OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi in cilji

Še vedno trajajoča finančna in gospodarska kriza povečuje pritisk na nacionalne finančne vire v času, ko države članice krčijo svoje proračune. V zvezi s tem je nemoteno izvajanje programov, sprejetih na področju štirih skladov, ustanovljenih v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (v nadaljnjem besedilu: skladi), posebej pomembno kot sredstvo za dovajanje sredstev v gospodarstvo.

Vendar je izvajanje programov pogosto zahtevno zaradi težav z likvidnostjo, ki jim botrujejo proračunske omejitve, kar ima pogosto za posledico močno zmanjšanje odhodkov in hude težave v obdobju trajne krize. To velja zlasti za tiste države članice, ki jih je kriza najbolj prizadela in ki so prejele finančno pomoč v okviru programa iz Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM), evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF) ali dvostranskih posojil za države euroobmočja ali iz mehanizma plačilne bilance za države, ki niso v euroobmočju. Do danes je šest držav – vključno z Grčijo, ki je prejela tudi finančno pomoč v okviru dvostranskih posojil pred vzpostavitvijo EFSM – zaprosilo za finančno pomoč v okviru različnih podpornih mehanizmov in so se s Komisijo dogovorile o programu za makroekonomsko prilagoditev. Te države so: Madžarska, Romunija, Latvija (v okviru mehanizma plačilne bilance), Portugalska, Grčija in Irska (v okviru EFSM/EFSF/dvostransko). Omeniti je treba, da se je program za Madžarsko iztekel leta 2010, program za Latvijo pa v začetku leta 2012.

Za zagotovitev, da države članice, ki prejemajo pomoč v okviru finančnih podpornih mehanizmov, (ali katere koli druge države članice, ki bi tako pomoč lahko prejemale v prihodnosti), še naprej izvajajo programe, sprejete v okviru skladov, in izplačujejo sredstva za projekte, vsebuje ta predlog določbe, ki bi Komisiji omogočile, da poveča stopnjo sofinanciranja Unije za te države za obdobje, v katerem prejemajo finančno pomoč iz enega od podpornih mehanizmov v okviru instrumentov financiranja. To bo državam članicam zagotovilo dodatne finančne vire in jim olajšalo nadaljnje izvajanje programov na njihovem ozemlju.

· Splošno ozadje

Zaostrujoča se finančna kriza v nekaterih državah članicah nedvomno znatno vpliva na realno gospodarstvo, med drugim zaradi nakopičenih dolgov in težav, s katerimi se srečujejo vlade, ko si želijo izposoditi denar na trgu po vzdržnih cenah.

Komisija je bila zelo dejavna pri predložitvi predlogov o najboljših odzivih na trenutno finančno krizo in njene socialno-ekonomske posledice. Njeni trije predlogi, ki se nanašajo na ta vprašanja, so bili sprejeti. Pri prvem gre za spremembo Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, da bi se povečal znesek prispevka Unije v obliki vmesnih in končnih plačil za največ 10 odstotnih točk nad trenutnimi mejnimi vrednostmi (Uredba (EU) št. 1311/2011 z dne 13. decembra 2011). Drugi predlog spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da bi se povečala stopnja prispevka sklada do 95 % v regijah, upravičenih po konvergenčnem cilju, najbolj oddaljenih regijah in za manjše egejske otoke ter do 85 % v drugih regijah (Uredba (EU) št. 1312/2011 z dne 19. decembra 2011). Tretji predlog pa spreminja Uredbo (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo in omogoča povečanje zneska prispevka Unije v obliki vmesnih in končnih plačil za največ 10 odstotnih točk nad trenutnimi mejnimi vrednostmi (Uredba (EU) št. 387/2012 z dne 19. aprila 2012).

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

V členu 14 Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ je določeno, da stopnja sofinanciranja Unije v podporo ukrepom načeloma ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa. Člen 14 tudi določa, da se ta stopnja sofinanciranja Unije lahko poveča na 75 %, če zadevna država članica prejema sredstva iz Kohezijskega sklada ali če ukrep obravnava določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah.

Člen 15 Odločbe št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in člen 13 Odločbe Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ sta po vsebini enaka zgoraj navedenemu členu 14 Odločbe št. 573/2007/ES.

V členu 21(3) Odločbe št. 573/2007/ES je določeno, da finančna pomoč iz Evropskega sklada za begunce za nujne ukrepe ne presega 80 % stroškov vsakega posameznega ukrepa.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je v skladu z drugimi predlogi in pobudami, ki jih je Evropska komisija sprejela kot odziv na finančno krizo.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja z zunanjimi zainteresiranimi stranmi ni bilo.

· Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

· Analiza učinka

Predlog Komisiji omogoča, da uporabi višje stopnje sofinanciranja za države, ki prejemajo pomoč v okviru enega od podpornih mehanizmov.

Dodatni proračun ni potreben, saj se letni nacionalni znesek finančne pomoči iz skladov za države in programe v programskem obdobju 2007–2013 ne spremeni.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predloga

Predlagana je sprememba člena 14 in člena 21(3) Odločbe št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi omogočila povečanje stopnje sofinanciranja Unije, ki se uporablja za programe Evropskega sklada za begunce, za 20 odstotnih točk v zadevnih državah članicah, ki prejemajo pomoč v okviru enega od podpornih mehanizmov. Prav tako je predlagana sprememba člena 15 Odločbe št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter člena 13 Odločbe Sveta 2007/435/ES.

Po sprejetju sklepa o odobritvi finančne pomoči državi članici v okviru enega od podpornih mehanizmov lahko država članica Komisiji predloži bodisi osnutek letnega programa bodisi osnutek revidiranega letnega programa z uporabo povečane stopnje sofinanciranja Unije.

Do uporabe povečane stopnje sofinanciranja Unije so upravičene države članice, ki ob predložitvi osnutka letnega programa ali osnutka revidiranega letnega programa prejemajo pomoč v okviru enega od podpornih mehanizmov. Ko je ukrep določenega letnega programa enkrat sofinanciran po povečani stopnji sofinanciranja Unije, se lahko še naprej tako financira do konca obdobja upravičenosti zadevnega letnega programa, in sicer ne glede na to, ali država članica še vedno prejema pomoč v okviru enega od podpornih mehanizmov.

· Pravna podlaga

Odločba št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

Odločba št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

Odločba Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

Na podlagi načela deljenega upravljanja med Evropsko komisijo in državami članicami navedene odločbe vsebujejo določbe za postopek načrtovanja programov ter pravila za upravljanje programov (vključno s finančnim poslovodenjem), spremljanje, finančni nadzor in vrednotenje projektov.

· Načelo subsidiarnosti

Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj je njegov namen zagotoviti večjo pomoč v okviru skladov za tiste države članice, ki se soočajo s hudimi težavami, zlasti v zvezi z njihovo gospodarsko in finančno stabilnostjo, poslabšanjem njihovega položaja v smislu primanjkljaja in dolga ali upočasnjeno gospodarsko rastjo, ki odražajo domače strukturne izzive ter mednarodne gospodarske in finančne razmere. Zato je treba na ravni Evropske unije vzpostaviti začasni mehanizem, ki Evropski uniji z uporabo večje stopnje sofinanciranja omogoča sofinanciranje upravičenih odhodkov v okviru skladov.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti.

Ta predlog je dejansko skladen z načelom sorazmernosti, saj občutno razširja pomoč v okviru skladov državam članicam, ki so jih prizadele ali jim grozijo hude težave, do katerih so privedli izjemni dogodki, nad katerimi te države niso imele nadzora in ki spadajo med pogoje iz Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 (o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo), ali ki iz istih razlogov prejemajo finančno pomoč iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali evropskega mehanizma za stabilnost ali pa so jih prizadele oziroma jim grozijo težave v zvezi s plačilnimi bilancami, ki spadajo med pogoje iz Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002. To velja tudi za Grčijo, ki je prejela finančno pomoč zunaj podpornih mehanizmov v okviru sporazuma med upniki in sporazuma o finančni pomoči med članicami euroobmočja („Euro Area Loan Facility Act“).

· Izbira instrumenta

Predlagani instrument: sklep.

Drugi instrumenti ne bi bili primerni iz naslednjih razlogov:

Komisija je proučila manevrski prostor, ki ga zagotavlja pravni okvir, in meni, da je glede na dosedanje izkušnje treba predlagati spremembe odločb. Cilj teh sprememb je olajšati sofinanciranje ukrepov, s čimer bi se zagotovila hitrejše izvajanje teh ukrepov in večji vpliv takih naložb na realno gospodarstvo.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Posledic za odobritev za prevzem obveznosti ni, ker za najvišje zneske financiranja skladov iz letnih programov za programsko obdobje 2007–2013 ni predlagana nobena sprememba.

