/* COM/2012/0496 final - 2011/0276 (COD) */ /* COM/2012/0496 final - 2011/0276 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.
OZADJE PREDLOGA
Komisija je 6. oktobra 2011 predložila svoj
predlog za uredbo o skupnih določbah o ESRR, ESS, KS, EKSRP in Evropskem
skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o sredstvih
kohezijske politike (COM(2011) 615 final). Ta predlagana uredba o skupnih določbah
je določila sprejetje skupnega strateškega okvira (SSO), ki: „… bo cilje Unije prevedel v ključne
ukrepe za sklade SSO, da se zagotovi jasnejša strateška usmeritev postopka
načrtovanja na ravni držav članic in regij. Skupni strateški okvir
mora olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije v okviru
skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije. Skupni strateški okvir mora zato opredeliti
ključna področja podpore, teritorialne izzive, ki jih je treba
obravnavati, cilje politike, prednostna področja za dejavnosti
sodelovanja, usklajevalne mehanizme in mehanizme za skladnost in doslednost z
gospodarskimi politikami držav članic in Unije.“ (Uvodni izjavi 14 in 15) Predlog Komisije je v členih 10 in 11
uredbe o skupnih določbah določil cilje in vsebino SSO. V členu 12
predloga je bilo določeno, da bo Komisija sprejela skupni strateški okvir
z delegiranim aktom. Svet in odbor REGI Evropskega parlamenta sta
izrazila željo, da se SSO sprejme kot priloga k uredbi in ne kot delegirani
akt. Glede na to in zaradi omogočanja kompromisa med institucijami
Komisija predlaga ta spremenjeni zakonodajni predlog, ki razdeljuje elemente
SSO med novo prilogo (Priloga I) k uredbi o skupnih določbah in
delegiranim aktom. Komisija kljub temu vztraja, da vsi elementi, ne glede na
to, ali so vključeni v Prilogo ali v delegirani akt, ostanejo nebistveni
elementi za namene člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in jih je
zato mogoče spremeniti z delegiranim aktom. Bistveni elementi so zajeti v
členih 11 in 12 uredbe o skupnih določbah.
2.
REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA
UČINKA
Za lažjo razpravo je bil 14. marca 2012
objavljen delovni dokument služb Komisije (SWD(2012) 61), v katerem so navedeni
glavni elementi SSO. Po proučitvi delovnega dokumenta služb
Komisije sta Svet in odbor REGI Evropskega parlamenta ohranila svoje
stališče, da je treba SSO sprejeti kot prilogo k uredbi o skupnih
določbah. Oba menita, da je SSO bistveni element zakonodajnega akta, in
trdita, da SSO izraža politične odločitve glede temeljnih vidikov
kohezijske politike. Ustrezne spremembe so bile vključene v delni splošni
pristop, ki ga je sprejel Svet za splošne zadeve dne 24. aprila 2012, in v
osnutkih poročil odbora REGI Evropskega parlamenta. Ocena učinka je bila opravljena za
prvotne zakonodajne predloge.
3.
PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
Spremenjeni zakonodajni predlog deli elemente
SSO med novo prilogo (Priloga I) k uredbi o skupnih določbah in delegirani
akt. Določbe o SSO, ki jih vsebuje Priloga, so nebistveni elementi
zakonodajnega akta v smislu člena 290 PDEU in jih je zato mogoče
spremeniti z delegiranim aktom. Nova priloga vsebuje štiri oddelke o 1)
sredstvih za dosego skladnosti in doslednosti z gospodarskimi politikami držav
članic in Unije, 2) mehanizmih za usklajevanje med skladi SSO ter z
drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije, 3) horizontalnih
načelih in medsektorskih političnih ciljih ter 4) ureditvi za
obravnavo ozemeljskih izzivov. Ti oddelki bodo v veliki meri temeljili na
oddelkih 3, 4 in 5 delovnega dokumenta služb Komisije in ustreznih elementih
njegovih prilog I in II, jezik pa bo prilagojen zahtevam zakonodajnega
besedila. Delegirani akt bo vseboval dva oddelka: 1) oddelke
o okvirnih ukrepih visoke evropske dodane vrednosti in ustrezna načela za
izvedbo ter 2) prednostne naloge za sodelovanje. Ti v veliki meri temeljijo na
prilogah I in II k delovnemu dokumentu služb, spet s potrebnimi pravnimi
prilagoditvami. Podatki v razdelku o finančnem okviru in
v zakonodajnem finančnem izkazu so bili posodobljeni, tako da je upoštevan
spremenjeni predlog Komisije za večletni finančni okvir 2014–2020[1].
4.
PRORAČUNSKE POSLEDICE
Spremenjeni predlog ne bo imel
proračunskih posledic. Razpoložljivost novih podatkov in
makroekonomskih napovedi ter pristop Republike Hrvaške pa pomenita spremembe
kohezijskih sredstev.
5.
POVZETEK SPREMEMB
Sprememba zadeva spremembe uvodnih izjav 14, 15,
16, 83, 84 in 88 ter členov 2, 10, 11, 12, 14, 141 in 142. Dodana je bila
tudi nova Priloga I, ki je privedla do spremembe pri številčenju prilog v
nekaterih dodatnih členih (19, 83, 86, 87, 105, 106 in 107). Posodobljena
je bila tudi ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga. 2011/0276 (COD) Spremenjeni predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih določbah o Evropskem skladu za
regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem
kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in
ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o
Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in
Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 177 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[2],
ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3], ob upoštevanju mnenja Računskega
sodišča[4], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Člen 174 Pogodbe določa, da si Unija
za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadeva zmanjšati
razlike v stopnji razvoja različnih regij in zaostalost regij z najbolj
omejenimi možnostmi ali otokov, zlasti podeželja, območij, ki jih je
prizadela industrijska tranzicija, in regij, ki so hudo in stalno prizadete
zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Unija mora v skladu s
členom 175 Pogodbe podpirati uresničevanje teh ciljev z
delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega
usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega
sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih
instrumentov. (2)
V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010,
s katerimi je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast, morajo Unija in države članice izvajati
pametno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati skladen razvoj
Unije in zmanjševati regionalne razlike. (3)
Za izboljšanje usklajevanja in uskladitev izvajanja
skladov za podporo v okviru kohezijske politike, to so Evropski sklad za
regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad
(KS), s skladi za razvoj podeželja, to je Evropskim kmetijskim skladom za
razvoj podeželja (EKSRP), ter pomorstvom in ribištvom, in sicer Evropskim
skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR), je treba sprejeti skupne določbe
za vse te sklade (skladi skupnega strateškega okvira – skladi SSO). Poleg tega
ta uredba vsebuje določbe, ki so skupne ESRR, ESS in KS, vendar se ne
uporabljajo za EKSRP in ESPR. Zaradi posebnosti vsakega sklada SSO je v
ločenih uredbah treba opredeliti posebna pravila, ki se uporabljajo za
vsak sklad SSO in cilj evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru ESRR. (4)
Glede skupne kmetijske politike (SKP) so bile s
prilagajanjem in usklajevanjem pravil upravljanja in nadzora za prvi (Evropski
kmetijski jamstveni sklad – EKJS) in drugi steber (EKSRP) SKP dosežene znatne
sinergije. Močna povezava med EKJS in EKSRP bi se zato morala ohraniti,
ohraniti pa bi bilo treba tudi delujoče strukture v državah članicah. (5)
Najbolj oddaljene regije bi morale biti
upravičene do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja, da se izravnajo
omejitve, ki so posledica dejavnikov iz člena 349 Pogodbe. (6)
Za zagotavljanje pravilne in dosledne razlage
določb ter večje pravne varnosti držav članic in
upravičencev je treba opredeliti nekatere pojme, ki se uporabljajo v
uredbi. (7)
Ta uredba je sestavljena iz treh delov, od katerih
prvi del vsebuje uvodne izjave in opredelitve, drugi pravila, ki se uporabljajo
za vse sklade SSO, tretji pa določbe, ki se uporabljajo samo za ESRR, ESS
in KS (skladi). (8)
V skladu s členom 317 Pogodbe bi bilo
treba glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki Komisiji
omogočajo izvrševanje pristojnosti za izvajanje splošnega proračuna
Evropske unije, in razjasniti pristojnosti pri sodelovanju z državami
članicami. Ti pogoji bi morali Komisiji omogočiti, da se
prepriča, ali države članice uporabljajo sklade SSO zakonito in
pravilno ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v
smislu Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002
o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih
skupnosti (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)[5]. Države članice in organi,
ki so jih države članice določile za navedeni namen, morajo biti
odgovorni za izvajanje programov na ustrezni teritorialni ravni v skladu z
institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom države članice. Te
določbe zagotavljajo tudi, da je pozornost namenjena potrebi po
zagotavljanju komplementarnosti in doslednosti ukrepanja Unije, sorazmernosti
upravnih ureditev in zmanjšanju upravnih bremen upravičencev skladov SSO. (9)
Država članica bi morala za pogodbo o
partnerstvu oziroma vsak posamezni program organizirati partnerstvo s
predstavniki pristojnih regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih
organov, gospodarskimi in socialnimi partnerji, organi, ki predstavljajo
civilno družbo, med drugim z okoljskimi partnerji, nevladnimi organizacijami in
organi, pristojnimi za enakost in nediskriminacijo. Namen takega partnerstva je
spoštovati načelo upravljanja na več ravneh, zagotoviti lastništvo
načrtovanih ukrepov zainteresiranih strani ter razvijanje izkušenj in
strokovnega znanja zadevnih akterjev. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za
sprejemanje delegiranih aktov, ki vzpostavljajo kodeks dobre prakse, da se
zagotovi dosledna vključenost partnerjev v pripravo, izvajanje,
spremljanje in ocenjevanje pogodb o partnerstvu in programov. (10)
Dejavnosti skladov SSO in dejavnosti, ki jih
podpirajo, bi morale biti skladne z veljavnim pravom Unije in nacionalnim
pravom, ki je neposredno ali posredno povezano z izvajanjem dejavnosti. (11)
Unija bi morala imeti v okviru prizadevanj za
krepitev ekonomske, teritorialne in socialne kohezije na vseh stopnjah
izvajanja skladov SSO za cilj odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških
in žensk ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti,
vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. (12)
Cilji skladov SSO bi se morali uresničevati v
okviru trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o varovanju in
izboljšanja okolja iz člena 11 in 19 Pogodbe, ob upoštevanju
načela „onesnaževalec plača“. Države članice bi morale z
metodologijo, ki jo z izvedbenim aktom sprejme Komisija, zagotoviti informacije
o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb, ki so v skladu z
načrtom, da se vsaj 20 % proračuna Unije nameni temu cilju. (13)
Skladi SSO bi morali za uresničitev splošnih
in posameznih ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast svojo podporo osredotočiti na omejeno število
skupnih tematskih ciljev. Natančno področje uporabe skladov SSO bi
bilo treba določiti v pravilih za posamezne sklade in je lahko omejeno na
le nekatere tematske cilje, opredeljene v tej uredbi. (14)
Da se zagotovi največji možni prispevek
skladov SSO in zagotovi jasna strateška usmeritev postopka načrtovanja na
ravni držav članic in regij, bi morala
Komisija z delegiranim aktom sprejeti bi moral biti vzpostavljen
skupni strateški okvir, ki oblikuje cilje Unije v ključne ukrepe za
sklade SSO, da se zagotovi jasnejša strateška usmeritev programiranja na ravni
držav članic in regij. Skupni strateški
okvir bi moral olajšati sektorsko in teritorialno usklajevanje ukrepanja Unije
v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije. (15)
Skupni strateški okvir bi moral zato določiti
ključna področja podpore določiti sredstva
za dosego skladnosti in doslednosti gospodarskih politik držav članic in
Unije, mehanizme za usklajevanje med skladi SSO ter z drugimi zadevnimi
politikami Unije in instrumenti, horizontalna načela in medsektorske
politične cilje, ureditve za obravnavo ozemeljskih izzivov, ki
jih je treba obravnavati, okvirne ukrepe visoke evropske dodane
vrednosti ter ustrezna načela izvajanja in prednostne naloge za
sodelovanje politične cilje, prednostna področja za dejavnosti
sodelovanja, usklajevalne mehanizme in mehanizme za skladnost in doslednost
ekonomskih politik držav članic in Unije. (16)
Vsaka država članica bi morala na podlagi
skupnega strateškega okvira, ki ga sprejme Komisija, v sodelovanju s
partnerji in po posvetovanju s Komisijo pripraviti pogodbo o partnerstvu. Pogodba
o partnerstvu bi morala prenesti elemente iz skupnega strateškega okvira v
nacionalni kontekst in določiti trdne zaveze doseganju ciljev Unije s
programiranjem skladov SSO. (17)
Države članice bi morale svojo podporo
osredotočiti na zagotavljanje znatnega prispevka k doseganju ciljev Unije
v skladu s posebnimi nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi potrebami. Opredeljene
bi morale biti predhodne pogojenosti, da se zagotovijo potrebni okvirni pogoji
za učinkovito uporabo podpore Unije. Izpolnjevanje navedenih predhodnih
pogojenosti bi morala Komisija oceniti v okviru svoje ocene pogodbe o
partnerstvu in programov. Kadar predhodna pogojenost ni izpolnjena, bi bilo
treba Komisijo pooblastiti za začasno ustavitev plačil programom. (18)
Za vsak program bi moral biti opredeljen okvir
uspešnosti z namenom spremljanja napredka pri doseganju splošnih in posameznih
ciljev vsakega programa v programskem obdobju. Komisija bi morala v letih 2017
in 2019 v sodelovanju z državami članicami izvesti pregled
uspešnosti. Za leto 2019 bi bilo treba določiti in dodeliti rezervo
za uspešnost, če so bili doseženi mejniki, določeni v okviru
uspešnosti. Zaradi raznovrstnosti in večnacionalne narave programov
evropskega teritorialnega sodelovanja rezerve za uspešnost zanje ne bi smelo
biti. Kadar mejniki ali cilji niso doseženi, bi Komisija morala imeti možnost
začasno ustaviti plačila programu oziroma ob koncu programskega
obdobja uporabiti finančne popravke za preprečitev potratne ali
neučinkovite porabe proračuna Unije. (19)
Z vzpostavitvijo tesnejše povezave med kohezijsko
politiko in gospodarskim upravljanjem Unije se bo zagotovilo, da bo uspešnost
izdatkov v okviru skladov SSO podprta z dobrimi gospodarskimi politikami in
bodo lahko skladi SSO po potrebi preusmerjeni v reševanje gospodarskih težav
države. Ta postopek mora biti postopen, začeti pa se mora s spremembami
pogodbe o partnerstvu in programov v podporo priporočilom Sveta za odpravo
makroekonomskih neravnotežij ter socialnih in ekonomskih težav. Če se
država članica kljub okrepljeni uporabi skladov SSO ne odzove z
učinkovitimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi morala
biti Komisija pooblaščena, da začasno ustavi del ali vsa plačila
in obveznosti. Odločitve o začasni ustavitvi bi morale biti
sorazmerne in učinkovite ter bi morale upoštevati učinek posameznih
programov na obravnavo ekonomskih in socialnih razmer v ustrezni državi
članici in prejšnje spremembe pogodbe o partnerstvu. Komisija bi morala
pri odločanju o začasni ustavitvi spoštovati enako obravnavo držav
članic, pri čemer bi morala upoštevati zlasti učinek
začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Ko zadevna
država članica ustrezno ukrepa, bi bilo treba začasno ustavitev
prekiniti in državi članici znova omogočiti uporabo sredstev. (20)
Da se zagotovi poudarek na doseganju ciljev iz
strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, bi bilo
treba opredeliti skupne elemente za vse programe. Za
zagotavljanje doslednosti ureditev programiranja za sklade SSO bi bilo treba
uskladiti postopke za sprejem in spreminjanje programov. Programiranje bi moralo zagotoviti usklajenost s skupnim
strateškim okvirom in pogodbo o partnerstvu, usklajevanje skladov SSO med seboj
in z drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti ter Evropsko
investicijsko banko. (21)
S Pogodbo je bila k ciljem ekonomske in socialne
kohezije dodana tudi teritorialna kohezija in pri tem je treba obravnavati
vlogo mest, funkcionalnih geografskih območij in podregionalnih
območij, ki se soočajo s posebnimi geografskimi in demografskimi
težavami. Zato je za boljše sproščanje
potenciala na lokalni ravni z določitvijo skupnih pravil in tesno
usklajenostjo vseh skladov SSO treba okrepiti in olajšati izvajanje lokalnega
razvoja, ki ga vodi skupnost. Odgovornost za
izvajanje lokalnih razvojnih strategij je kot bistveno načelo bi morale
prevzeti lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti. (22)
Finančni instrumenti so vse pomembnejši zaradi
njihovega učinka finančnega vzvoda na sklade SSO, ker lahko
združujejo različne javne in zasebne vire za podporo ciljem javne politike
prek obnovljivih oblik financiranja, kar dolgoročno zagotavlja
trajnostnejšo podporo. (23)
Finančni instrumenti, ki jih podpirajo skladi
SSO, bi se morali uporabljati za učinkovito zadovoljevanje posebnih tržnih
potreb v skladu s cilji programov in ne bi smeli izriniti zasebnega
financiranja. Odločitev o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi
instrumenti bi bilo zato treba sprejeti na podlagi predhodne analize. (24)
Finančni instrumenti bi morali biti oblikovani
in izvajani tako, da spodbujajo znatno udeležbo zasebnih vlagateljev in
finančnih institucij na podlagi ustrezne delitve tveganja. Da so
finančni instrumenti dovolj zanimivi za zasebni sektor, se morajo oblikovati
in izvajati prožno. Zato bi se morali organi upravljanja odločiti o
najustreznejših oblikah izvajanja finančnih instrumentov za zadovoljevanje
posebnih potreb ciljnih regij v skladu s cilji ustreznega programa. (25)
Upravni organi bi morali imeti možnost, da vire iz
programov prispevajo k finančnim instrumentom, vzpostavljenim na ravni
Unije ali regionalni ravni. Organi upravljanja bi morali imeti tudi možnost
neposrednega izvajanja finančnih instrumentov prek posebnih skladov ali
sredstev skladov. (26)
Znesek virov, ki se kadar koli plača
finančnim instrumentom iz skladov SSO, bi moral ustrezati znesku,
potrebnemu za izvedbo načrtovanih naložb in plačil končnim
prejemnikom, vključno s stroški in provizijami za upravljanje, določenimi
na podlagi poslovnih načrtov in napovedi denarnih tokov za vnaprej
opredeljeno obdobje, ki ne bi smelo biti daljše od dveh let. (27)
Treba je določiti posebna pravila v zvezi z
zneski, ki se sprejmejo kot upravičeni izdatki ob zaključku, da se
zagotovi, da se zneski, vključno s stroški in provizijami za upravljanje,
plačani finančnim instrumentom iz skladov SSO, učinkovito
uporabijo za naložbe in plačila končnim prejemnikom. Določiti je
treba tudi posebna pravila v zvezi s ponovno uporabo virov, ki jih je
mogoče pripisati podpori iz skladov SSO, vključno z uporabo virov, ki
ostanejo po zaključku programov. (28)
Države članice bi morale spremljati programe,
da preverijo izvajanje in napredek pri doseganju ciljev programov. Zato bi bilo treba ustanoviti odbore za spremljanje
skladov SSO ter določiti njihovo sestavo in naloge. Za lažje usklajevanje med skladi SSO bi se lahko ustanovili
skupni odbori za spremljanje. Za zagotovitev uspešnosti bi morali odbori za
spremljanje imeti možnost, da organom upravljanja izdajo priporočila v
zvezi z izvajanjem programa, in bi morali spremljati ukrepe, sprejete na
podlagi njihovih priporočil. (29)
Za poenostavitev spremljanja na vseh ravneh je
treba uskladiti spremljanje in poročanje v zvezi s skladi SSO. Pomembno je zagotoviti sorazmerne zahteve o
poročanju in celostne informacije o doseženem napredku na ključnih
področjih pregleda. Zato morajo zahteve o
poročanju upoštevati potrebe po informacijah v danih letih in morajo biti
usklajene z roki pregledov uspešnosti. (30)
Za spremljanje napredka programov bi bilo treba organizirati
letno pregledovalno sejo države članice in Komisije. Vendar bi bilo treba dopustiti možnost, da se
država članica in Komisija dogovorita, da ne organizirata seje in se tako
izogneta nepotrebnim upravnim stroškom. (31)
Da lahko Komisija spremlja napredek pri doseganju
ciljev Unije, bi morale države članice predložiti poročila o napredku
pri izvajanju svojih pogodb o partnerstvu. Na podlagi teh poročil bi
morala Komisija v letih 2017 in 2019 pripraviti strateško poročilo o
napredku. (32)
Za izboljšanje kakovosti pri izvajanju in
načrtovanju programov ter za ugotovitev učinka programov na doseganje
ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast
ter po potrebi na BDP in brezposelnost je treba oceniti uspešnost, učinkovitost
in učinek pomoči iz skladov SSO. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno
opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.
