnitve njenih ciljev (tj. varovanja človeškega zdravja in okolja ter zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za vse). PVO je del postopka za oceno in podeljevanje soglasja za izvedbo različnim zasebnim in javnim projektom v državah članicah, gre pa lahko za ločen ali povezan del postopkov za oceno. Poleg tega je izvajanje Direktive pogosto zelo decentralizirano, saj so za njeno izvajanje odgovorni regionalni in lokalni organi, ki so v nekaterih državah članicah celo odgovorni tudi za njen prenos v nacionalno zakonodajo. Kodifikacija direktive o PVO bo verjetno privedla do sprememb v nacionalnih ukrepih, ki v domačo zakonodajo postopoma prenašajo prvotno direktivo in njene tri poznejše spremembe. Da bi lahko izvajale določbe revidirane direktive, ki spreminja kodificirano različico, bodo države članice morda morale ukrepati na različnih področjih politike in spremeniti številne zakonodajne akte na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Zgoraj navedeni dejavniki bodo verjetno povečali tveganja za nepravilen prenos in nepravilno izvajanje Direktive ter Komisiji otežili nalogo pri spremljanju uporabe prava EU. Jasne informacije v zvezi s prenosom revidirane direktive o PVO so bistvenega pomena za zagotavljanje skladnosti nacionalne zakonodaje z njenimi določbami.

Zahteva po predložitvi obrazložitvenih dokumentov bi lahko ustvarila dodatno administrativno breme za tiste države članice, ki take podlage nikdar ne uporabljajo. Vendar so obrazložitveni dokumenti potrebni, da se omogoči učinkovito preverjanje popolnega in pravilnega prenosa, ki je iz zgoraj navedenih razlogov ključnega pomena, poleg tega ne obstaja nikakršen manj obremenilen ukrep za učinkovito preverjanje. Obrazložitveni dokumenti lahko tudi znatno prispevajo k zmanjšanju administrativnega bremena za Komisijo pri spremljanju skladnosti; brez njih bi bili potrebni znatni viri in številni kontakti z nacionalnimi organi, da bi ugotovili metode prenosa v vseh državah članicah. Zato je breme, ki ga bo morda prinesla predložitev obrazložitvenih dokumentov, sorazmerno z zadanim ciljem, namreč zagotoviti učinkovit prenos in v celoti izpolniti cilje Direktive.

V luči zgoraj navedenih dejstev je ustrezno od držav članic zahtevati, naj k svojim uradnim obvestilom o ukrepih za prenos priložijo še en ali več dokumentov, v katerem bodo razloženi odnosi med določbami Direktive in ustreznim delom nacionalnih instrumentov za prenos.

Pravna podlaga

Glede na to, da je najpomembnejši cilj Direktive varovanje okolja, kot je skladno s členom 191 PDEU, je predlog osnovan na členu 192(1) PDEU.

Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter izbira instrumenta

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Evropske unije.

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga. Obstoječa zakonodaja določa minimalne zahteve v zvezi z okoljsko presojo projektov po vsej EU, njen namen pa je dosegati skladnost z mednarodnimi konvencijami (npr. Konvencija iz Espooja, Aarhusa, Konvencija o biološki raznovrstnosti). Temu načelu sledi tudi ta predlog, ki nadalje harmonizira načela okoljske presoje in obravnava neskladja. Vse države članice so dolžne sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili skladnost z minimalnimi zahtevami; posamezni ukrepi na nacionalni ravni bi lahko ovirali delovanje notranjega trga, saj bi razlike med nacionalnimi predpisi različnih držav lahko onemogočale čezmejne gospodarske dejavnosti.

Cilji predloga bodo bolje uresničeni z ukrepom na ravni EU. Od sprejetja Direktive leta 1985 naprej se je EU razširila, poleg tega so se povečali tudi obseg in resnost okoljskih izzivov, s katerimi se je treba soočiti, ter število večjih infrastrukturnih projektov na ravni EU (npr. čezmejni projekti na področju energije ali prometa). Zaradi čezmejne narave okoljskih izzivov (npr. podnebne spremembe, tveganja nesreč) in nekaterih projektov so potrebni ukrepi na ravni EU, ki prinašajo tudi dodano vrednost v primerjavi s posamičnimi ukrepi na nacionalni ravni. Ukrepi EU bodo obravnavali tudi izzive, ki se tičejo EU kot celote, kot so npr. prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje nesreč, obenem pa bodo odigrali vidno vlogo tudi pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast.

Predlog torej spoštuje načelo subsidiarnosti.

Izbrani pravni akt je direktiva, saj je namen predloga spremeniti obstoječo direktivo. V predlogu so navedeni splošni cilji in obveznosti, pri čemer pa je državam članicam dopuščeno še vedno dovolj manevrskega prostora glede izbire ukrepov za zagotavljanje skladnosti in podrobnosti izvajanja. Predlog je zato v skladu z načelom sorazmernosti.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5. NEOBVEZNI ELEMENTI

Predlog zadeva vprašanje, ki je relevantno za Evropski gospodarski prostor, in se zato v njem uporablja.

2012/0297 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[10],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[11],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva 2011/92/EU vsebuje harmonizirana načela za okoljsko presojo projektov z uvedbo minimalnih zahtev (v zvezi z vrsto projektov, predloženih v presojo, glavnimi obveznostmi nosilcev projekta, vsebino presoje ter sodelovanjem pristojnih organov in javnosti) in prispeva k visoki ravni zaščite okolja in človeškega zdravja.

