OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Trdnost bančnega sektorja je v mnogih primerih še vedno tesno povezana z državo članico, v kateri imajo kreditne institucije sedež. Dvomi o vzdržnosti javnega dolga, napovedi gospodarske rasti in sposobnosti preživetja kreditnih institucij ustvarjajo negativne, medsebojno odvisne trende na trgu. To lahko ogrozi sposobnost preživetja nekaterih kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema ter bistveno obremeni že tako izčrpane javne finance zadevnih držav članic.

Položaj ustvarja posebna tveganja v euroobmočju, saj je zaradi enotne denarne enote verjetneje, da bo razvoj v eni državi članici ogrozil gospodarski razvoj in stabilnost euroobmočja kot celote. Poleg tega trenutna nevarnost finančnega razpada posameznih držav članic v veliki meri spodkopava enotni trg finančnih storitev in onemogoča, da bi to prispevalo k okrevanju gospodarstva.

Ustanovitev Evropskega bančnega organa (EBA) z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in ustanovitev Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) sta že prispevali k izboljšanemu sodelovanju med nacionalnimi nadzornimi organi in izdelavi enotnih pravil za finančne storitve v EU. Kljub temu pa nadzor nad bankami v veliki meri ostaja v pristojnosti držav članic in zato ne zmore slediti integriranim bančnim trgom. Pomanjkljivosti pri nadzoru so že v začetku bančne krize bistveno načele zaupanje v bančni sektor EU in prispevale k zaostrovanju napetosti na trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev v euroobmočju.

Maja 2012 je zato Komisija v okviru dolgoročne vizije za gospodarsko in fiskalno integracijo pozvala k ustanovitvi bančne unije, da bi obnovila zaupanje v banke in euro. Eden ključnih elementov bančne unije bi moral biti enotni mehanizem nadzora (SSM, Single Supervisory Mechanism), ki bi imel neposredni pregled nad bankami, da se zagotovi dosledno in nepristransko uveljavljanje bonitetnih pravil ter izvaja učinkovit nadzor nad čezmejnimi bančnimi trgi. Zagotovilo, da bo bančni nadzor na celotnem euroobmočju spoštoval stroge skupne standarde, bo prispevalo k vzpostavitvi potrebnega zaupanja med državami članicami, to pa je predpogoj za uvedbo skupnih varoval.

Vodje držav ali vlad so ob vrhu držav euroobmočja 29. junija 2012 Komisijo pozvali, da „kmalu predstavi predloge za enotni nadzorni mehanizem. Ko bo vzpostavljen tak mehanizem za banke v euroobmočju, bi lahko EMS neposredno dokapitaliziral banke po postopku rednega odločanja.“ Sklepi Evropskega sveta z zasedanja dne 28. in 29. junija 2012 določajo, da bi moral biti v tej izjavi o euroobmočju in predlogu, ki ga bo na podlagi tega predstavila Komisija, določen „natančen in časovno opredeljen načrta za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije“.

V okviru tega novega mehanizma bo ECB opravljala številne ključne nadzorne naloge pri kreditnih institucijah v državah članicah euroobmočja. Da bi se ohranil in okrepil notranji trg, bodo k tesnemu sodelovanju z ECB lahko pristopile tudi druge države članice.

Da bi se po vzpostavitvi enotnega nadzornega mehanizma izognili razdrobljenosti notranjega trga, je treba zagotoviti pravilno delovanje EBA. Vlogo EBA je zato treba ohraniti, da se idelajo enotna pravila in zagotovi zbliževanje nadzornih praks v celotni EU.

Poleg predloga Uredbe Sveta, ki na ECB prenaša posebne naloge v zvezi z bonitetnim nadzorom nad kreditnimi institucijami v skladu s členom 127(6) PDEU, vsebuje ta predlog usmerjene spremembe uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

Komisija je upoštevala analizo, narejeno v zvezi s sprejemanjem „svežnja o finančnem nadzoru“, s katerim so bili ustanovljeni Evropski nadzorni organi, v kateri so bili ocenjeni vsi ključni operativni, upravljavski, finančni in pravni vidiki vzpostavitve SSM. Priprava formalne ocene učinka v okviru časovnega načrta, ki je bil določen na vrhu držav euroobmočja 29. junija, ni bila mogoča.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog temelji na členu 114 PDEU, saj spreminja Uredbo (EU) št. 1093/2010, ki je bila sprejeta na podlagi iste pravne podlage.