(33)
Za izboljšanje kakovosti in načrtovanja
vsakega programa ter preveritev, ali se splošni in posamezni cilji lahko
dosežejo, bi bilo treba opraviti predhodno oceno vsakega programa. (34)
Organ, pristojen za pripravo programa, bi moral
oblikovati ocenjevalni načrt. V programskem obdobju bi morali organi
upravljanja oceniti uspešnost in učinek programa. Odbor za spremljanje in
Komisijo bi bilo treba obvestiti o rezultatih ocen za lažje upravljavske
odločitve. (35)
Za oceno uspešnosti in učinkovitosti skladov
SSO in njihovega učinka na splošne cilje skladov SSO in strategije Unije
za pametno, trajnostno in vključujočo rast bi bilo treba opraviti
naknadne ocene. (36)
Koristno je opredeliti vrste ukrepov, ki se lahko
sprejmejo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč
s pomočjo iz skladov SSO. (37)
Za zagotovitev učinkovite porabe virov Unije
in za preprečevanje prekomernega financiranja dejavnosti, ki ustvarjajo
prihodek, je treba določiti pravila za izračun prispevka iz skladov
SSO dejavnostim, ki ustvarjajo prihodek. (38)
Za zagotovitev enotnega in nepristranskega pravila
za uporabo skladov SSO v Uniji bi bilo treba določiti začetni in
končni datum upravičenosti izdatkov. Za
lažje izvajanje programov je primerno določiti, da je lahko začetni
datum upravičenosti izdatkov pred 1. januarjem 2014, če
zadevna država članica predloži program pred tem datumom. Za zagotovitev učinkovite rabe sredstev EU in
zmanjšanje tveganja za proračun EU je treba uvesti omejitve glede podpore
za končane dejavnosti. (39)
V skladu z načelom subsidiarnosti in ob
upoštevanju izjem iz uredb (EU) št. […][uredbe o ESRR, ESS, KS, ETS,
EKSRP, ESPR] bi morale države članice sprejeti nacionalna pravila o upravičenosti
izdatkov. (40)
Za poenostavitev uporabe skladov SSO in zmanjšanje
tveganja napak je ob potrebnem razlikovanju zaradi upoštevanja posebnosti
politike primerno opredeliti oblike podpore, usklajene pogoje za vračilo
nepovratnih sredstev in pavšalno financiranje, posebna pravila za
upravičenost do nepovratnih sredstev ter posebne pogoje za
upravičenost dejavnosti glede na lokacijo. (41)
Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in
trajnostnega učinka ukrepov v okviru skladov SSO bi bilo treba
vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v podjetja in
infrastrukturo ter preprečujejo uporabo skladov SSO za zagotavljanje
neupravičene prednosti. Izkušnje so
pokazale, da je 5 let primerno najkrajše obdobje, razen ko pravila o
državni pomoči določajo drugačno obdobje. Ustrezno je izključiti ukrepe, ki jih podpirajo ESS in ne
vključujejo donosnih naložb ali naložb v infrastrukturo iz splošne zahteve
za trajnost, razen če te zahteve izhajajo iz veljavnih pravil o državni
pomoči, in prispevke finančnim instrumentom ali iz njih. (42)
Države članice bi morale sprejeti ustrezne
ukrepe za zagotovitev ustrezne vzpostavitve svojih sistemov upravljanja in
nadzora, da se zagotovi zakonita in redna uporaba skladov SSO. Zato bi bilo treba določiti obveznosti držav
članic glede sistemov upravljanja in nadzora ter glede preprečevanja,
ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti ter kršitev prava Unije. (43)
V skladu z načelom deljenega upravljanja bi
morale biti predvsem države članice prek svojih sistemov upravljanja in
nadzora odgovorne za izvajanje in nadzor dejavnosti iz programov. Za
povečanje uspešnosti nadzora nad izbiro in izvajanjem dejavnosti ter
delovanjem sistemov upravljanja in nadzora bi bilo treba podrobno opredeliti
naloge organa upravljanja. (44)
Za zagotovitev ustreznega predhodnega zagotovila v
zvezi z vzpostavitvijo in oblikovanjem glavnih sistemov upravljanja in nadzora
bi morale države članice imenovati akreditacijski organ, ki je pristojen
za podelitev in preklic akreditacije organom upravljanja in nadzora. (45)
Določiti bi bilo treba pristojnosti in
odgovornosti Komisije glede preverjanja uspešnosti delovanja sistemov
upravljanja in nadzora ter obveznosti držav članic glede ukrepanja. Komisijo bi bilo treba tudi pooblastiti za
izvajanje revizij področij, povezanih z dobrim finančnim
poslovodenjem, da se ugotovi, kako skladi delujejo. (46)
Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba
izvrševati letno. Za zagotovitev učinkovitega upravljanja proračuna
je treba določiti skupna pravila za zahtevke za vmesna plačila,
plačila letne razlike in po potrebi končne razlike brez poseganja v
posebna pravila za vsak sklad SSO. (47)
Vnaprejšnje financiranje na začetku programov
zagotavlja, da ima država članica od sprejetja programa na voljo sredstva
za podporo upravičencem pri izvajanju programa. Zato
bi bilo treba vključiti določbe o zneskih začetnega
vnaprejšnjega financiranja iz skladov SSO. Začetno
vnaprejšnje financiranje bi moralo biti v celoti obračunano ob
zaključku programa. (48)
Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo
treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu
odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar
obstajajo dokazi za znatne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in
nadzora ali za nepravilnosti v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali kadar dokumenti
za potrditev obračuna niso bili predloženi. (49)
Za zagotovitev, da se izdatki, sofinancirani iz
proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z
veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezni okvir za letno potrditev
obračuna. V skladu s tem okvirom bi morali akreditirani organi Komisiji za
vsak program predložiti izjavo o zanesljivosti upravljanja, skupaj s potrjenimi
letnimi računovodskimi izkazi, povzetkom poročila o nadzoru,
neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru. (50)
Za varovanje proračuna mora Komisija
včasih sprejeti finančne popravke. Za zagotovitev pravne varnosti za
države članice je pomembno opredeliti okoliščine, v katerih lahko
kršitve veljavne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje povzročijo
finančne popravke Komisije. Za zagotovitev, da so finančni popravki,
ki jih Komisija naloži državi članici, povezani z zaščito
finančnih interesov EU, bi jih bilo treba omejiti na primere, ko kršitev
prava Unije ali nacionalnega prava neposredno ali posredno zadeva
upravičenost, pravilnost, upravljanje ali nadzor dejavnosti ter ustreznih
izdatkov. Za zagotovitev sorazmernosti je pomembno, da Komisija pri
odločitvi o znesku finančnega popravka upošteva vrsto in stopnjo
kršitve. (51)
Za spodbujanje finančne discipline je primerno
opredeliti ureditve za prenehanje katerega koli dela proračunskih
obveznosti v programu, zlasti kadar je znesek lahko izvzet iz prenehanja in
kadar so zaostanki v izvajanju posledica neobičajnih in nepredvidljivih
okoliščin, na katere zadevna stranka nima vpliva, in se njihovim
posledicam kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče izogniti. (52)
Dodatne splošne določbe so potrebne glede
posebnega delovanja skladov. Zlasti za povečanje njihove dodane vrednosti
in njihovega prispevka k prednostnim nalogam iz strategije Unije za pametno,
trajnostno in vključujočo rast bi bilo treba delovanje teh skladov
poenostaviti in usmeriti v cilja naložbe za rast in delovna mesta ter evropsko
teritorialno sodelovanje. (53)
Dodatne določbe za posebno delovanje EKSRP in
ESPR so določene v posebni zakonodaji za ti področji. (54)
Za spodbujanje ciljev Pogodbe glede ekonomske,
socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj naložbe za rast in delovna
mesta podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in
za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo treba vire
iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in
bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom (BDP)
na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU. Za zagotovitev dolgoročne
stabilnosti naložb iz strukturnih skladov bi morale regije, katerih BDP na
prebivalca je bil v obdobju 2007–2013 nižji od 75 % povprečja EU-25
za referenčno obdobje, vendar katerih BDP na prebivalca se je zvišal na več
kot 75 % povprečja EU-27, prejeti najmanj dve tretjini sredstev,
dodeljenih v obdobju 2007–2013. Države članice z bruto nacionalnim
dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, bi
morale imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja naložbe za rast in
delovna mesta. (55)
Za opredelitev regij in območij,
upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo treba določiti
nepristranska merila. V ta namen bi moralo
ugotavljanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu
klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije
statističnih teritorialnih enot (NUTS)[6]. (56)
Za določitev ustreznega finančnega okvira
bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti okvirno letno
razčlenitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti z uporabo
objektivne in pregledne metode, da se vključijo tiste regije, ki
zaostajajo v razvoju, vključno s tistimi, ki prejemajo prehodno
podporo. (57)
Določiti je treba zgornje meje navedenih virov
za cilj naložbe v rast in delovna mesta ter sprejeti nepristranska merila za
njihovo dodelitev regijam in državam članicam. Za spodbuditev potrebne
pospešitve razvoja infrastrukture na področju prometa in energetike ter
informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Uniji bi bilo treba oblikovati
instrument za povezovanje Evrope. Dodelitev letnih odobrenih proračunskih
sredstev iz skladov in sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada v instrument
za povezovanje Evrope državam članicam, bi bilo treba omejiti na zgornjo
mejo, ki se določi ob upoštevanju zmogljivosti navedene zadevne države
članice za črpanje teh odobritev. Poleg
tega je treba v skladu z glavnim ciljem o zmanjšanju revščine zastaviti
shemo za pomoč v hrani tako, da so prejemniki najbolj ogrožene skupine
prebivalstva, in tako spodbujati socialno vključenost in skladni razvoj
Unije. Predviden je mehanizem, ki bi prenesel
vire v ta instrument in zagotovil, da jih sestavljajo dodelitve ESS, ki bi bile
avtomatično odtegnjene od minimalnega odstotka sredstev strukturnih
skladov, ki se dodelijo ESS v vsaki državi. (58)
Za večjo usmerjenost v rezultate in doseganje
splošnih in posameznih ciljev iz strategije Evropa 2020 bi bilo treba pet
odstotkov virov za cilj naložbe v rast in delovna mesta prihraniti kot rezervo
za uspešnost za vsak sklad in kategorijo regij v vsaki državi članici. (59)
V zvezi s skladi ter za zagotovitev ustreznih
dodelitev posameznim kategorijam regij se viri ne bi smeli prenašati med manj
razvitimi regijami, regijami v prehodu in bolj razvitimi regijami, razen v
ustrezno utemeljenih okoliščinah, povezanih z izvajanjem enega ali
več tematskih ciljev, vendar največ 2 % skupno odobrenih
sredstev za navedeno kategorijo regije. (60)
Za zagotovitev pristnega gospodarskega učinka
v skladu s to uredbo podpora iz skladov ne bi smela nadomestiti javnih ali
primerljivih strukturnih izdatkov držav članic. Poleg tega bi bilo treba
za upoštevanje širšega gospodarskega okvira pri podpori iz skladov
določiti višino javnih izdatkov glede na splošne makroekonomske razmere, v
katerih poteka financiranje, na podlagi kazalnikov iz programov za stabilnost
in konvergenčnih programov, ki jih letno predložijo države članice v
skladu z Uredbo (ES) št. 1466/1997 z dne 7. julija 1997 o
okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju
gospodarskih politik[7].
Preverjanje načela dodatnosti, ki ga opravi Komisija, bi moralo biti
zaradi višine dodeljenih finančnih virov osredotočeno na države
članice, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo
najmanj 15 % prebivalstva. (61)
Določiti je treba dodatne določbe glede
programiranja, upravljanja, spremljanja in nadzora operativnih programov, ki
jih podpirajo skladi. V operativnih programih bi bilo treba določiti
prednostne osi, ki ustrezajo tematskim ciljem, pripraviti dosledno logiko
ukrepanja za obravnavanje opredeljenih razvojnih potreb in določiti okvir
za oceno delovanja. Vsebovati bi morali tudi druge elemente, potrebne za
uspešno in učinkovito uporabo teh skladov. (62)
Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev
izvajanja bi moralo biti mogoče združiti podporo iz KS in ESRR s podporo
iz ESS v skupnih operativnih programih v okviru cilja rast in delovna mesta. (63)
Veliki projekti predstavljajo bistven delež
izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz
strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da dejavnosti večjega
obsega še naprej odobri Komisija v skladu s to uredbo.
Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino velikega projekta
za ta namen. Komisija bi morala imeti tudi
možnost, da zavrne podporo velikemu projektu, kadar odobritev takšne podpore ni
upravičena. (64)
Da lahko države članice izvajajo le del
operativnega programa z uporabo pristopa, ki temelji na rezultatih, je koristno
zagotoviti skupni akcijski načrt z nizom ukrepov, ki jih izvede
upravičenec za prispevanje k ciljem operativnega programa. Za
poenostavitev in okrepitev usmerjenosti skladov v sklade bi moralo upravljanje
skupnih akcijskih načrtov temeljiti izključno na podlagi skupno
dogovorjenih mejnikov, učinkov in rezultatov, kot je opredeljeno v sklepu
Komisije o sprejetju skupnega akcijskega načrta. Nadzor in revizijo
skupnega akcijskega načrta bi bilo treba tudi omejiti na doseganje teh
mejnikov, učinkov in rezultatov. Zato je treba določiti pravila o
pripravi, vsebini, sprejetju, finančnem poslovodenju in nadzoru skupnih
akcijskih načrtov. (65)
Kadar strategija razvoja mesta ali teritorialnega
razvoja zahteva celosten pristop, ker vključuje naložbe v okviru več
prednostnih osi enega ali več operativnih programov, bi bilo treba ukrepe,
ki jih podpirajo skladi, izvajati kot celostno teritorialno naložbo v okviru
operativnega programa. (66)
Sprejeti je treba posebna pravila delovanja odbora
za spremljanje in letnih poročil o izvajanju operativnih programov, ki jih
podpirajo skladi. Dodatne določbe za posebno delovanje EKSRP so
določene v posebni zakonodaji za ti področji. (67)
Za zagotovitev razpoložljivosti osnovnih in
posodobljenih informacij o izvajanju programa morajo države članice
Komisiji redno pošiljajo ključne podatke. Za
preprečitev dodatnega bremena za države članice bi bilo to treba
omejiti na podatke, ki se redno zbirajo, prenos podatkov pa bi bilo treba
opraviti z elektronsko izmenjavo podatkov. (68)
Komisija v skladu s členom 175 Pogodbe
predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru
regij vsaka tri leta poročila o koheziji glede napredka pri krepitvi
ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije. Treba je določiti
vsebino tega poročila. (69)
Zdi se ustrezno, da Komisija v sodelovanju z
državami članicami opravi naknadno oceno skladov za pridobitev informacij
na ustrezni ravni o rezultatih in učinkih financiranih ukrepov. Za
vzpostavitev postopka za odobritev načrtov za oceno skladov je treba
vključiti posebne določbe. (70)
Pomembno je opozarjati splošno javnost na dosežke
skladov Unije. Državljani imajo pravico vedeti, kam se vlagajo finančni
viri Unije. Za zagotovitev ustreznega obveščanja javnosti bi morali biti
odgovorni organi upravljanja in upravičenci. Za zagotovitev večje
učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in večje sinergije
pri dejavnostih obveščanja na pobudo Komisije viri, dodeljeni
komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi h kritju stroškov
celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Evropske
unije, če so v zvezi s splošnimi cilje te uredbe. (71)
Za zagotovitev obsežnega razširjanja informacij o
dosežkih skladov ter vlogi Unije pri tem ter za obveščanje mogočih
upravičencev o možnostih financiranja bi bilo treba v tej uredbi
opredeliti podrobna pravila o informiranju in obveščanju javnosti ter
nekatere tehnične značilnosti takšnih ukrepov. (72)
Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost
informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov bi bilo treba
v vsaki državi članici dati na voljo enotno spletno stran ali spletni
portal z informacijami o vseh operativnih programih, vključno s seznamom
dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru posameznih operativnih programov. (73)
Treba je določiti elemente za prilagoditev
stopnje sofinanciranja operativnih programov iz skladov, zlasti za
povečanje multiplikacijskega učinka virov Unije. Za zagotovitev
spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem nacionalne podpore
je treba določiti tudi stopnje sofinanciranja po kategorijah regij. (74)
Države članice morajo za vsak operativni
program imenovati organ upravljanja, organ za potrjevanje in funkcionalno
neodvisen revizijski organ. Da imajo države
članice več prožnosti pri vzpostavitvi sistemov nadzora, je primerno
zagotoviti možnost, da lahko organ upravljanja izvaja naloge organa za
potrjevanje. Država članica bi morala
imeti tudi možnost imenovati posredniške organe za izvajanje določenih
nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje. V
tem primeru bi morala država članica jasno določiti njihove
pristojnosti in naloge. (75)
Organ upravljanja je odgovoren za uspešno in
učinkovito uporabo skladov in tako izpolnjuje znatno število nalog,
povezanih z upravljanjem in spremljanjem programa, finančnim
poslovodenjem, nadzorom in izbiro projektov. Določiti
bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge. (76)
Organ za potrjevanje bi moral pripraviti in
Komisiji predložiti zahtevke za plačila. Pripraviti bi moral letne
računovodske izkaze, ki potrjujejo popolnost, točnost in
resničnost letnih računovodskih izkazov in dejstvo, da so izdatki,
vneseni v izkaze, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili. Določiti
bi bilo treba njegove pristojnosti in naloge. (77)
Revizijski organ bi moral zagotoviti, da se
izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti
in letnih računovodskih izkazov. Določiti bi bilo treba njegove
pristojnosti in naloge. (78)
Za upoštevanje posebne organizacije sistemov
upravljanja in nadzora ESRR, ESS in KS ter potrebe po zagotovitvi sorazmernega
pristopa je treba vključiti posebne določbe za podelitev in preklic
akreditacije organom upravljanja in organom za potrjevanje. (79)
Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede
finančnega nadzora bi bilo treba okrepiti sodelovanje med Komisijo in
državami članicami na tem področju in opredeliti merila, ki bi
Komisiji omogočala, da v skladu s svojo strategijo nadzora nad
nacionalnimi sistemi ugotovi raven zanesljivosti zagotovil, ki bi jih morala
pridobiti od nacionalnih revizijskih organov. (80)
Poleg splošnih pravil o finančnem poslovodenju
so potrebne dodatne določbe za ESRR, ESS in KS. Zlasti
za zagotovitev razumnega zagotovila Komisiji pred letno potrditvijo
obračuna je treba zahtevke za vmesna plačila poplačati v višini 90°%
zneska, ki je posledica uporabe stopnje sofinanciranja za vsako prednostno os v
skladu s sklepom o operativnem programu za upravičeni izdatek v okviru
prednostne osi. Neporavnani zneski bi morali
biti državam članicam izplačani po letni potrditvi obračuna,
če so bila prejeta razumna zagotovila glede upravičenosti izdatkov za
leto, ki ga zajema postopek potrditve. (81)
Za zagotovitev, da upravičenci prejmejo
podporo čim prej, in za okrepitev zagotovila Komisiji je primerno
zahtevati, da zahtevki za plačilo vključujejo le izdatke, za katere
je bila upravičencem podpora že izplačana. Določiti
bi bilo treba vnaprejšnje financiranje za vsako leto, da se zagotovi, da ima
država članica zadostna sredstva za delovanje v okviru takih ureditev. Tako vnaprejšnje financiranje bi bilo treba potrditi
vsako leto s potrditvijo obračuna. (82)
Za zagotovitev ustrezne uporabe splošnih pravil o
prenehanju bi moralo biti v pravilih o skladih natančno opisano, kako se
določijo roki za prenehanje in kako se izračunajo ustrezni zneski. (83)
Opredeliti je treba natančen postopek za letno
potrditev obračuna, ki se uporablja za sklade, da se zagotovita jasna
podlaga in pravna varnost teh ureditev. Pomembno
je predvideti manjšo možnost, da lahko država članica vključi
določbo o znesku v letne računovodske izkaze, ki jih nenehno nadzira
revizijski organ. (84)
Letno potrditev obračuna bi moralo spremljati
letno zaprtje končanih dejavnosti (za ESRR in KS) ali izdatkov (za ESS). Za znižanje stroškov, povezanih s končnim
zaključkom operativnih programov, znižanje upravnega bremena upravičencev
in za zagotovitev pravne varnosti bi moralo biti letno zaprtje obvezno, s
čimer bi se omejilo obdobje, v katerem je treba voditi dokumente in v
katerem se lahko revidirajo dejavnosti ter uvedejo finančni popravki. (85)
Za varovanje finančnih interesov Unije in
zagotovitev sredstev za uspešno izvajanje programa bi morali obstajati ukrepi,
ki bi Komisiji omogočili začasno ustavitev plačil na ravni
prednostne osi ali operativnega programa. (86)
Primerno je določiti posebne ureditve in
postopke za finančne popravke, ki jih za zagotovitev pravne varnosti
državam članicam uvedejo države članice in Komisija v zvezi s skladi. (87)
Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti
sorazmerna z višino podpore Unije iz skladov. Število
revizijskih pregledov bi bilo treba zmanjšati, zlasti kadar skupni
upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se
revizija opravi vedno, ko obstajajo dokazi za nepravilnosti ali goljufijo, ali
v okviru revizijskega vzorca po zaprtju končane dejavnosti. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije
sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število
svojih revizij operativnih programov, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali
kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. (88)
Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih
elementov te uredbe bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290
Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s cilji in merili za podporo
izvajanju partnerstva v kodeksu dobre prakse, sprejetju elementov
skupnega strateškega okvira, povezanih z okvirnimi ukrepi visoke evropske
dodane vrednosti in ustreznih načel izvajanja ter prednostnih nalog za
sodelovanje, dodatnih pravil glede dodelitve rezerve za uspešnost,
opredelitvijo območja in prebivalstva, ki so zajeti v lokalnih razvojnih
strategijah, podrobnimi pravili o finančnih instrumentih (predhodna ocena,
kombinacija podpore, upravičenost, vrste dejavnosti, ki se ne podpirajo),
pravili o nekaterih vrstah finančnih instrumentov, vzpostavljenih na
nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, pravili za
sporazume o financiranju, transferji in upravljanjem sredstev, ureditvami
upravljanja in nadzora, pravili o zahtevkih za plačilo, vzpostavitvijo
sistema kapitalizacije letnih obrokov, opredelitvijo pavšalnega zneska za
dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek, opredelitvijo pavšalnega zneska, ki se
uporablja za posredne stroške za nepovratna sredstva na podlagi obstoječih
metod in ustreznih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije, obveznostmi
držav članic v zvezi s postopkom poročanja o nepravilnostih in
izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, načini izmenjave
informacij o dejavnostih, ureditvijo ustrezne revizijske sledi, pogoji za
nacionalne revizije, merili za akreditacijo organov upravljanja in organov za
potrjevanje, identifikacijo splošno sprejetih nosilcev podatkov in merili za
določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi. Prav tako bi
bilo treba Komisijo pooblastiti, da z delegiranimi akti spremeni prilogi
I in VI, ki vsebujeta nebistvene elemente te uredbe, da se
obravnavajo prihodnje potrebe po prilagoditvah. Zlasti je pomembno, da Komisija
pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni
ravni. (89)
Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju
delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje
zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (90)
Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da za vse
sklade SSO z izvedbenimi akti sprejme sklepe o odobritvi pogodb o partnerstvu,
sklepe o dodelitvi rezerve za uspešnost, sklepe o začasni ustavitvi
plačil zaradi ekonomskih politik držav članic in sklepe o spremembi
sklepov o sprejetju programov v primeru prenehanja obveznosti; za sklade pa
sklepe o opredelitvi regij in držav članic, ki izpolnjujejo merila za
naložbe za rast in delovna mesta, sklepe o letni razdelitvi odobritev za
prevzem obveznosti za države članice, sklepe o določitvi zneska, ki
se prenese iz dodelitve Kohezijskega sklada vsake države članice v
instrument za povezovanje Evrope, sklepe o določitvi zneska, ki se prenese
iz dodelitve strukturnih skladov vsake države članice za hrano za ogrožene
skupine prebivalstva, sklepe o sprejetju in spremembi operativnih programov,
sklepe o velikih projektih, sklepe o skupnih akcijskih načrtih, sklepe o
zaustavitvi plačil in sklepe o finančnih popravkih. (91)
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te
uredbe bi bilo treba izvedbena pooblastila v zvezi z metodologijo glede ciljev
na področju podnebnih sprememb, standardnimi pogoji za spremljanje
finančnih instrumentov, enotnimi pogoji spremljanja in zagotavljanja
informacij o spremljanju za finančne instrumente, metodologijo za
izračun neto prihodkov za projekte, ki ustvarjajo prihodek, sistemom
elektronske izmenjave podatkov med državo članico in Komisijo, vzorcem
operativnega programa za sklade, nomenklaturo za kategorije ukrepov, obliko, v
kateri se predložijo informacije o velikih projektih, in metodologijo za
izvedbo analize stroškov in koristi pri velikih projektih, vzorcem skupnega
akcijskega načrta, vzorcem letnih in končnih poročil o
izvajanju, nekaterimi tehničnimi značilnostmi ukrepov informiranja in
obveščanja ter s tem povezanimi navodili, pravili o izmenjavi informacij
med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi
organi in posredniškimi organi, vzorcem izjave o upravljanju, vzorci revizijske
strategije, mnenjem in letnim poročilom o nadzoru ter metodologijo za
metodo vzorčenja, pravili o uporabi podatkov, zbranih med revizijo in
vzorcem zahtevka za plačilo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države
članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[8]. (92)
Ta uredba nadomešča
Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006
o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem
socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999[9]. Zato je treba navedeno uredbo
razveljaviti. (93)
Ker države članice same ne morejo zadovoljivo
doseči cilja te uredbe, tj. zmanjševanje razlik v stopnji razvoja
posameznih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov,
posebnih podeželskih območij, območij, ki jih je prizadela
industrijska tranzicija, ter regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi
neugodnih naravnih in demografskih razmer, in ker je ta cilj lažje doseči
na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom
subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega
člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenega
cilja – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: PRVI DEL
VSEBINA IN OPREDELITEV POJMOV Člen 1
Vsebina Ta uredba določa splošna pravila, ki se
uporabljajo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni
sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj
podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki
delujejo na podlagi skupnega strateškega okvira (skladi SSO). Vključuje
tudi potrebne določbe za zagotovitev uspešnosti skladov SSO in uskladitev
skladov med seboj in z drugimi instrumenti Unije. Ta uredba določa tudi splošna pravila, ki
urejajo ESRR, ESS (v nadaljnjem besedilu: strukturna sklada) in KS. Uredba
opredeljuje naloge, prednostne cilje in organizacijo strukturnih skladov in KS
(skladi), merila upravičenosti držav članic in regij do podpore iz
skladov SSO, razpoložljive finančne vire in merila za njihovo
dodeljevanje. Pravila iz te uredbe se uporabljajo brez
poseganja v določbe Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in
Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike[10] (v nadaljnjem besedilu: Uredba
o SKP) in posebne določbe iz naslednjih uredb: (1)
Uredba (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES)
št. 1080/2006[11]
(„Uredba o ESRR“); (2)
Uredba (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006[12] („Uredba o ESS“); (3)
Uredba (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1084/2006[13] („Uredba o Kohezijskem
skladu“); (4)
Uredba (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta o evropskem teritorialnem sodelovanju[14]
(„Uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju“); (5)
Uredba (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in razveljavitvi
Uredbe (ES) št. 1698/2005[15]
(„Uredba o EKSRP“); in (6)
Uredba (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe
(ES) št. 1198/2006[16]
(„Uredba o ESPR“). Člen 2
Opredelitev pojmov V tej uredbi se opredelitve finančnih
instrumentov, kot so določene v finančni uredbi, uporabljajo za
finančne instrumente, ki jih podpirajo skladi SSO, razen če v tej
uredbi ni drugače določeno. Poleg tega se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: (1)
„strategija Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast“ pomeni posamezne in skupne cilje, ki usmerjajo ukrepanje
držav članic in Unije, kot je določeno v Sporočilu Komisije: Evropa
2012: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, v
sklepih, ki jih Evropski svet sprejel 17. junija 2010 kot
Prilogo I (nova evropska strategija za delovna mesta in rast, krovni cilji
EU), in v Priporočilu Sveta z dne 13. julija 2010 o širših
smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije[17] ter Sklepu Sveta z dne 21. oktobra 2010
o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[18], ter kakršni koli spremembi
takšnih skupnih in posameznih ciljev; (2)
„skupni strateški okvir“ pomeni dokument, ki
splošne in posamezne cilje iz strategije Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast oblikuje v ključne ukrepe za sklade SSO in za
vsak tematski cilj določa ključne ukrepe, ki jih podpira posamezni
sklad SSO, ter določa mehanizme, ki zagotavljajo skladnost in doslednost
programiranja skladov SSO z gospodarskimi in zaposlitvenimi politikami držav
članic in Unije; elemente, ki zagotavljajo jasno
strateško usmeritev postopka programiranja in olajšujejo sektorsko in
ozemeljsko usklajevanje ukrepanja Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi
zadevnimi politikami Unije in instrumenti EU v skladu s splošnimi in
posameznimi cilji strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo
rast; (3)
„ukrep“ pomeni vrsto
dejavnosti, ki jo skladi SSO podprejo za doseganje ciljev programa; (4)
„okvirni ukrep visoke
evropske dodane vrednosti“ pomeni ukrep, za katerega se lahko pričakuje,
da bo znatno prispeval k doseganju posameznih in splošnih ciljev strategije
Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in ki bo deloval
kot referenčna točka pri pripravi programov; (5)
„pravila za posamezne sklade“, pomenijo
določbe iz tretjega dela te uredbe ali oblikovane na podlagi tretjega
dela te uredbe ali iz posebne ali splošne uredbe, ki ureja enega ali
več skladov SSO iz tretjega pododstavka člena 1; (6)
„programiranje“ pomeni večstopenjski postopek
organiziranja, odločanja in dodeljevanja finančnih sredstev za
večletno izvajanje skupnega ukrepa Unije in držav članic za
doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast; (7)
„program“ pomeni „operativni program“ iz tretjega
dela te uredbe in Uredbe o ESPR ter „program za razvoj podeželja“ iz Uredbe o
EKSRP; (8)
„prednostna naloga“ pomeni „prednostno os“ iz
tretjega dela te uredbe in „prednostni cilj Unije“ iz Uredbe o ESPR in Uredbe o
EKSRP; (9)
„dejavnost“ pomeni projekt, pogodbo, ukrep ali
skupino projektov, ki jih izberejo organi upravljanja zadevnih programov ali se
izberejo pod njihovo pristojnostjo, ter prispeva k ciljem prednostne naloge ali
prednostnih nalog, na katere se nanaša; v okviru finančnih instrumentov
dejavnost sestavljajo finančni prispevki programa k finančnim
instrumentom in nadaljnja finančna podpora teh finančnih
instrumentov; (10)
„upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ,
odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti; v okviru
državne pomoči izraz „upravičenec“ pomeni organ, ki prejme
pomoč; v okviru finančnih instrumentov izraz „upravičenec“
pomeni organ, ki izvaja finančni instrument; (11)
„končni prejemnik“ pomeni pravno ali
fizično osebo, ki prejme finančno podporo iz finančnega
instrumenta; (12)
„državna pomoč“ pomeni pomoč iz
člena 107(1) Pogodbe, za katero se v tej uredbi šteje, da
vključuje tudi pomoč de minimis v smislu Uredbe (ES) št. 1998/2006
z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe
pri pomoči de minimis[19],
Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. decembra 2007 o
uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de
minimis v sektorju kmetijske proizvodnje[20]
in Uredbe Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o
uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis
v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004[21]; (13)
„končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je
bila fizično zaključena ali popolnoma izvedena, za katero so
upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bil
izplačan ustrezen javni prispevek; (14)
„javna podpora“ pomeni kakršno koli finančno
podporo za financiranje dejavnosti iz proračuna nacionalnih, regionalnih
ali lokalnih organov, proračuna Unije za sklade SSO, proračuna oseb
javnega prava ali proračuna združenj organov ali oseb javnega prava; (15)
„oseba javnega prava“ pomeni kateri koli organ, ki
ga ureja javno pravo v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[22],
in katero koli evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ustanovljeno
v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[23], ne glede na to, ali se v
skladu z ustreznimi nacionalnimi izvedbenimi določbami EZTS šteje za osebo
javnega prava ali osebo zasebnega prava; (16)
„dokument“ pomeni dokument na papirju ali
elektronskem mediju, na katerem so informacije, pomembne v okviru te uredbe; (17)
„posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali
zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za
potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v odnosu do
upravičencev, ki izvajajo dejavnosti; (18)
„lokalna razvojna strategija“ pomeni usklajene
dejavnosti za doseganje lokalnih ciljev in potreb, kar prispeva k doseganju
ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo
rast, ki se izvajajo v partnerskem sodelovanju na ustrezni ravni; (19)
„postopno zaključevanje“ pomeni
zaključevanje dejavnosti zaradi letne potrditve obračuna in pred
splošnim zaključkom programa; (20)