(2) Vmesni pregled šestega akcijskega programa za okolje[12] in zadnje poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uporabi in učinkovitosti direktive o presoji vplivov na okolje (Direktiva 85/337/ES)[13], predhodnice Direktive 2011/92/EU, sta poudarila potrebo po izboljšanju načel okoljske presoje projektov ter prilagajanju Direktive politiki, pravnemu in tehničnemu kontekstu, ki so se precej razvili.

(3) Treba je spremeniti Direktivo 2011/92/EU, da se okrepi kakovost postopka okoljske presoje, racionalizira različne faze postopka ter da se izboljšajo povezanost in sinergije z drugo zakonodajo Unije in njenimi drugimi politikami kot tudi s strategijami in politikami, ki so jih razvile države članice na področjih nacionalne pristojnosti.

(4) V zadnjem desetletju so okoljski problemi, kot so npr. učinkovitost virov, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe in tveganja nesreč, postali pomembnejši dejavnik pri oblikovanju politik in bi jih zato tudi bilo treba uvrstiti med bistvene elemente postopkov presoje in oblikovanja politik, zlasti kar zadeva infrastrukturne projekte.

(5) Komisija se je v svojem sporočilu z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“[14] zavezala, da bo v revizijo Direktive 2011/92/EU vključila obsežnejše ugotovitve o učinkoviti rabi virov.

(6) Tematska strategija za varstvo tal[15] in Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, poudarjata pomembnost trajnostne rabe tal in potrebo po obravnavanju netrajnostnega porasta bivalnih površin skozi leta (izkoriščanje zemljišč). Poleg tega končni dokument konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekala v Rio de Janeiru od 20. do 22. junija 2012, priznava gospodarsko in družbeno pomembnost dobrega upravljanja z zemljišči, vključno s prstjo, in potrebo po nujnih ukrepih za spreobrnitev trenda degradacije tal. Javni in zasebni projekti bi zato morali upoštevati in omejevati svoje vplive na zemljišča, zlasti izkoriščanje zemljišč, in na tla, vključno z vplivi na organske snovi, erozijo tal, zbijanje in pozidavo tal, to pa lahko storijo med drugim z ustreznimi načrti in politikami za rabo zemljišč na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(7) Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti („Konvencija“), katere pogodbenica je Evropska unija, zahteva karseda podrobno in ustrezno presojo pomembnih negativnih vplivov projektov na biološko raznovrstnost, ki je opredeljena v členu 2 Konvencije, z namenom preprečevanja ali zmanjševanja takih vplivov. Ta predhodna presoja vplivov bi naj pripomogla k doseganju naslovnega cilja Unije, sprejetega leta 2010[16], namreč zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti ter degradacije ekosistemskih storitev do leta 2020 in njihove ponovne oživitve, kjer je le možno.

(8) Ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom preprečitve, zmanjšanja in, kjer je mogoče, izravnave pomembnih škodljivih učinkov na okolje, bi naj pripomogli k preprečevanju poslabšanja kakovosti okolja in vsakršne čiste izgube biotske raznovrstnosti v skladu z zavezami Unije v okviru Konvencije ter cilji in ukrepi strategije Unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020[17].

(9) Podnebne spremembe bodo še naprej povzročale škodo okolju in slabile gospodarski razvoj. Zato bi bilo ustrezno spodbujati okoljsko, družbeno in gospodarsko odpornost Unije, tako da bi se podnebne spremembe obravnavale po vsem ozemlju Unije na učinkovit način. Odzive na prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blažitev je treba obravnavati po vseh sektorjih zakonodaje Unije.

(10) Po Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o skupnostnem pristopu k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek[18], je Svet EU v svojih sklepih z dne 30. novembra 2009 pozval Komisijo, naj zagotovi, da bodo pregledi izvajanja in nadaljnji razvoj spodbud EU upoštevali preprečevanje nesreč in pomisleke glede upravljanja ter Hyoški akcijski okvir OZN za obdobje 2005–2015, ki poudarja potrebo po uvedbi postopkov za presojo posledic, ki jih imajo večji infrastrukturni projekti na tveganje nesreč.

(11) Varovanje in spodbujanje kulturne dediščine ter krajine, ki sta sestavna dela kulturne raznolikosti, ki jo je Unija dolžna spoštovati in spodbujati v skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, se lahko gradi na uporabnih opredelitvah in načelih, razvitih v zadevnih konvencijah Sveta Evrope, zlasti Konvenciji o varstvu evropske stavbne dediščine, Evropski konvenciji o krajini in Okvirni konvenciji Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo.

(12) Pri uporabi Direktive 2011/92/EU je treba zagotoviti konkurenčno poslovno okolje, zlasti za mala in srednja podjetja, da se ustvari pametna, trajnostna in vključujoča rast v skladu s cilji iz Sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast.[19]“

(13) Izkušnje so pokazale, da ima skladnost z določbami Direktive 2011/92/EU v primerih nujnih razmer lahko negativne učinke, zato bi bilo treba uvesti določbo, ki bo državam članicam dovolila, da v ustreznih primerih Direktive ne uporabljajo.