Predlog je omejen na prilagoditev postopkovnih značilnosti, v skladu s katerimi deluje EBA, da se upošteva prenos nadzornih nalog na ECB in zagotovi, da lahko EBA še naprej opravlja svoje naloge ter tako zaščiti celovitost, učinkovitost in pravilno delovanje enotnega trga finančnih storitev ter ohrani stabilnost finančnega sistema na notranjem trgu. Ne spreminja ravnotežja med pristojnostmi EBA in nacionalnih organov. Določbe tega predloga ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno za doseganje zastavljenih ciljev. Predlog je zato v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

4.           Podrobna razlaga predloga

Pooblastila EBA, zlasti v zvezi z zavezujočim posredovanjem / izrednimi razmerami

Besedilo členov 4, 18(1) in 35(1) do (3) se spremeni, s čimer se EBA omogoči opravljanje njenih nalog v zvazi z ECB tako, da se enako kot v drugih členih, ki se sklicujejo na „pristojne organe“, jasno določi, da pojem „pristojni organi“ vključuje tudi ECB.

Da bi EBA omogočili, da tudi v zvezi z ECB opravlja naloge reševanja sporov in ukrepa v izrednih razmerah, se členoma 18 in 19 doda odstavka 18(3a) in 19(3a), ki določata poseben postopek za odločitev, ki jo sprejme EBA v skladu s členoma 18(3) ali 19(3). Postopek določa, da mora ECB v primerih, ko ne upošteva ukrepa EBA za reševanje spora ali za ravnanje v izrednih razmerah, pojasniti razloge za to. V takem malo verjetnem primeru lahko EBA, če zadevne zahteve temeljijo na določbah prava Unije, ki se neposredno uporablja, samostojno sprejme odločitev, ki jo naslovi na zadevno finančno institucijo, da ta izvede njen ukrep, pri čemer se to od nje navadno pričakuje. S tem je zagovljena polna izvršljivost odločitev EBA o reševanju sporov in njenih ukrepov v izrednih razmerah.

Načini glasovanja

Dejstvo, da bo ECB usklajevala stališče držav članic euroobmočja, zahteva revizijo načinov glasovanja, ki jih sedaj določa uredba o EBA, da se zagotovi, da se odločitve EBA sprejemajo v interesu ohranjanja in krepitve notranjega trga za finančne storitve.

V skladu z uredbo o EBA odločitve o regulativnih zadevah (zavezujočih tehničnih standardih, smernicah in priporočilih iz členov 10, 15 in 16, ter odločitve o ponovni preučitvi omejitev v zvezi s finančnimi dejavnostmi iz člena 9.5) ter proračunskih zadevah (poglavje VI) sprejme odbor nadzornikov na podlagi kvalificirane večine svojih članov, kot je opredeljeno v členu 16(4) PEU in členu 3 Protokola št. 36 o prehodnih določbah.

Odločitve o drugih zadevah (npr. glede kršitev prava v skladu s členom 17, reševanja sporov v skladu s členom 19, volitev upravnega odbora) sprejme odbor nadzornikov z navadno večino glasov članov v skladu s pravilom „en človek, en glas“.

Če se glasovalne pravice ne spremenijo, ni mogoče zagotoviti, da bodo odločitve, sprejete z navadno večino, vedno predstavljale interese Unije kot celote. Način glasovanja v nekaterih posebnih primerih odločanja z navadno večino je treba zato prilagoditi, da se ohrani celovitost notranjega trga in hkrati prepreči tveganje ohromitve odločanja EBA.

Najboljša ugotovljena možnost za dosego tega cilja je prenos pooblastil za sprejemanje odločitev na neodvisno skupino in zagotovitev trdnega mehanizma obratnega glasovanja, ki bo zagotovil, da bodo predlog, ki ga je pripravila neodvisna skupina, podprle države članice euroobmočja in države članice zunaj evroobmočja. To bo tudi zagotovilo, da države članice euroobmočja v primeru ukrepov, sprejetih za eno od njih, ne morejo oblikovati manjšine, ki lahko prepreči sprejetje odločitve.