„pogodba o partnerstvu“ pomeni dokument, ki ga
pripravi država članica skupaj s partnerji v skladu z načelom
upravljanja na več ravneh, v katerem so opredeljene strategija države
članice, prednostne naloge in ureditve za uspešno in učinkovito
uporabo skladov SSO pri izvajanju strategije Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast, ki ga potrdi Komisija na podlagi ocene in pogovora
z državo članico; (21)
„kategorija regij“ pomeni razvrstitev regij med
„manj razvite regije“, „regije v prehodu“ ali „bolj razvite regije “ v skladu s
členom 82(2); (22)
„zahtevek za plačilo“ pomeni vlogo za plačilo
ali izjavo o izdatkih, ki jih je država članica predložila Komisiji; (23)
„EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski
investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke; (24)
„MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje v smislu
Priporočila Komisije 2003/361/ES ali njegovih poznejših sprememb; (25)
„obračunsko leto“ pomeni za namene tretjega
dela obdobje od 1. julija do 30. junija, razen za prvo
obračunsko leto, ki se začne z dnem začetka upravičenosti
do izdatkov in konča s 30. junijem 2015. Finančno
obračunsko leto je obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023; (26)
„finančno leto“ pomeni za namene tretjega
dela obdobje od 1. januarja do 31. decembra. DRUGI DEL
SKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA SKLADE SSO NASLOV I
Načela podpore Unije za sklade SSO Člen 3
Področje
uporabe Pravila iz tega dela se uporabljajo brez
poseganja v določbe iz tretjega dela. Člen 4
Splošna načela 1. Skladi
SSO v okviru večletnih programov zagotavljajo podporo, ki dopolnjuje
nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe za doseganje ciljev iz strategije
Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju
integriranih smernic in priporočil za vsako državo v skladu s
členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v
skladu s členom 148(4) Pogodbe. 2. Komisija
in države članice zagotovijo, da je podpora iz skladov SSO v skladu s
politikami in prednostnimi nalogami Unije ter dopolnjuje druge instrumente
Unije. 3. Podpora
iz skladov SSO se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic. 4 Države
članice in organi, ki jih imenujejo v ta namen, so odgovorni za izvajanje
programov in opravljanje svojih nalog iz te uredbe in pravil za posamezne
sklade na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim, pravnim in
finančnim okvirom države članice ter ob upoštevanju te uredbe in
pravil za posamezne sklade. 5. Ureditve
za izvajanje in uporabo skladov SSO, zlasti finančnih in upravnih
sredstev, potrebnih za izvajanje skladov SSO, v zvezi s poročanjem,
ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, so sorazmerne z dodeljeno podporo ob
upoštevanju načela sorazmernosti. 6. Komisija
in države članice v skladu s svojimi ustreznimi odgovornostmi zagotavljajo
uskladitev skladov SSO ter njihovo uskladitev z drugimi politikami in
instrumenti Unije, vključno z instrumenti v okviru zunanjega delovanja
Unije. 7. Del
proračuna Unije, dodeljen skladom SSO, se izvaja v okviru deljenega
upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s
členom 53(b) finančne uredbe, z izjemo zneska iz KS, prenesenega
v instrument za povezovanje Evrope iz člena 84(4), inovativnih ukrepov na
pobudo Komisije v skladu s členom 9 Uredbe o ESRR in tehnične
pomoči na pobudo Komisije. 8. Komisija
in države članice uporabljajo načelo dobrega finančnega
poslovodenja v skladu s členom 27 finančne uredbe. 9. Komisija
in države članice zagotovijo uspešnost skladov SSO, zlasti s spremljanjem,
poročanjem in ocenjevanjem. 10. Komisija
in države članice opravljajo svoje ustrezne naloge v zvezi s skladi SSO s
ciljem zmanjšati upravno breme upravičencev. Člen 5
Partnerstvo in upravljanje na
več ravneh 1. Država
članica za pogodbo o partnerstvu oziroma vsak program organizira
partnerstvo s: (a)
pristojnimi regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in
drugimi javnimi organi; (b)
ekonomskimi in socialnimi partnerji; in (c)
organi, ki predstavljajo civilno družbo,
vključno z okoljskimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ter organi,
odgovornimi za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji. 2. Države
članice v skladu s pristopom upravljanja na več ravneh vključijo
partnerje v pripravo pogodb o partnerstvu in poročil o napredku ter
pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programov. Partnerji sodelujejo
v odborih za spremljanje programov. 3. Komisija
se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 glede
Evropskega kodeksa dobre prakse, ki določa cilje in merila za podporo
izvajanju partnerstva in lažjo izmenjavo informacij, izkušenj, rezultatov in
dobrih praks med državami članicami. 4. Komisija
se z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije, najmanj enkrat
letno in za vsak sklad SSO posvetuje o izvajanju podpore iz skladov SSO. Člen 6
Skladnost s pravom Unije in
nacionalnim pravom Dejavnosti, ki se financirajo iz skladov SSO,
so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Člen 7
Spodbujanje enakosti moških
in žensk ter boj proti diskriminaciji Države članice in Komisija zagotovijo, da
se med pripravo in izvajanjem programov spodbujata enakost moških in žensk ter
vključevanje vidika enakosti spolov. Države članice in Komisija sprejmejo
ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali
narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne
usmerjenosti med pripravo in izvajanjem programov. Člen 8
Trajnostni razvoj Cilji skladov SSO se uresničujejo v
okviru trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Unije o varovanju in
izboljšanju okolja iz člena 11 Pogodbe, ob upoštevanju načela,
da onesnaževalec plača. Države članice in Komisija zagotovijo, da
se med pripravo in izvajanjem pogodb o partnerstvu in programov spodbujajo
zahteve za varovanje okolja, učinkovita raba virov, blažitev podnebnih
sprememb in prilagajanje tem spremembam, pripravljenost na nesreče ter
preprečevanje in obvladovanje tveganj. Države članice zagotovijo
informacije o podpori ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo
metodologije, ki jo je sprejela Komisija. Komisija sprejme to metodologijo z
izvedbenim aktom. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz
člena 143(3). NASLOV II
STRATEŠKI PRISTOP POGLAVJE I
Tematski cilji za sklade SSO in skupni strateški okvir Člen 9
Tematski cilji Vsak sklad SSO za prispevek k strategiji Unije
za pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s svojo misijo
podpira naslednje tematske cilje: (1)
krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in
inovacij; (2)
povečanje dostopnosti do informacijskih in
komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; (3)
povečanje konkurenčnosti malih in
srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in
akvakulture (za ESPR); (4)
podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami
ogljika v vseh sektorjih (5)
spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter
preprečevanja in obvladovanja tveganj; (6)
varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe
virov (7)
spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih
grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; (8)
spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne
sile; (9)
spodbujanje socialnega vključevanja in boja
proti revščini; (10)
vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko
učenje; (11)
izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in
učinkovita javna uprava. Tematski cilji se oblikujejo v prednostne
naloge, značilne za vsak sklad SSO, in opredelijo v pravilih za posamezne
sklade. Člen 10
Skupni
strateški okvir Za spodbujanje skladnega, uravnoteženega in
trajnostnega razvoja Unije skupni strateški okvir zagotavlja jasno
strateško usmeritev postopka programiranja in olajšuje sektorsko in ozemeljsko
usklajevanje ukrepov Unije v okviru skladov SSO ter z drugimi zadevnimi
politikami Unije in instrumenti EU v skladu s splošnimi in posameznimi cilji
strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast,
prenaša splošne in posamezne cilje strategije Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast v ključne ukrepe za sklade SSO. Člen 11
Content V skupnem strateškem okviru so določeni: (fa) mehanizmi za zagotavljanje sredstva za doseganje skladnosti in doslednosti
programiranja skladov SSO s priporočili za posamezne države v skladu s
členom 121(2) Pogodbe in ustreznimi priporočili Sveta,
sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe; (eb) mehanizmi za usklajevanje
skladov SSO ter njihovo usklajevanje z drugimi ustreznimi politikami in
instrumenti Unije, vključno z zunanjimi instrumenti za sodelovanje; (c) horizontalna načela in medsektorski
cilji politike za izvajanje skladov SSO; (bd) ureditve
za obravnavanje ključnih ozemeljskih izzivov in ukrepi,
ki jih je treba sprejeti za spodbujanje celostnega pristopa, ki odraža vlogo
v mestnih, podeželskih, obalnih in ribiških območij ter posebne
izzive za območja s posebnimi teritorialnimi značilnostmi iz
členov 174 in 349 Pogodbe, ki jih je treba reševati z skladov SSO; (ae) za vsak
tematski cilj ključni okvirni ukrepi z visoko
evropsko dodano vrednostjo, ki jih bo podprl vsak sklad SSO, in
ustrezna načela izvajanja; (df) prednostnae naloge področja
za dejavnosti sodelovanja za vsak sklade SSO, pri čemer
se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske
bazene;. Člen 12
Sprejetje in pregled Elementi Komisija
je pooblaščena za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 142 o
skupnega strateškega okvira, ki se nanašajo na skladnost in doslednost
gospodarskih politik držav članic in Unije, mehanizme za usklajevanje med
skladi SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije,
horizontalna načela in medsektorske politične cilje ter ureditve za
obravnavo ozemeljskih izzivov, so določeni v Prilogi I v treh
mesecih po sprejetju te uredbe. Komisija je pooblaščena
za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o določitvi
posebnih elementov skupnega strateškega okvira, povezanih z vzpostavitvijo
okvirnih ukrepov visoke evropske dodane vrednosti in ustreznih načel
izvajanja za vsak tematski cilj ter prednostnih nalog sodelovanja. Kadar obstajajo večje spremembe
strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, Komisija
pregleda skupni strateški okvir in, kjer je to primerno, v skladu
s členom 142 z delegiranimi akti sprejme spremembe
Priloge Ia spremenjeni skupni strateški okvir. V šestih mesecih po sprejetju spremenjenega
revizije skupnega strateškega okvira države članice po
potrebi predlagajo spremembe svojih pogodb o partnerstvu in programov za
zagotovitev skladnosti s spremenjenim skupnim strateškim okvirom.
POGLAVJE II
Pogodba o partnerstvu Člen 13
Priprava pogodbe o
partnerstvu 1.
Vsaka država članica pripravi pogodbo o
partnerstvu za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
2.
Država članica pripravi pogodbo o partnerstvu
skupaj s partnerji iz člena 5. Pogodba o partnerstvu se pripravo v
sodelovanju s Komisijo. 3.
Pogodba o partnerstvu zajema vso podporo iz skladov
SSO v zadevni državi članici. 4.