(14) Opredeliti bi bilo treba informacije, ki jih mora nosilec projekta predložiti, da bo pristojni organ lahko določil, ali je projekte iz Priloge II Direktive 2011/92/EU treba predložiti v okoljsko presojo (postopek predhodne preveritve).

(15) Izbirna merila iz Priloge III k Direktivi 2011/92/EU, ki jih države članice upoštevajo pri določanju, katere projekte je treba predložiti v presojo, na podlagi njihovih pomembnih vplivov na okolje, bi bilo treba prilagoditi in pojasniti, tako da se zagotovi, da se okoljska presoja zahteva samo za projekte, za katere je verjetno, da bodo imeli pomembne vplive na okolje, kot so npr. projekti, ki uporabljajo ali prizadenejo dragocene vire, projekti, ki se predlagajo za okoljsko občutljive lokacije, ali projekti s potencialno nevarnimi ali nepopravljivimi vplivi.

(16) Pri določanju, ali obstaja verjetnost povzročitve pomembnih vplivov na okolje, bi pristojni organi morali določiti najpomembnejša merila, ki jih je treba upoštevati, in uporabiti morebitne dodatne informacije, ki so na voljo po drugih presojah, ki jih zahteva zakonodaja Unije, da se postopek predhodne preveritve učinkovito uporabi. V zvezi s tem je ustrezno določiti vsebino odločitve o predhodni preveritvi, zlasti kadar se okoljska presoja ne bo zahtevala.

(17) Od pristojnih organov bi bilo treba zahtevati, da določijo obseg in raven podrobnosti informacij v zvezi z okoljem, ki jih je treba predložiti v obliki okoljskega poročila (določanje obsega). Da bi izboljšali kakovost presoje in racionalizirali postopke sprejemanja odločitev, je pomembno na ravni Unije opredeliti kategorije informacij, na podlagi katerih bi pristojni organi morali opraviti navedeno določanje.

(18) Okoljsko poročilo projekta, ki ga mora pripraviti nosilec projekta, bi moralo vključevati presojo razumnih alternativ, ki so relevantne za predlagani projekt, vključno z verjetnim razvojem obstoječega stanja okolja v primeru, da se projekt ne bi izvedel (osnovni scenarij), s čimer bi izboljšali kakovost postopka presoje in omogočili upoštevanje okoljskih vidikov že v zgodnjih fazah oblikovanja projekta.

(19) Treba bi bilo sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da so podatki in informacije iz okoljskih poročil, ki so v skladu s Prilogo IV Direktive 2011/92/EU, popolni in dovolj visoke kakovosti. Da bi se izognili podvojevanju presoje, bi države članice morale upoštevati dejstvo, da se okoljske presoje lahko izvajajo na različnih ravneh ali z različnimi instrumenti.

(20) Da se zagotovita transparentnost in odgovornost, bi bilo od pristojnega organa treba zahtevati, naj utemelji svojo odločitev, da za določeni projekt podeli soglasje za izvedbo, pri čemer navede, da je upošteval rezultate opravljenih posvetovanj in zbranih relevantnih informacij.

(21) Ustrezno je določiti skupne minimalne zahteve v zvezi s spremljanjem pomembnih negativnih vplivov sestave in delovanja projektov, da se zagotovi skupen pristop v vseh državah članicah in da po izvedbi blažilnih in kompenzacijskih ukrepov ne bo vplivov, večjih od tistih, ki so bili prvotno predvideni. Tovrstno spremljanje ne bi smelo podvajati ali povečati obsega spremljanja, ki se zahteva v skladu z drugo zakonodajo Unije.

(22) Treba bi bilo uvesti časovne okvire za različne faze okoljske presoje projektov, da se spodbudi učinkovitejše odločanje in poveča pravna varnost, pri čemer se upoštevajo tudi narava, kompleksnost, lokacija in obseg predlaganega projekta. Taki časovni okviri v nobenem primeru ne bi smeli ogrožati visokih standardov za varovanje okolja, zlasti tistih, ki izvirajo iz druge okoljske zakonodaje Unije, ter učinkovitega sodelovanja javnosti in dostopa do pravnega varstva.

(23) Da bi se izognili podvajanju presoje, zmanjšali administrativno kompleksnost in izboljšali gospodarsko učinkovitost, bi države članice morale izvajati usklajene ali skupne postopke za izpolnjevanje zahtev zadevne zakonodaje Unije, kadar obveznost opravljanja presoje vplivov na okolje izhaja hkrati iz te direktive in druge zakonodaje Unije, kot so na primer direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje[20], 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic[21], 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[22], 2010/75/EU o industrijskih emisijah[23] in Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst[24].

(24) Nove določbe bi se prav tako morale uporabljati za projekte, za katere je bila prošnja za soglasje za izvedbo vložena pred rokom za prenos zakonodaje in za katere presoja vplivov na okolje ni bila zaključena pred navedenim rokom.

(25) Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavzele, da bodo v upravičenih primerih k obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(26) Za prilagoditev izbirnih meril in informacij, ki morajo biti zajete v okoljskem poročilu o najnovejših razvojnih dosežkih v tehnologiji in ustreznih praksah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prilogami II.A, III in IV Direktive 2011/92/EU. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni.