Člen 41 uredbe o EBA se torej spremeni tako, da se na neodvisno skupino za kršitve prava EU in reševanje sporov prenesejo večje pristojnosti za sprejemanje odločitev ter se ustrezno prilagodijo pravila o njeni sestavi.

Člen 44 uredbe o EBA se spremeni in določa, da se odločitve, ki jih predlaga neodvisna skupina, sprejmejo, razen če so zavrnjene z navadno večino, vključno z najmanj tremi glasovi sodelujočih držav članic in nesodelujočih držav članic. Dodana je posebna določba o imenovanju neodvisne skupine.

Sestava upravnega odbora

Zaradi odločilnega vpliva članov iz držav članic, ki sodelujejo v enotnem nadzornem mehanizmu ali z njim tesno sodelujejo, pri izvolitvi upravnega odbora (navadna večina prisotnih članov), člani iz držav članic, ki ne sodelujejo v SSM, ne bi mogli biti ustrezno zastopani v upravnem odboru. Da se zagotovi uravnotežena sestava upravnega odbora, ki odraža EU kot celoto in vključuje države članice, ki v enotnem nadzornem mehanizmu niso udeležene, predlog spreminja sestavo upravnega odbora EBA ter tako zagotavlja, da sta v upravnem odboru zastopana najmanj dva člana iz držav članic, ki v enotnem nadzornem mehanizmu niso udeležene.

Člen 45 uredbe o EBA se zato spremeni, da se zagotovi, da upravni odbor vključuje najmanj dve državi članici, ki v SSM nista udeleženi.

Revizija načinov glasovanja ob upoštevanju prihodnjega razvoja dogodkov

Da se upošteva celoten razvoj v številnih državah članicah, katerih valuta je euro ali katerih pristojni organi so vzpostavili tesno sodelovanje v skladu s členom 6 Uredbe .../..., se od Komisije zahteva revizija predlaganih določb, da se preuči, ali so glede na zadevni razvoj potrebne nadaljnje prilagoditve, ki bi zagotovile sprejemanje odločitev EBA v interesu ohranjanja in krepitve notranjega trga finančnih storitev.

5.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

2012/0244 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremebi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Vodje držav ali vlad euroobmočja so 29. junija 2012 Komisijo pozvali, da predloži predloge za vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma, ki vključuje Evropsko centralno banko (ECB). Evropski svet je v sklepih z dne 29. junija 2012 predsednika Evropskega sveta pozval, naj v tesnem sodelovanju s predsednikom Komisije, predsednikom Euroskupine in predsednikom ECB oblikuje natančen časovni načrt za vzpostavitev prave ekonomske in monetarne unije, ki bo vključevala konkretne predloge za ohranjanje enotnosti in celovitosti enotnega trga finančnih storitev in v katerem bosta upoštevani izjava o euroobmočju ter namera Komisije, da predloži predloge v skladu s členom 127 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)       Določba o enotnem nadzornem mehanizmu je prvi korak na poti k ustanovitvi evropske bančne unije na podlagi resnično enotnih pravil za finančne storitve, ter ki jo med drugim sestavljata skupen sistem zajamčenih vlog in okvir za reševanje.

(3)       Za vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma Uredba Sveta (EU) št. …/…[3][Uredba 127(6)] v državah članicah, katerih valuta je euro, prenaša posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB. Druge države članice se lahko odločijo za tesno sodelovanje z ECB. V skladu z zadevno uredbo ECB usklajuje in izraža stališče teh držav članic pri odločitvah, ki jih sprejme odbor nadzornikov Evropskega bančnega organa (EBA) in ki spadajo med naloge ECB.

(4)       Prenos nadzornih nalog na ECB v bančnem sektorju za del držav članic Unije ne bi smel v nobenem primeru ovirati delovanja enotnega trga na področju finančnih storitev. Zato je treba zagotoviti ustrezno delovanje EBA po zadevnem prenosu.