Vsaka država članica predloži Komisiji svojo
pogodbo o partnerstvu v treh mesecih po sprejetju skupnega strateškega okvira. Člen 14
Vsebina pogodbe o partnerstvu
V
pogodbi o partnerstvu so določeni: (a)
ureditve, ki zagotavljajo uskladitev s strategijo
Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med drugim: (i) analiza razlik in razvojnih potreb ob
upoštevanju tematskih ciljev, in ključnih ukrepov iz skupnega
strateškega okvira, ciljev iz priporočil za vsako državo v skladu s
členom 121(2) Pogodbe in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v
skladu s členom 148(4) Pogodbe; (ii) povzetek analize predhodnih ocen
programov, ki upravičujejo izbiro tematskih ciljev, in okvirni zneski
dodeljene podpore iz skladov SSO; (iii) za vsak tematski cilj povzetek glavnih
rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO; (iv) okvirni zneski dodeljene podpore Unije
po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO in skupni okvirni
znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb; (v) glavna prednostna področja za
sodelovanje, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, strategij za makroregije in
morske bazene; (vi) horizontalna načela in cilji
politike za izvajanje skladov SSO; (vii) seznam programov iz ESRR in ESS ter
Kohezijskega sklada, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega
sodelovanja, ter programov iz EKSRP in ESPR, z ustreznimi okvirnimi zneski
dodeljene podpore za vsak sklad SSO in vsako leto; (b)
celostni pristop k teritorialnemu razvoju, ki ga
podpirajo skladi SSO, z opredelitvijo: (i) mehanizmov na nacionalni in regionalni
ravni, ki zagotavljajo uskladitev skladov SSO z drugimi instrumenti
financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja ter z EIB; (ii) ureditev za zagotovitev celostnega
pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj mest, podeželja, obalnih
in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi
značilnostmi, zlasti ob izvajanju členov 28, 29 in 99, ki se jim
priloži, če je ustrezno, seznam mest za sodelovanje v platformi za razvoj
mest iz člena 8 Uredbe o ESRR; (c)
celosten pristop za obravnavanje posebnih potreb
geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela revščina, ali
ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali izključenost, s
posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, vključno z okvirnim
zneskom dodeljene podpore iz ustreznih skladov SSO, če je ustrezno; (d)
ureditve, ki zagotavljajo učinkovito
izvajanje, med drugim: (i) konsolidirana preglednica z mejniki in
cilji, določenimi v programih za okvir uspešnost iz člena 19(1),
skupaj z metodologijo in mehanizmom za zagotovitev skladnosti med programi in
skladi SSO; (ii) povzetek ocene izpolnjevanja predhodnih
pogojenosti in ukrepov, ki se sprejmejo na nacionalni in regionalni ravni ter
časovni okvir za njihovo izvedbo, če predhodne pogojenosti niso
izpolnjene; (iii) informacije, ki se zahtevajo za
predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti, ki so opredeljeni v
tretjem delu te uredbe; (iv) ukrepi, sprejeti za vključitev
partnerjev, in njihova vloga pri pripravi pogodbe o partnerstvu ter
poročilo o napredku iz člena 46 te uredbe; (e)
ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja skladov
SSO, med drugim: (i) ocena, ali obstaja potreba po krepitvi
upravnih zmogljivosti organov in po potrebi upravičencev, ter ukrepi, ki
se sprejmejo za to; (ii) povzetek načrtovanih ukrepov in
ustreznih ciljev programov za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev; (iii) ocena obstoječih sistemov za
elektronsko izmenjavo podatkov, načrtovani ukrepi za zagotovitev, da se
vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in
nadzor programov, lahko izmenjajo izključno z elektronsko izmenjavo
podatkov. Člen 15
Sprejetje in sprememba
pogodbe o partnerstvu 1. Komisija
oceni skladnost pogodbe o partnerstvu s to uredbo, skupnim strateškim okvirom,
priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe ter
priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predhodnih ocen programov in v treh mesecih po predložitvi
pogodbe o partnerstvu pošlje svoje pripombe. Država članica zagotovi vse
potrebne dodatne informacije in, če je ustrezno, spremeni pogodbo o
partnerstvu. 2. Komisija
z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi pogodbe o partnerstvu najpozneje
šest mesecev potem, ko jo je država članica predložila, če so bile
vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Pogodba o partnerstvu ne začne
veljati pred 1. januarjem 2014. 3. Kadar
država članica predlaga spremembo pogodbe o partnerstvu, Komisija opravi
oceno v skladu z odstavkom 1 in, če je ustrezno, z izvedbenimi akti
sprejme sklep o odobritvi spremembe. POGLAVJE III
Tematska osredotočenost, predhodne pogojenosti in pregled uspešnosti Člen 16
Tematska osredotočenost Države članice v skladu s pravili za
posamezne sklade in ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih potreb namenijo
podporo predvsem ukrepom, ki zagotavljajo največjo dodano vrednost v
povezavi s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo
rast in tako obravnavajo izzive, opredeljene v priporočilih za vsako
državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in ustreznih
priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe. Člen 17
Predhodne pogojenosti 1.
Predhodne pogojenosti se za vsak sklad SSO
opredelijo v pravilih za posamezni sklad. 2.
Države članice ocenijo, ali so izpolnjene
veljavne predhodne pogojenosti. 3.
Če ob predložitvi pogodbe o partnerstvu
predhodne pogojenosti niso izpolnjene, države članice v pogodbi o partnerstvu
navedejo povzetek ukrepov, ki jih bodo sprejele na nacionalni ali regionalni
ravni, in časovni načrt njihovega izvajanja za zagotovitev njihove
izpolnitve najpozneje dve leti po sprejetju pogodbe o partnerstvu ali do 31. decembra 2016,
pri čemer se upošteva zgodnejši rok. 4.
Države članice v ustreznih programih
določijo podrobne ukrepe za izpolnitev predhodnih pogojenosti,
vključno s časovnim načrtom njihovega izvajanja. 5.
Komisija oceni predložene informacije o izpolnjevanju
predhodnih pogojenosti v okviru svoje ocene pogodbe o partnerstvu in programov.
Ob sprejetju programa se lahko odloči, da začasno ustavi vsa vmesna
plačila ali del vmesnih plačil za program do zadovoljive izvedbe
ukrepov za izpolnitev predhodnih pogojenosti. Če se ukrepi za izpolnitev
predhodnih pogojenosti ne izvedejo do roka iz programa, Komisija lahko
začasno ustavi plačila. 6.
Odstavki 1 in 5 se ne uporabljajo za programe
v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje. Člen 18
Rezerva za uspešnost 5 % virov, dodeljenih vsakemu skladu SSO
in državi članici, z izjemo virov, dodeljenih cilju evropsko teritorialno
sodelovanje in naslovu V Uredbe o ESPR, se nameni za rezervo za uspešnost, ki
se dodeli v skladu s členom 20. Člen 19
Pregled uspešnosti 1. Komisija
v sodelovanju z državami članicami opravi pregled uspešnosti programov v
vsaki državi članici leta 2017 in leta 2019 ob upoštevanju
okvira uspešnosti iz pogodbe o partnerstvu in programov. Metoda za
določitev okvira uspešnosti je določena v Prilogi II. 2. S tem
pregledom se na podlagi informacij in ocen iz poročil o napredku, ki jih
države članice predložijo v letih 2017 in 2019, preveri, ali so bili
doseženi mejniki programov na ravni prednostnih nalog. Člen 20
Dodelitev rezerve za
uspešnost 1. Če
se med pregledom uspešnosti, opravljenim leta 2017, ugotovi, da prednostna
naloga v okviru programa ni dosegla svojih mejnikov, določenih za
leto 2016, Komisija za zadevno državo članico pripravi
priporočila. 2. Na
podlagi pregleda v letu 2019 Komisija z izvedbenim aktom določi za
vsak sklad SSO in državo članico programe in prednostne naloge, ki so
dosegli svoje mejnike. Država članica predlaga dodelitev rezerve za
uspešnost za programe in prednostne naloge iz navedenega sklepa Komisije. Komisija
odobri spremembe zadevnih programov v skladu s členom 26. Kadar
država članica ne predloži informacij v skladu s členom 46(2) in
(3), se rezerva za uspešnost zadevnih programov ali prednostnih nalog ne
dodeli. 3. Kadar se
s pregledom uspešnosti zagotovijo dokazi, da prednostna naloga ni dosegla
mejnikov iz okvira uspešnosti, lahko Komisija začasno ustavi celotno
vmesno plačilo ali del vmesnega plačila za prednostno nalogo programa
v skladu s postopkom iz pravil za posamezne sklade. 4. Kadar
Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju programa
ugotovi resno nedoseganje ciljev iz okvira uspešnosti, lahko uporabi
finančne popravke za zadevne prednostne naloge v skladu s pravili za
posamezne sklade. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu
s členom 142 za določitev meril in metodologije za uvedbo
stopnje finančnega popravka, ki se uporabi. . 5. Odstavek 2
se ne uporablja za programe iz cilja evropsko teritorialno sodelovanje in za
poglavje V Uredbe o ESPR. POGLAVJE IV
Makroekonomske pogojenosti Člen 21
Pogojenost v zvezi s
usklajenostjo ekonomskih politik držav članic 1. Komisija
lahko od države članice zahteva, da pregleda in predlaga spremembe svoje
pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, kadar je to potrebno za: (a)
podporo izvajanju priporočil Sveta, naslovljenih
na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 121(2)
in/ali členom 148(4) Pogodbe, ali podporo izvajanju ukrepov,
naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s
členom 136(1) Pogodbe; (b)
podporo izvajanju priporočila Sveta,
naslovljenega na zadevno državo članico in sprejetega v skladu s
členom 126(7) Pogodbe; (c)
podporo izvajanju priporočila Sveta,
naslovljenega na zadevno državo članico in sprejetega v skladu s
členom 7(2) Uredbe (EU) št. .../2011 [o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij], če se
oceni, da so te spremembe potrebne za lažjo odpravo makroekonomskih
neravnotežij; ali (d)
čim večji učinek razpoložljivih
skladov SSO na rast in konkurenčnost v skladu z odstavkom 4, če
država članica izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: (i) finančna pomoč Unije ji je
bila na voljo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010; (ii) srednjeročna finančna
pomoč ji je na voljo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002[24]; (iii) finančna pomoč v obliki
posojila v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) ji je na voljo v
skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost. 2. Država
članica v enem mesecu predloži predlog za spremembo pogodbe o partnerstvu
in ustreznih programov. Država članica v enem mesecu predloži predlog za
spremembo pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov. 3. Če
Komisija ni dala pripomb ali kadar so bile njene pripombe zadovoljivo
upoštevane, čim prej sprejme sklep o odobritvi sprememb pogodbe o
partnerstvu in ustreznih programov. 4. Kadar je
državi članici z odstopanjem od odstavka 1 finančna pomoč
na voljo v skladu s členom 1(d) in je povezana s prilagoditvenim
programom, lahko Komisija brez kakršnega koli predloga države članice
spremeni pogodbo o partnerstvu in programe za čim večji učinek
razpoložljivih skladov SSO na rast in konkurenčnost. Če Komisija ni
dala pripomb ali kadar so bile njene pripombe zadovoljivo upoštevane, čim
prej sprejme sklep o odobritvi sprememb pogodbe o partnerstvu in ustreznih
programov. 5. Kadar je
državi članici z odstopanjem od odstavka 1 finančna pomoč
na voljo v skladu s členom 1(d) in je povezana s spremembo programa,
lahko Komisija brez kakršnega koli predloga države članice spremeni
pogodbo o partnerstvu in programe za čim večji učinek
razpoložljivih skladov SSO na rast in konkurenčnost. Za zagotovitev
učinkovitega izvajanja pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov se
Komisija vključi v njihovo izvajanje, kot je opredeljeno v spremenjenem
programu ali memorandumu o soglasju z zadevno državo članico. 6. Kadar se
država članica ne odzove na zahtevo Komisije iz odstavka 1 ali ne
odgovori zadovoljivo na pripombe Komisije iz odstavka 2 v enem mesecu,
lahko Komisija v treh mesecih po predložitvi svojih pripomb z izvedbenimi akti