(27) Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(28) Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti visoko raven varstva okolja in zdravja ljudi, z oblikovanjem minimalnih zahtev za presojo vplivov projektov na okolje, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic in ga je torej zaradi obsega, resnosti in čezmejne narave okoljskih vprašanj, ki jih je treba obravnavati, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

(29) Direktivo 2011/92/EU je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2011/92/EU se spremeni:

(1) Člen 1 se spremeni:

(a) v točki (a) odstavka 2 se prva alinea nadomesti z naslednjim:

„— izvedbo gradbenih ali rušilnih del ali drugih instalacij ali shem,“

(b) v odstavku 2 se doda naslednja opredelitev:

„(g) „presoja vplivov na okolje“ pomeni postopek priprave okoljskega poročila, izvajanje posvetovanj (vključno z zadevno javnostjo in okoljskimi organi), presojo pristojnega organa ob upoštevanju okoljskega poročila in rezultatov posvetovanj v postopku izdaje soglasja za izvedbo, pa tudi zagotavljanje informacij o odločitvi v skladu s členi 5 do 10.“

„3. Če je tako določeno z nacionalno zakonodajo, se države članice lahko odločajo za vsak primer posebej, da se ta direktiva ne uporablja za projekte, katerih edini namen je nacionalna obramba ali civilna zaščita, če ocenijo, da bi takšna uporaba škodljivo vplivala na navedene namene.“

4. Ta direktiva se ne uporablja za projekte, katerih podrobnosti so sprejete s posebnim predpisom nacionalne zakonodaje, če se cilji te direktive, vključno z zagotavljanjem informacij, dosegajo z zakonodajnim postopkom. Vsaki dve leti od datuma, določenega v členu 2(1) Direktive XXX [OPOCE vnese št. te direktive], države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli uporabi te določbe.“

(2) Člen 2(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Za projekte, za katere obveznost izvajanja presoj vplivov na okolje hkrati izhaja že iz te direktive in druge zakonodaje Unije, veljajo usklajeni ali skupni postopki, ki izpolnjujejo zahteve iz ustrezne zakonodaje Unije.

Pristojni organ v okviru usklajenega postopka usklajuje različne posamezne presoje, ki jih zahteva zadevna zakonodaja Unije in jih izda več organov, brez poseganja v kakršne koli določbe, ki so v nasprotju s tem iz druge ustrezne zakonodaje Unije.

V okviru skupnega postopka pristojni organ izda eno presojo vplivov na okolje, ki vključuje presoje enega ali več organov, brez poseganja v kakršne koli določbe, ki so v nasprotju s tem iz druge ustrezne zakonodaje Unije.

Države članice imenujejo en organ, ki je odgovoren za pospeševanje izdaje postopka soglasja za vsak projekt.“

(3) Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer in v skladu s členi 4 do 11 opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne pomembne vplive projekta na naslednje dejavnike:

(a) prebivalstvo, zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost, s posebnim poudarkom na vrste in habitate, ki so zavarovani v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS(*) in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (**);

(b) zemljišče, tla, vodo, zrak in podnebne spremembe;

(d) medsebojne vplive dejavnikov iz točk (a), (b) in (c);

(e) izpostavljenost, ranljivost in odpornost dejavnikov iz točk (a), (b) in (c) za tveganje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek.“

_________________

(*) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(**) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.“

(4) Člen 4 se spremeni:

(a) odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Za projekte, ki so našteti v Prilogi II, nosilec projekta priskrbi informacije o značilnostih projekta, njegovem možnem vplivu na okolje in predvidenih ukrepih, da se preprečijo in zmanjšajo pomembni vplivi. Podrobni seznam informacij, ki jih je treba predložiti, je določen v Prilogi II.A.

4. Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 pristojni organ upošteva izbirna merila, ki se nanašajo na značilnosti in lokacijo projekta ter njegov možen vpliv na okolje. Podroben seznam izbirnih meril, ki jih je treba uporabiti, je določen v Prilogi III.“

(b) dodata se odstavka 5 in 6:

„5. Pristojni organ v skladu z odstavkom 2 sprejme odločitev na podlagi informacij, ki jih priskrbi nosilec projekta, in ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, rezultatov študij, predhodnih preverjanj ali presoj vplivov na okolje, ki izhajajo iz druge zakonodaje Unije. Odločitev na podlagi odstavka 2:

(a) navaja, kako so bila upoštevana merila iz Priloge III;

(b) vključuje razloge, ki zahtevajo ali ne zahtevajo presojo vplivov na okolje v skladu s členi 5 do 10;

(c) vključuje opis predvidenih ukrepov za izognitev, preprečevanje in zmanjšanje kakršnih koli pomembnih vplivov na okolje, če je bila sprejeta odločitev, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje v skladu s členi 5 do 10;

(d) je na voljo javnosti.

6. Pristojni organ v skladu z odstavkom 2 sprejme odločitev v treh mesecih od prošnje za soglasje za izvedbo in pod pogojem, da je nosilec projekta predložil vse potrebne informacije. Glede na naravo, zahtevnost, lokacijo in obseg predlaganega projekta lahko pristojni organ ta rok podaljša za dodatne 3 mesece; v tem primeru pristojni organ obvesti nosilca projekta o razlogih, ki utemeljujejo podaljšanje, in o datumu, ko se pričakuje določitev novega roka.