(5)       Ob upoštevanju nadzornih nalog, ki se na ECB prenesejo z Uredbo Sveta (EU) št. …/… [Uredba 127(6)], bi moralo biti EBA omogočeno opravljati naloge tudi v zvezi z ECB. Da se ohrani učinkovitost obstoječih mehanizmov za reševanje sporov in ukrepov v izrednih razmerah, bi bilo treba določiti poseben postopek. Zlasti bi bilo treba zahtevati, da mora ECB v primerih, ko ne upošteva ukrepa EBA za reševanje spora ali za ravnanje v izrednih razmerah, pojasniti razloge za to. Če temelji na zahtevah prava Unije, ki se neposredno uporablja, lahko EBA v takem primeru samostojno sprejme sklep, ki ga naslovi na zadevno finančno institucijo, kar bi morala v navedenem primeru storiti.

(6)       Da se zagotovi, da se ustrezno upoštevajo interesi vseh držav članic in se omogoči ustrezno delovanje EBA, da se ohrani in okrepi notranji trg na področju finančnih storitev, bi bilo treba prilagoditi način glasovanja v odboru nadzornikov, zlasti v zvezi z odločitvami, ki jih EBA sprejme z navadno večino.

(7)       Odločitve, ki se nanašajo na kršitve prava Unije in reševanje sporov, bi morala preučiti neodvisna skupina, sestavljena iz članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki nimajo nikakršnih navzkrižij interesov, imenuje pa jih odbor nadzornikov. Odločitve, ki jih odboru nadzornikov predlaga skupina, bi se morale šteti za sprejete, razen če jih zavrne navadna večina, ki bi morala vključevati zadostno število glasov članov v SSM udeleženih in neudeleženih držav članic.

(8)       Za člane neodvisne skupine, ustanovljene v skladu s členom 41(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, se ne bi smelo šteti, da so v navzkrižju interesov zgolj zato, ker so predstavniki pristojnih organov, ki so del SSM, ker zadeva, o kateri odloča skupina, zadeva SSM. EBA bi moral pripraviti poslovnik skupine, ki zagotavlja njeno neodvisnost in objektivnost.

(9)       Sestava upravnega odbora bi morala biti uravnotežena, zagotovljena pa bi morala biti tudi ustrezna zastopanost držav članic, ki v SSM niso udeležene.

(10)     Da se zagotovita pravilno delovanje EBA in ustrezna zastopanost vseh držav članic, bi se po ustreznem času morala opraviti revizija načinov glasovanja, sestave upravnega odbora in sestave neodvisne skupine, pri čemer bi se morali upoštevati morebitne pridobljene izkušnje in prihodnji razvoj dogodkov.

(11)     Ker ciljev te uredbe, tj. zagotovitve visoke, učinkovite in usklajene stopnje bonitetne ureditve in nadzora v celotni Evropski uniji, zaščite celovitosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov in ohranjanja stabilnosti finančnega sistema, države članice ne morejo doseči zadovoljivo in ker se te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

1.           Člen 4(2)(i) se nadomesti z naslednjim:

„(i) pristojne organe, kakor so opredeljeni v direktivah 2006/48/ES in 2006/49/ES, vključno z ECB za zadeve, povezane z nalogami, ki se nanjo prenesejo z Uredbo Sveta (EU) št. …/…*[127(6) PDEU Uredba Sveta], Direktivi 2007/64/ES ter kot se nanje sklicuje Direktiva 2009/110/ES.

__________________________

* UL L …, ….., str…. "

2.           Člen 18 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V primeru neugodnega razvoja, ki lahko resno ogrozi pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji kot celote ali njegovega dela, Organ aktivno spodbuja in po potrebi usklajuje ukrepe ustreznih pristojnih nadzornih organov.

Da bi Organ lahko opravljal navedene naloge spodbujanja in usklajevanja, se ga v celoti obvesti o vsakem relevantnem razvoju in vabi, naj se kot opazovalec udeleži vseh zadevnih srečanj ustreznih pristojnih nadzornih organov.“

(b) za odstavkom 3 se vstavi naslednji odstavek:

„3a.      Če Organ od ECB kot pristojnega organa v skladu z odstavkom 3 zahteva, da sprejme potreben ukrep, ECB to zahtevo spoštuje oziroma najkasneje v 48 urah Organu predloži ustrezno utemeljitev, zakaj njegove zahteve ne spoštuje.“

3.           V členu 19 se za odstavkom 3 vstavi naslednji odstavek:

„3a. Če Organ od ECB kot pristojnega organa v skladu z odstavkom 3 zahteva, da sprejme poseben ukrep ali da ne ukrepa, ECB to zahtevo spoštuje oziroma najkasneje v desetih delovnih dni od prejema zahteve Organu predloži ustrezno utemeljitev, zakaj njegove zahteve ne spoštuje.“

4.           V členu 35 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1. Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo zakonit dostop do ustreznih informacij in če je zahteva po informacijah potrebna zaradi narave teh nalog.