Predlog kaže pripravljenost Evropske komisije, da državam članicam pomaga pri njihovih prizadevanjih za premagovanje finančne krize. Spremembe bodo zadevnim državam članicam zagotovile potrebna sredstva za podporo projektom in gospodarskemu okrevanju.

2012/0252 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Odločbe št. 573/2007/ES, Odločbe št. 575/2007/ES in Odločbe Sveta 2007/435/ES z namenom povečanja stopnje sofinanciranja v okviru Evropskega sklada za begunce, Evropskega sklada za vračanje in Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav v zvezi z nekaterimi določbami, povezanimi s finančnim poslovodenjem za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo hude težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2) ter člena 79(2) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ je bil z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007[1] ustanovljen Evropski sklad za begunce, z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007[2] Evropski sklad za vračanje, z Odločbo Sveta št. 2007/435/ES z dne 25. junija 2007[3] pa Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav. V teh odločbah so določene različne stopnje sofinanciranja Unije za ukrepe, ki jih podpirajo skladi.

(2)       Doslej najhujša svetovna finančna kriza in gospodarski upad sta hudo prizadela gospodarsko rast in finančno stabilnost ter povzročila občutno poslabšanje finančnih, gospodarskih in socialnih razmer v več državah članicah. Nekatere države članice imajo ali jim grozijo hude težave, zlasti v zvezi z njihovo finančno in gospodarsko stabilnostjo, kar povzroča poslabšanje njihovega položaja v smislu primanjkljaja in dolga ter ogroža gospodarsko rast, zaradi mednarodnih gospodarskih in finančnih razmer pa se to stanje še zaostruje.

(3)       Čeprav so bili sprejeti že številni pomembni ukrepi za uravnavanje negativnih učinkov krize, je vpliv finančne krize na realno gospodarstvo, trg dela in celotno družbo velik. Pritisk na nacionalne finančne vire je vedno večji, zaradi česar bi bilo treba hitro sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje tega pritiska, in sicer s čim večjo in čim smotrnejšo uporabo finančnih sredstev Unije.

(4)       Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic[4] določa, da Svet odobri srednjeročno finančno pomoč, kadar ima država članica, ki ni sprejela eura, težave s svojo plačilno bilanco ali ji te resno grozijo.

(5)       Romuniji je bila tovrstna finančna pomoč odobrena z Odločbo Sveta 2009/459/ES[5].

(6)       Za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja kot celote in njegovih držav članic je Svet 9. maja 2010 sprejel celovit sveženj ukrepov, vključno z (a) Uredbo Sveta o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo[6], ki temelji na členu 122(2) Pogodbe, in (b) evropskim instrumentom za finančno stabilnost, da bi zagotovil finančno pomoč državam članicam euroobmočja, ki so v težavah zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi te države nimajo nikakršnega nadzora.

(7)       Finančna pomoč v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo je bila Irski odobrena z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/77/EU[7], Portugalski pa z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/344/EU[8]. Obe državi sta prejeli tudi sredstva iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost.

(8)       Sporazum med upniki in Sporazum o posojilu za Grčijo, sklenjena 8. maja 2010, sta začela veljati 11. maja 2010. 12. marca 2012 so finančni ministri 17 držav članic euroobmočja prekinili ta prvi program in odobrili drugi program finančne pomoči za Grčijo. Odločeno je bilo, da se sredstva za ta drugi program črpajo iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost, iz katerega se prav tako izplača preostali znesek, ki ga euroobmočje prispeva v okviru prvega programa.

(9)       Finančni ministri 17 držav članic euroobmočja so 2. februarja 2012 podpisali Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost. Na podlagi te pogodbe, ki upošteva Sklep Evropskega sveta 2011/199/EU z dne 25. marca 2011 o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro[9], bo evropski mehanizem za stabilnost z začetkom veljavnosti v sredini leta 2012 postal glavni vir finančne pomoči državam članicam euroobmočja. Zato bi ta sklep že moral upoštevati evropski mehanizem za stabilnost.

(10)     Evropski svet je v sklepih z dne 23. in 24. junija 2011 pozdravil namero Komisije, da poveča sinergije med programom posojil za Grčijo in skladi Unije, ter podprl prizadevanja za povečanje zmogljivosti Grčije pri črpanju iz skladov EU, da bi se spodbudila rast in zaposlovanje, in sicer s poudarkom na izboljšanju konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest. Pozdravil in podprl je tudi celovit program tehnične pomoči Grčiji, ki ga je Komisija pripravila skupaj z državami članicami. Te spremembe Odločbe št. 573/2007/ES, Odločbe št. 575/2007/ES in Odločbe Sveta 2007/435/ES prispevajo k takim prizadevanjem za povečanje sinergij.