Kadar se projekt predloži v presojo vplivov na okolje v skladu s členi 5 do 10, odločitev v skladu z odstavkom 2 tega člena vključuje informacije iz člena 5(2).“

(5) V členu 5 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1. Kadar je presojo vplivov na okolje treba izvesti v skladu s členi 5 do 10, nosilec projekta pripravi okoljsko poročilo. Okoljsko poročilo temelji na odločitvi v skladu z odstavkom 2 tega člena in vključuje informacije, ki jih je smiselno zahtevati za ozaveščeno sprejemanje odločitev o vplivih predlaganega projekta na okolje, ob upoštevanju trenutnega znanja in metod presoje, značilnosti, tehnične zmogljivosti in lokacije projekta, značilnosti možnega vpliva, alternativnih možnosti predlaganega projekta in obsega, do katerega se nekatere zadeve (vključno z oceno alternativnih možnosti) bolj ustrezno ocenijo na različnih ravneh, vključno z ravnijo načrtovanja, ali na podlagi drugih zahtev presoje. Podroben seznam informacij, ki jih je treba zagotoviti v okoljskem poročilu, je določen v Prilogi IV.

2. Pristojni organ po posvetovanju z organi iz člena 6(1) in nosilcem projekta določijo obseg in stopnjo podrobnosti informacij, ki jih mora nosilec projekta vključiti v okoljsko poročilo v skladu z odstavkom 1 tega člena. Zlasti določi:

(a) odločitve in mnenja, ki jih je treba pridobiti;

(b) organe in javnost, ki jih bo posamezen projekt verjetno zadeval;

(d) razumne alternativne možnosti v zvezi s predlaganim projektom, in njegove posebne značilnosti;

(e) značilnosti okolja iz člena 3, na katere bo projekt verjetno pomembneje vplival;

(f) informacije, ki jih je treba predložiti v povezavi s posebnimi značilnostmi posameznega projekta ali vrsto projekta;

(g) informacije in znanje, ki so na voljo in pridobljene na drugih ravneh odločanja ali z drugo zakonodajo Unije, ter metode presoje, ki se uporabljajo.

Pristojni organ lahko poišče tudi pomoč akreditiranih in strokovno usposobljenih strokovnjakov iz odstavka 3 tega člena. Nadaljnje zahteve, da nosilec projekta predloži dodatne informacije, se lahko zahtevajo le, če to upravičujejo nove okoliščine in pristojni organ to ustrezno pojasni.

3. Za zagotovitev popolnosti in zadostne kakovosti okoljskih poročil iz člena 5(1):

(a) nosilec projekta zagotovi, da okoljsko poročilo pripravijo akreditirani in strokovno usposobljeni strokovnjaki ali

(b) pristojni organ zagotovi, da okoljsko poročilo potrdijo akreditirani in strokovno usposobljeni strokovnjaki in/ali odbori nacionalnih strokovnjakov.

Kadar akreditirani in strokovno usposobljeni strokovnjaki pomagajo pristojnemu organu pripraviti odločitev iz člena 5(2), isti strokovnjaki ne smejo pomagati nosilcu projekta pri pripravi okoljskega poročila.

Države članice določijo podrobne ureditve za sodelovanje in izbor akreditiranih in strokovno usposobljenih strokovnjakov (npr. zahtevane kvalifikacije, določitev strokovnjaka, ki bo opravil oceno, izdaja dovoljenj in izključitev).“

(6) Člen 6 se spremeni:

(a) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Zagotovi se razumne časovne okvire za različne stopnje, da je na voljo dovolj časa:

(a) za obveščanje organov iz člena 6(1) in javnosti ter

(b) da organi iz člena 6(1) in zadevna javnost pripravijo postopek okoljskega odločanja in v njem učinkovito sodelujejo ob upoštevanju določb tega člena.“

(b) doda se odstavek 7:

„7. Časovni okviri za posvetovanje z zadevno javnostjo o okoljskem poročilu iz člena 5(1) ne smejo biti krajši od 30 ali daljši od 60 dni. V izjemnih primerih, kadar narava, zapletenost, lokacija ali obseg predlaganega projekta tako zahtevajo, lahko pristojni organ podaljša ta časovni okvir za nadaljnjih 30 dni; v tem primeru pristojni organ obvesti nosilca projekta o razlogih, ki upravičujejo podaljšanje.“

(7) Člen 7(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Zadevne države članice določijo podrobnejše ureditve za izvajanje odstavkov 1 do 4 tega člena, vključno s časovnimi okviri za posvetovanja, na podlagi ureditev in časovnih okvirov iz člena 6(5) in (6), in te morajo biti takšne, da omogočijo zadevni javnosti na ozemlju prizadete države članice učinkovito sodelovanje v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2) za projekt.“

(8) Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1. V postopku izdaje soglasja za izvedbo se upoštevajo rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7. V ta namen vsebuje odločitev o dodelitvi soglasja za izvedbo naslednje informacije:

(a) okoljsko presojo pristojnega organa iz člena 3 in okoljske pogoje, priložene odločitvi, vključno z opisom glavnih ukrepov, da bi se izognili, zmanjšali in po možnosti izravnali pomembne škodljive vplive;

(b) glavne razloge za izbiro projekta, kot je bil sprejet, glede na druge alternativne možnosti, ki pridejo v poštev, vključno z verjetnimi spremembami obstoječega stanja okolja brez izvajanja projekta (osnovni scenarij);

(d) izjavo, ki povzema, kako so bila okoljska vprašanja vključena v soglasje za izvedbo in kako so bili rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7, vključeni ali drugače obravnavani.