2. Organ lahko tudi zahteva, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za te zahteve se, kjer je mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

3. Organ na upravičeno zahtevo pristojnega organa, v skladu z obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, določenimi v sektorski zakonodaji in členu 70, predloži vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje nalog.“

5.           V členu 41 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:

„2. Za namene členov 17 in 19 odbor nadzornikov ustanovi neodvisno skupino, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih imenuje odbor nadzornikov izmed svojih članov z glasovalno pravico. Vsaj eden od članov neodvisne skupine prihaja iz države članice, ki ni udeležena država članica v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [127(6) PDEU Uredba Sveta].

Člani skupine delujejo neodvisno in objektivno v skladu s členom 42 ter niso predstavniki zadevnega pristojnega organa ali pristojnih organov, ki so stranke v sporu.

3. Skupina predlaga odločitev, ki jo dokončno sprejme odbor nadzornikov v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 44(1).

4. Odbor nadzornikov sprejme poslovnik skupine iz odstavka 2, vključno s pravili, s katerimi izvaja zahtevo iz drugega pododstavka navedenega odstavka.“

6.           V členu 42 se doda naslednji odstavek:

„Prvi in drugi odstavek ne posegata v naloge, ki se na ECB prenesejo z Uredbo (EU) št. …/… [127(6) PDEU Uredba Sveta].“

7.           Člen 44(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodnih določbah.

V zvezi z odločitvami v skladu s členoma 17 in 19 se odločitev, ki jo predlaga skupina, šteje za sprejeto, razen če jo zavrne preprosta večina, ki vključuje vsaj tri glasove članov udeleženih držav članic in tri glasove članov držav članic, ki niso niti udeležene države članice v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [Uredba Sveta v skladu s členom 127(6) PDEU] in niso vzpostavile tesnega sodelovanja v skladu z navedeno uredbo.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka se od datuma, ko štiri ali manj kot štiri države članice niso udeležene države članice v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [Uredba Sveta v skladu s členom 127(6) PDEU] in ki niso vzpostavile tesnega sodelovanja z ECB v skladu z navedeno Uredbo, odločitev, ki jo predlaga skupina, šteje za sprejeto, razen če jo zavrne preprosta večina, ki vključuje vsaj en glas članov iz navedenih držav članic.

Vsak član ima en glas.

V zvezi s sestavo skupine v skladu s členom 41(2) si odbor nadzornikov prizadeva doseči soglasje. Brez doseženega soglasja se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino članov. Vsak član ima en glas.“

8.           V členu 45(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Mandat članov, ki jih izvoli odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Upravni odbor sestavljata tudi vsaj dva predstavnika držav članic, ki niso udeležene države članice v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [Uredba Sveta iz člena 127(6) PDEU] in ki niso vzpostavile tesnega sodelovanja z ECB v skladu z navedeno uredbo. Mandati se prekrivajo in med seboj ustrezno rotirajo.“

Člen 2

Brez poseganja v člen 81 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Komisija do 1. januarja 2016 objavi poročilo o uporabi določb te uredbe v zvezi z naslednjim:

(a) ustreznostjo načinov glasovanja;

(b) sestavo upravnega odbora in

(c) sestavo neodvisne skupine, ki pripravlja odločitve za namene členov 17 in 19.

Poročilo zlasti upošteva celoten razvoj v številnih državah članicah, katerih valuta je euro ali katerih pristojni organi so vzpostavili tesno sodelovanje v skladu s členom 6 Uredbe .../..., ter preuči, ali so glede na tak razvoj potrebne nadaljnje prilagoditve zadevnih določb, da se zagotovi, da EBA sprejema odločitve v interesu ohranjanja in krepitve notranjega trga finančnih storitev.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL C , , str. .

[2]               UL C , , str. .

[3]