(11)     Glede na izjemne okoliščine je bila Uredba (EU) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu spremenjena z Uredbo (EU) št. 1311/2011, da se omogoči povečanje stopnje sofinanciranja v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za države članice, ki imajo hude težave v zvezi s svojo finančno stabilnostjo[10]. Podoben pristop je bil za iste države članice sprejet v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (Uredba (EU) št. 1312/2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005)[11] in Evropskega sklada za ribištvo (Uredba (EU) št. 387/2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006)[12]. Navedene države članice bi bilo treba podpreti tudi v okviru štirih skladov, ustanovljenih v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ za obdobje 2007–2013; ti skladi so Sklad za zunanje meje, Evropski sklad za vračanje, Evropski sklad za begunce in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: skladi).

(12)     Skladi so ključno orodje za pomoč državam članicam pri reševanju pomembnih izzivov na področju migracij, azila in zunanjih meja, kot sta razvoj celovite politike priseljevanja, ki bi okrepila konkurenčnost in socialno kohezijo Unije, ter vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema.

(13)     Za lažje upravljanje sredstev Evropske unije na področju migracij, azila in zunanjih meja ter za izboljšanje razpoložljivosti sredstev za države članice, da lahko izvedejo svoje letne programe v okviru skladov, je treba začasno in brez poseganja v programsko obdobje 2014–2020 določiti povečanje stopnje sofinanciranja Unije v okviru skladov za znesek, ki ustreza 20 odstotnim točkam nad stopnjami sofinanciranja, ki se trenutno uporabljajo, za države članice, ki imajo hude težave v zvezi s svojo finančno stabilnostjo. To pomeni, da bodo letne nacionalne dodelitve za sklade na podlagi temeljnih aktov ostale nespremenjene, nacionalno sofinanciranje pa se bo ustrezno znižalo. Tekoče letne programe bo treba revidirati, da bi se upoštevale spremembe, ki izhajajo iz uporabe povečane stopnje sofinanciranja Unije.

(14)     Vsaka država članica, ki želi izkoristiti povečano stopnjo sofinanciranja, bi morala skupaj z osnutkom letnega programa ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predložiti pisno izjavo. V svoji izjavi bi se morala zadevna država članica sklicevati na ustrezni sklep Sveta ali kateri koli ustrezni sklep, na podlagi katerega je upravičena do povečane stopnje sofinanciranja Unije.

(15)     Doslej najhujša kriza, ki je prizadela mednarodne finančne trge, in gospodarski upad sta močno vplivala na finančno stabilnost več držav članic. Za ublažitev učinkov na celotno gospodarstvo je potreben hiter odziv, zato bi moral ta sklep začeti veljati čim prej.

(16)     Odločbo št. 573/2007/ES, Odločbo št. 575/2007/ES in Odločbo Sveta 2007/435/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Sklicevanje na člen 14 ali člen 21(3) Odločbe št. 573/2007/ES, člen 15 Odločbe št. 575/2007/ES, člen 13 Odločbe Sveta 2007/435/ES ali odstotek prispevka Unije iz teh členov bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na spremenjeni člen 14, člen 21(3), člen 15, člen 13 in – po možnosti povečan – odstotek prispevka Unije.

(17)     V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska [ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja / [je] predložila uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa].

(18)     V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo [ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja / [je] predložilo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa].

(19)     V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba št. 573/2007/ES se spremeni:

(1) v členu 14 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.        Prispevek Unije v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.

Prispevek Unije se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 17.

Prispevek Unije se poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.

Prispevek Unije se lahko poveča za 20 odstotnih točk, če država članica ob predložitvi osnutka letnega programa v skladu s členom 20(3) te odločbe ali osnutka revidiranega letnega programa v skladu s členom 23 Odločbe Komisije 2008/22/ES* izkaže, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)     srednjeročna finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002**;

(b)     finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010*** ali s strani drugih držav članic euroobmočja pred začetkom veljavnosti navedene uredbe;

(c)     finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z medvladnim sporazumom o vzpostavitvi evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

Zadevna država članica skupaj z osnutkom letnega programa ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.