Pristojni organ za projekte, ki bodo verjetno imeli pomembne škodljive čezmejne vplive, zagotovi informacije o neupoštevanju pripomb, ki so jih poslale prizadete države članice med posvetovanji, opravljenimi v skladu s členom 7.

2. Če se na podlagi posvetovanj in informacij, zbranih v skladu s členi 5, 6 in 7, sklene, da bo imel projekt pomembne škodljive vplive na okolje, pristojni organ čim prej in v tesnem sodelovanju z organi iz člena 6(1) in nosilcem projekta preveri, ali je treba okoljsko poročilo iz člena 5(1) pregledati in spremeniti projekt, da se prepreči ali zmanjša te škodljive vplive, in ali so potrebni dodatni blažilni ali kompenzacijski ukrepi.

Če se pristojni organ odloči, da izda soglasje za izvedbo, zagotovi, da soglasje za izvedbo vključuje ukrepe za spremljanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje, da se oceni izvajanje in pričakovana učinkovitost blažilnih in kompenzacijskih ukrepov, ter ugotovijo vsi nepredvidljivi škodljivi vplivi.

Vrsta parametrov, ki jih je treba spremljati, in trajanje spremljanja, morajo biti sorazmerni z naravo, lokacijo in velikostjo predlaganega projekta ter pomenom njegovega vpliva na okolje.

Po potrebi se lahko uporabijo obstoječe ureditve spremljanja, ki izhajajo iz druge zakonodaje Unije.

3. Kadar se vse potrebne informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7, predložijo pristojnemu organu, po potrebi vključno s posebnimi presojami, ki se zahtevajo v skladu z drugo zakonodajo Unije, in se posvetovanja iz členov 6 in 7 zaključijo, pristojni organ v treh mesecih zaključi svojo presojo vpliva projekta na okolje.

Glede na naravo, zahtevnost, lokacijo in obseg predlaganega projekta lahko pristojni organ ta rok podaljša za dodatne 3 mesece; v tem primeru pristojni organ nosilca projekta obvesti o razlogih, ki utemeljujejo podaljšanje, in o datumu, ko se pričakuje njegova odločitev.

4. Pred sprejetjem odločitve o izdaji ali zavrnitvi soglasja za izvedbo pristojni organ preveri, ali so informacije v okoljskem poročilu iz člena 5(1) posodobljene, zlasti glede predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in, kjer je mogoče, izravnavanje vseh pomembnih škodljivih vplivov.“

(9) Člen 9 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ko je sprejeta odločitev za izdajo ali zavrnitev soglasja za izvedbo, pristojni organ ali organi v skladu z ustreznimi postopki o tem obvestijo zadevno javnost in organe iz člena 6(1) ter dajo javnosti na voljo naslednje informacije:

(a) vsebino odločitve in vsakršne z njo povezane pogoje;

(b) po pregledu okoljskega poročila ter pripomb in mnenj zadevne javnosti glavne razloge in ugotovitve, na katerih temelji ta odločitev, vključno z informacijami o poteku sodelovanja javnosti;

(d) opis ukrepov spremljanja iz člena 8(2), če je to primerno.“

(b) doda se odstavek 3:

„3. Države članice se lahko tudi odločijo, da dajo javnosti na voljo informacije iz odstavka 1, ko pristojni organ zaključi svojo presojo vplivov projekta na okolje.“

(10) Člen 12(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Zlasti pa države članice vsakih šest let od datuma, določenega v členu 2(1) Direktive XXX [OPOCE vnese št. te direktive], Komisijo obvestijo o:

(a) številu projektov iz prilog I in II, ki se predložijo v presojo v skladu s členi 5 do 10;

(b) razčlenitvi presoj glede na kategorije projektov iz prilog I in II;

(d) številu projektov iz Priloge II, za katere se sprejme odločitev v skladu s členom 4(2);

(e) povprečnem trajanju postopka presoje vplivov na okolje;

(f) povprečnem strošku presoj vplivov na okolje.“

(11) Vstavita se člena 12a in 12b:

„Člen 12a

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12b v zvezi z izbirnimi merili iz Priloge III in informacijami iz Prilog II.A in IV, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 12b

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz člena 12a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [OPOCE vnese datum začetka veljavnosti te direktive].

3. Pooblastilo iz člena 12a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati s sklepom o preklicu pooblastila. Učinkovati začne dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 12a, začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet temu ne nasprotuje v dveh mesecih od datuma, ko sta bila Evropski parlament in Svet uradno obveščena o navedenem aktu, ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

(12) Priloge Direktive 2011/92/EU se spremenijo, kakor določa Priloga k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [DATUM]. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in dokument, ki pojasnjuje povezavo med njimi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Za projekte, za katere je bila zahteva za soglasje za izvedbo uvedena pred datumom iz prvega pododstavka člena 2(1) in za katere presoja vplivov na okolje ni bila dokončana pred tem datumom, veljajo obveznosti iz členov 3 do 11 Direktive 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena s to direktivo.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

(1) Vstavi se Priloga II.A:

„PRILOGA II.A – INFORMACIJE IZ ČLENA 4(3)

1. Opis projekta, ki vključuje zlasti:

(a) opis fizičnih značilnosti celotnega projekta, vključno, kadar je ustrezno, z njegovo površino med gradnjo in obratovanjem;

(b) opis lokacije projekta, zlasti v zvezi z okoljsko občutljivostjo geografskih območij, ki bodo najverjetneje prizadeta.

2. Opis okoljskih vidikov, za katere obstaja verjetnost, da bo predlagani projekt pomembno vplival nanje.

3. Opis verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki so posledica:

(a) pričakovanih ostankov in emisij ter nastalih odpadkov;

(b) uporabe naravnih virov, zlasti prsti, zemljišč, vode in biotske raznovrstnosti, vključno s hidromorfološkimi spremembami.

4. Opis predvidenih ukrepov za izognitev, preprečevanje in zmanjševanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje.“

(2) Prilogi III in IV se nadomestita z naslednjim:

„PRILOGA III – IZBIRNA MERILA IZ ČLENA 4(4)

1. ZNAČILNOSTI PROJEKTOV

Značilnosti projektov je treba obravnavati zlasti glede na:

(a) velikost projekta, vključno, kadar je ustrezno, z njegovo površino;

(b) kumulacijo z drugimi projekti in dejavnostmi;

(b) uporabo naravnih virov, zlasti zemljišč, prsti, vode in biotske raznovrstnosti, vključno s hidromorfološkimi spremembami;

(d) nastajanje odpadkov;

(e) onesnaževanje in motenje;

(f) tveganje za naravne katastrofe in katastrofe, ki jih povzroči človek, ter tveganje za nesreče, zlasti hidromorfološke spremembe, snovi ali tehnologije ali uporabljene žive organizme, do posebnih površinskih in podpovršinskih pogojev ali alternativne uporabe in verjetnost nesreč ali katastrof in ranljivosti projekta za ta tveganja;

(g) vplive projekta na podnebne spremembe (v smislu emisij toplogrednih plinov, vključno s tistimi, ki izhajajo iz spremembe rabe zemljišč in gozdarstva), prispevek projekta k izboljšani odpornosti in vplive podnebnih sprememb na projekt (npr. če je projekt skladen s podnebnimi spremembami);

(h) vplive projekta na okolje, zlasti na kopnem (povečanje poseljenih območij s časom – izkoriščanje zemljišč), tla (organske snovi, erozija, zbijanje in pozidava tal), vodo (količina in kakovost), zrak in biotsko raznovrstnost (kakovost in številčnost populacije, propadanje ekosistema in razdrobljenost);

(i) tveganja za zdravje ljudi (npr. zaradi okužbe vode ali onesnaževanje zraka);

(j) vpliv projekta na kulturno dediščino in krajino.

2. LOKACIJA PROJEKTOV

Upoštevati je treba okoljsko občutljivost geografskih območij, ki jih bodo projekti verjetno prizadeli, zlasti ob upoštevanju:

(a) obstoječe in načrtovane rabe zemljišč, vključno z izkoriščanjem zemljišč in razdrobljenostjo;

(b) relativnega obilja, razpoložljivosti, kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih virov (vključno z zemljo, vodo in biotsko raznovrstnostjo) na območju;

(i) mokrišča, obrežna območja, rečna ustja;

(ii) obalna območja;

(iii) gorska in gozdna območja;

(iv) naravni rezervati in parki, trajni pašniki, kmetijska območja z visoko naravno vrednostjo;

(v) območja, opredeljena ali zavarovana v zakonodaji držav članic; Območja Natura 2000, ki so jih določile države članice v skladu z Direktivo 2009/147/EGS Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo Sveta 92/43/EGS; območja, zaščitena z mednarodnimi konvencijami;

(vi) območja, na katerih je že prišlo do neizpolnjevanja standardov kakovosti okolja, določenih v zakonodaji Unije in relevantnih za projekt, ali je verjetno, da bo do takega neizpolnjevanja prišlo;

(vii) gosto naseljena območja;

(viii) zgodovinsko, kulturno ali arheološko pomembne pokrajine in območja.

3. ZNAČILNOSTI MOŽNEGA VPLIVA

Upoštevati je treba možne pomembne vplive projektov v zvezi z merili, določenimi v zgoraj navedenih točkah 1 in 2, in zlasti ob upoštevanju:

(a) velikosti in prostorskega obsega vpliva (geografsko območje in število ljudi, ki bi lahko bili prizadeti);

(b) narave vpliva;

(d) intenzivnosti in kompleksnosti vpliva;

(e) verjetnosti pojava vpliva;

(f) trajanja, pogostosti in povratnosti vpliva;

(g) hitrosti pojavljanja vpliva;

(h) kumulacije vplivov z vplivi drugih projektov (zlasti obstoječih in/ali odobrenih) z istimi ali različnimi nosilci projektov;

(i) vidikov okolja, ki bodo verjetno pomembneje prizadeti;

(k) informacij in ugotovitev vplivov na okolje, pridobljenih iz presoj, ki se zahtevajo v skladu z drugo zakonodajo EU.

(l) možnost zmanjšanja vplivov na učinkovit način.

PRILOGA IV – INFORMACIJE IZ ČLENA 5(1)

1. Opis projekta, ki vključuje zlasti:

(a) opis fizičnih značilnosti celotnega projekta, vključno, kadar je ustrezno, z njegovo površino, rabo vode in zahtevami glede rabe zemljišča med gradnjo in obratovanjem;

(b) opis glavnih značilnosti proizvodnih procesov, na primer narave in količine materialov, energije in naravnih virov (vključno z vodo, zemljiščem, prstjo in biotsko raznovrstnostjo);

(c) oceno vrste in količine pričakovanih ostankov in emisij (onesnaženje vode, zraka ter tal in podtalja, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje itn.), ki so posledica obratovanja predlaganega projekta.