Projekt, sofinanciran po povečani stopnji, se lahko še naprej tako financira ne glede na to, ali je med izvajanjem zadevnega letnega programa še vedno izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.

_______

*          UL L 167, 27.6.2008, str. 1.

**        UL L 53, 12.5.2010, str. 1.

***      UL L 118, 12.5.2010, str. 1.“;

(2) v členu 21 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.        Finančna pomoč Sklada za nujne ukrepe iz člena 5 je omejena na obdobje 6 mesecev in ne presega 80 % stroškov vsakega posameznega ukrepa.

Finančna pomoč se lahko poveča za 20 odstotnih točk, če država članica ob predložitvi prošnje za dodelitev pomoči za nujne ukrepe iz odstavka 2 tega člena ali ob predložitvi osnutka revidiranega letnega programa v skladu s členom 23 Odločbe Komisije 2008/22/ES izkaže, da je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka člena 14(4) te odločbe.

Zadevna država članica skupaj s prošnjo za dodelitev pomoči za nujne ukrepe ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka člena 14(4).

Projekt, sofinanciran po povečani stopnji, se lahko še naprej tako financira ne glede na to, ali je med izvajanjem zadevnih nujnih ukrepov še vedno izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka člena 14(4).“

Člen 2

V členu 15 Odločbe št. 575/2007/ES se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.        Prispevek Unije v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.

Prispevek Unije se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 18.

Prispevek Unije se poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.

Prispevek Unije se lahko poveča za 20 odstotnih točk, če država članica ob predložitvi osnutka letnega programa v skladu s členom 21(3) te odločbe ali osnutka revidiranega letnega programa v skladu s členom 23 Odločbe Komisije 2008/458/ES* izkaže, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)     srednjeročna finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002**;

(b)     finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010*** ali s strani drugih držav članic euroobmočja pred začetkom veljavnosti navedene uredbe;

(c)     finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z medvladnim sporazumom o vzpostavitvi evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

Zadevna država članica skupaj z osnutkom letnega programa ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.

Projekt, sofinanciran po povečani stopnji, se lahko še naprej tako financira ne glede na to, ali je med izvajanjem zadevnega letnega programa še vedno izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.

_______

*          UL L 167, 27.6.2008, str. 135.

**        UL L 53, 12.5.2010, str. 1.

***      UL L 118, 12.5.2010, str. 1.“

Člen 3

V členu 13 Odločbe 2007/435/ES se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.        Prispevek Unije v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 4, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.

Prispevek Unije se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 16.

Prispevek Unije se poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.

Prispevek Unije se lahko poveča za 20 odstotnih točk, če država članica ob predložitvi osnutka letnega programa v skladu s členom 19(3) te odločbe ali osnutka revidiranega letnega programa v skladu s členom 23 Odločbe Komisije 2008/457/ES* izkaže, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)     srednjeročna finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002**;

(b)     finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010*** ali s strani drugih držav članic euroobmočja pred začetkom veljavnosti navedene uredbe;

(c)     finančna pomoč ji je dana na voljo v skladu z medvladnim sporazumom o vzpostavitvi evropskega instrumenta za finančno stabilnost ali Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

Zadevna država članica skupaj z osnutkom letnega programa ali osnutkom revidiranega letnega programa Komisiji predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.

Projekt, sofinanciran po povečani stopnji, se lahko še naprej tako financira ne glede na to, ali je med izvajanjem zadevnega letnega programa še vedno izpolnjen eden od pogojev iz točk (a), (b) ali (c) četrtega pododstavka.

_______

*          UL L 167, 27.6.2008, str. 69.

**        UL L 53, 12.5.2010, str. 1.

***      UL L 118, 12.5.2010, str. 1.“

Člen 4

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na države članice v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 144, 6.6.2007, str. 1.

[2]               UL L 144, 6.6.2007, str. 45.

[3]               UL L 168, 28.6.2007, str. 18.

[4]               UL L 53, 23.2.2002, str. 1.

[5]               UL L 150, 13.6.2009, str. 8. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Sveta 2010/183/EU (UL L 83, 30.3.2010, str. 19).

[6]               UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

[7]               UL L 30, 4.2.2011, str. 34.

[8]               UL L 159, 17.6.2011, str. 88.

[9]               UL L 91, 6.4.2011, str. 1.

[10]             UL L 337, 20.12.2011, str. 5.

[11]             UL L 339, 21.12.2011, str. 1.

[12]             UL L 129, 16.5.2012, str. 7.