2. Opis tehničnih, lokacijskih ali drugih vidikov (npr. v smislu zasnove projekta, tehnične zmogljivosti, velikosti in obsega) alternativnih možnosti, ki pridejo v poštev, vključno z identifikacijo tistih, ki na okolje najmanj vplivajo, in navedba glavnih razlogov za izbiro ob upoštevanju vplivov na okolje.

3. Opis ustreznih vidikov obstoječega stanja okolja ter verjeten nadaljnji razvoj brez izvajanja projekta (osnovni scenarij). Ta opis mora zajemati vse obstoječe okoljske probleme, ki se nanašajo na projekt, zlasti tiste, ki se nanašajo na katera koli območja posebnega okoljskega pomena in uporabo naravnih virov.

4. Opis okoljskih vidikov, na katere bo predlagani projekt verjetno pomembno vplival, ki zajemajo zlasti prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja, zemljišče (izkoriščeno zemljišče), prst (organske snovi, erozija, zbijanje tal, pozidava), voda (količina in kakovost), zrak, podnebni dejavniki, podnebne spremembe (emisije toplogrednih plinov, vključno s tistimi, ki so posledica rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, možnosti ublažitve, vplivi, pomembni za prilagajanje, če projekt upošteva tveganja, povezana s podnebnimi spremembami), materialna sredstva, kulturno dediščino, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino; Takšen opis mora vključevati medsebojni odnos med zgornjimi dejavniki ter izpostavljenost, ranljivost in odpornost zgoraj navedenih dejavnikov za tveganja z naravnimi katastrofami in katastrofami, ki jih povzroči človek.

5. Opis verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki so med drugim posledica:

(a) obstoja projekta;

(b) uporabe naravnih virov, zlasti zemljišča, prsti, vode, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja, v čim večji meri glede na razpoložljivost teh virov tudi v luči spreminjajočih se podnebnih razmer;

(d) tveganj za zdravje ljudi, kulturno dediščino ali okolje (npr. zaradi nesreč ali katastrof);

(e) kumulacije vplivov z drugimi projekti in dejavnostmi;

(f) emisije toplogrednih plinov, vključno s tistimi, ki so posledica rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva;

(g) tehnologije in snovi, ki se uporabljajo;

(h) hidromorfološke spremembe.

Opis verjetnih pomembnih vplivov bi moral zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, čezmejne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta. Pri tem opisu je treba upoštevati cilje varstva okolja, ki so določeni na ravni EU ali držav članic in so del projekta.

6. Opis metod napovedovanja, ki se uporabljajo za presojo vplivov na okolje iz točke 5, ter navedba glavnih vključenih negotovostih in njihov vpliv na ocene vplivov ter izbor najprimernejše možnosti.

7. Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in, kjer je mogoče, izravnavanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje iz točke 5 in, kadar je primerno, kakršne koli predlagane ureditve za spremljanje, vključno s pripravo analize škodljivih vplivov na okolje po projektu. Ta opis mora razložiti obseg, v katerem se pomembni škodljivi vplivi zmanjšajo ali izravnajo in bi moral zajemati fazo gradnje in obratovanja.

8. Ocena tveganja za naravne katastrofe in katastrofe, ki jih povzroči človek, in nevarnost nesreč, za katere bi bil projekt lahko ranljiv, in, kadar je primerno, opis predvidenih ukrepov za preprečevanje teh tveganj, ter ukrepi v zvezi s pripravljenostjo in odzivom na izredne razmere (npr. ukrepi, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 96/82/ES, kakor je bila spremenjena).

9. Netehnični povzetek informacij, pripravljenih po zgornjih točkah.

10. Navedba morebitnih težav (tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkanja znanja), na katere je naletel nosilec projekta pri zbiranju zahtevanih informacij in virov, ki se uporabljajo za opise in presoje, ter navedba glavnih negotovostih in njihovem vplivu na ocene vplivov in izbiro najprimernejše možnosti.“

[1] Direktiva 2011/92/EU (UL L 26, 28.1.2012, str. 1) kodificira Direktivo 85/337/EGS in njene tri nadaljnje spremembe (direktive 97/11/ES, 2003/35/ES in 2009/31/ES).

[2] COM(2009) 378. Vsa poročila so na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/environment/eia/eia-support.htm.

[3] COM(2007) 225.

[4] COM(2009) 15.

[5] COM(2011) 571.

[6] COM(2010) 2020.

[7] Največje telo iz strokovnjakov, katerega več kot 15 000 članov dela v vseh industrijskih sektorjih.

[8] http://ec.europa.eu/environment/consultations/eia.htm

[9] http://ec.europa.eu/environment/eia/conference.htm

[10] UL C, , str. .

[11] UL C, , str. .

[12] COM(2007) 225.

[13] COM(2009) 378.

[14] COM(2011) 571.

[15] COM(2006) 231.

[16] Sklepi Evropskega sveta iz marca 2010.

[17] COM(2011) 244.

[18] COM(2009) 82.

[19] COM(2010) 2020.

[20] UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

[21] UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

[22] UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[23] UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

[24] UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

52012PC0628