sprejme odločitev o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil
zadevnih programov. Komisija z izvedbenimi akti začasno ustavi del ali vsa
plačila in obveznosti za zadevne programe, če: (a)
Svet sklene, da država članica ne izpolnjuje
posebnih ukrepov, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1)
Pogodbe; (b)
Svet v skladu s členom 126(8) ali
členom 126(11) Pogodbe sklene, da zadevna država članica ni
sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja; (c)
Svet v skladu s členom 8(3)
Uredbe (EU) št. […]/2011 [o preprečevanju in odpravljanju
makroekonomskih neravnotežij] sklene, da država članica dvakrat ni
predložila ustreznega popravnega akcijskega načrta v skladu s
členom 10(4) navedene uredbe; (d)
Komisija sklene, da zadevna država članica ni
sprejela ukrepov za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU)
št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in
posledično odloči, da ne odobri izplačila finančne
pomoči, odobrene tej državi članici; ali (e)
upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost
sklene, da pogojenost za finančno pomoč ESM v obliki posojila ESM
zadevni državi članici ni izpolnjen, in posledično sklene, da se ji
odobrena podpora za stabilnost ne izplača. 7. Komisija
pri odločitvi o začasni ustavitvi dela ali vseh plačil ali
obveznosti v skladu s členom 5 oziroma 6 zagotovi, da je začasna
ustavitev sorazmerna in učinkovita, ter pri upošteva gospodarske in
socialne razmere v zadevni državi članici in enako obravnava vse države
članice, zlasti glede vpliva začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne
države članice. 8. Komisija
nemudoma odpravi začasno ustavitev plačil in obveznosti, ki jih je
odobrila, kadar država članica na zahtevo Komisije predlaga spremembe
pogodbe o partnerstvu in ustreznih programov, kadar je ustrezno: (a)
Svet sklene, da država članica izpolnjuje
posebne ukrepe, ki jih je Svet določil v skladu s členom 136(1)
Pogodbe; (b)
je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem
začasno odložen v skladu s členom 9
Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12)
Pogodbe sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;
(c)
Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je
zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe
(EU) No […] [Uredba o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem], ali je
postopek v zvezi čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s
členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v
zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s členom 11 navedene
uredbe; (d)
Komisija sklene, da je zadevna država članica
sprejela ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz Uredbe Sveta (EU)
št. 407/2010 ali Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in
posledično odloči, da odobri izplačila finančne
pomoči, odobrene tej državi članici; ali (e)
upravni odbor evropskega mehanizma za stabilnost
sklene, da je pogojenost za finančno pomoč v obliki posojila ESM
zadevni državi članici izpolnjena, in posledično sklene, da
izplača podporo za stabilnost, ki ji je bila odobrena. Hkrati Svet na predlog Komisije sklene, da se v
proračun ponovno vključijo začasno ustavljene obveznosti v
skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. […] o večletnem
finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Člen 22
Zvišanje plačil za
države članice z začasnimi proračunskimi težavami 1. Vmesna
plačila in plačila končne razlike se lahko na zahtevo države
članice zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo financiranja,
ki se uporablja za vsako prednostno nalogo iz ESRR, ESS in KS ali vsak ukrep iz
skladov EKSRP in ESPR. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se
uporablja za zahtevke za plačila v obračunskem obdobju, v katerem je
država članica predložila svoj zahtevek in naslednjih obračunskih
obdobjih, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih
pogojev: (a)
če je zadevna država članica sprejela
euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta
(EU) št. 407/2010[25]; (b)
če zadevna država članica ni sprejela
eura, prejme srednjeročno makrofinančno pomoč Unije v skladu z
Uredbo Sveta (EU) št. 332/2002[26]; (c)
finančna pomoč ji je na voljo v skladu s
Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, podpisano 11. julija 2011. Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz
Uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju. 2. Ne glede
na odstavek 1 podpora Unije v obliki vmesnih plačil in plačil
končne razlike ni višja od javne podpore in najvišjega zneska pomoči
iz skladov SSO za vsako prednostno nalogo iz ESRR, ESS in KS ali za vsak ukrep
iz EKSRP in ESPR, kakor je določeno v sklepu Komisije o potrditvi
programa. NASLOV III
PROGRAMIRANJE POGLAVJE I
Splošne določbe o skladih SSO Člen 23
Priprava programov 1. Skladi
SSO se izvajajo prek programov v skladu s pogodbo o partnerstvu. Vsak program
zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. 2. Programe
pripravijo države članice ali kateri koli organ, ki ga imenujejo države
članice, v sodelovanju s partnerji. 3. Države
članice predložijo programe hkrati s pogodbo o partnerstvu, razen
programov o evropskem teritorialnem sodelovanju, ki se predložijo v šestih
mesecih po odobritvi skupnega strateškega okvira. Vse programe spremlja
predhodna ocena iz člena 48. Člen 24
Vsebina programov 1. Vsak
program določi strategijo za prispevek programa k strategiji Unije za
pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki je skladna s skupnim
strateškim okvirom in pogodbo o partnerstvu. Vsak program vključuje ureditve
za zagotovitev uspešnega, učinkovitega in usklajenega izvajanja skladov
SSO ter ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev. 2. Vsak
program opredeli prednostne naloge glede posebnih ciljev, odobrenih sredstev
podpore iz skladov SSO ter ustreznega nacionalnega sofinanciranja. 3. Pri
vsaki prednostni nalogi se določijo kazalniki za oceno napredka pri
doseganju ciljev med izvajanjem programa, ki so podlaga za spremljanje, oceno
in pregled uspešnosti. Ti kazalniki vključujejo: (a)
finančne kazalnike za dodeljene izdatke; (b)
kazalnike učinka za podprte dejavnosti; (c)
kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na prednostne
naloge. Za vsak sklad se v pravilih za posamezni sklad
določijo skupni kazalniki in po potrebi kazalniki za posamezen program. 4. Vsak
program, razen tistih, ki so namenjeni izključno tehnični
pomoči, vključuje opis ukrepov, ki upoštevajo načela iz
členov 7 in 8. 5. V vsakem
programu, razen pri tistih, pri katerih je potrebna tehnična pomoč v
okviru posebnega programa, se določi okvirni znesek podpore, ki se
uporablja za cilje v zvezi s podnebnimi spremembami. 6. Države
članice pripravijo programe v skladu s pravili za posamezne sklade. Člen 25 Postopek za
sprejetje programov 1. Komisija
ob upoštevanju predhodne ocene oceni skladnost programov s to uredbo, pravili
za posamezne sklade, skupnim strateškim okvirom, pogodbo o partnerstvu,
priporočili za vsako državo v skladu s členom 121(2) Pogodbe in
ustreznimi priporočili Sveta, sprejetimi v skladu s členom 148(4)
Pogodbe, ter njihov učinkovit prispevek k tematskim ciljem in prednostnim
nalogam Unije, specifičnim za vsak sklad SSO. Ocena obravnava zlasti
ustreznost programske strategije, ustreznih splošnih ciljev, kazalnikov in
posebnih ciljev ter dodelitev proračunskih virov. 2. Komisija
da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa. Država članica
zagotovi Komisiji vse potrebne dodatne informacije in po potrebi spremeni
predlagani program. 3. Komisija
v skladu s pravili za posamezne sklade odobri vsak program najpozneje šest
mesecev po njegovi uradni predložitvi s strani države članice ali držav
članic, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane, vendar
ne pred 1. januarjem 2014 ali preden Komisija sprejme sklep o
odobritvi pogodbe o partnerstvu. Člen 26
Sprememba programov 1. Zahtevki
za spremembo programov, ki jih predloži država članica, se ustrezno
utemeljijo in vsebujejo zlasti predvideni učinek sprememb programa na
doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast ter posebnih ciljev iz programa, ob upoštevanju
skupnega strateškega okvira in pogodbe o partnerstvu. Predložita se jim
spremenjeni program in po potrebi spremenjena pogodba o partnerstvu. Glede sprememb programov v okviru cilja evropsko
teritorialno sodelovanje se ustrezne pogodbe o partnerstvu ne spreminjajo. 2. Komisija
ob upoštevanju utemeljitev, ki jih predloži država članica, oceni
predložene informacije v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko predloži
pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne
informacije. Komisija v skladu s pravili za posamezne sklade odobri zahtevke za
spremembo programa najpozneje šest mesecev po njegovi uradni predložitvi s
strani države članice, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno
upoštevane. Komisija lahko v skladu s členom 15(3) po potrebi hkrati
spremeni sklep o odobritvi pogodbe o partnerstvu. Člen 27
Sodelovanje Evropske
investicijske banke 1. EIB
lahko na zahtevo držav članic sodeluje pri pripravi pogodbe o partnerstvu
ter pri pripravi dejavnosti, zlasti velikih projektov, finančnih
instrumentov in javno-zasebnih partnerstev. 2. Komisija
se lahko pred sprejetjem pogodbe o partnerstvu ali programov posvetuje z EIB. 3. Komisija
lahko zaprosi EIB, naj preveri tehnično kakovost ter ekonomsko in
finančno izvedljivost velikih projektov ter za pomoč pri izvajanju
ali razvoju finančnih instrumentov. 4. Komisija
lahko pri izvajanju določb tega člena dodeli nepovratna sredstva EIB
ali z njo sklene pogodbo o izvajanju storitev, ki zajema pobude, ki se izvajajo
na večletni osnovi. Proračunska sredstva Unije, odobrena za ta
nepovratna sredstva ali pogodbe o storitvi, se izplačajo letno. POGLAVJE II Lokalni
razvoj, ki ga vodi skupnost Člen 28
Lokalni razvoj, ki ga vodi
skupnost 1. Lokalni
razvoj, ki ga vodi skupnost in je v okviru EKSRP imenovan LEADER za lokalni
razvoj: (a)
je osredotočen na posebna podregionalna
območja; (b)
voden s strani skupnosti in lokalnih akcijskih
skupin, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih
socialno-ekonomskih interesov, v katerih na ravni odločanja niti javni
sektor niti katera koli posamezna interesna skupina nima več kot 49 %
glasovalnih pravic; (c)
se izvaja prek celostnih večsektorskih
lokalnih razvojnih strategij za posamezno območje; (d)
se oblikuje ob upoštevanju lokalnih potreb in
možnosti ter vključuje inovativne značilnosti v lokalnem okolju,
mreženje in po potrebi sodelovanje. 2. Podpora
lokalnemu razvoju iz skladov SSO je dosledna in usklajena med skladi SSO. To se
med drugim zagotovi z usklajeno krepitvijo zmogljivosti ter izbiro, odobritvijo
in financiranjem lokalnih razvojnih strategij in lokalnih razvojnih skupin. 3. Če
izbirni odbor za lokalne razvojne strategije, ustanovljen v skladu s
členom 29(3), določi, da je za izvajanje izbrane lokalne
razvojne strategije potrebna podpora iz več skladov, se lahko imenuje
glavni sklad. 4. Če
se imenuje glavni sklad, se tekoči stroški, animacija in dejavnosti
mreženja za lokalno razvojno strategijo financirajo samo iz glavnega sklada. 5. Lokalni
razvoj, ki ga podpirajo skladi SSO, se izvaja v okviru ene ali več
prednostnih nalog programa. Člen 29
Lokalne razvojne strategije 1. Lokalna
razvojna strategija vključuje vsaj naslednje elemente: (a)
opredelitev območja in prebivalstva, zajetega
v strategijo; (b)
analizo razvojnih potreb in možnosti območja,
vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti; (c)
opis strategije in njenih ciljev, opis celostnega
in inovativnega značaja strategije in hierarhijo ciljev, vključno z
jasnimi in merljivimi cilji za učinke ali rezultate. Strategija je skladna
z ustreznimi programi vseh vključenih skladov SSO; (d)
opis postopka vključitve skupnosti v razvoj
strategije; (e)
akcijski načrt z opisom prenosa ciljev v
ukrepe; (f)
opis ureditev za upravljanje in spremljanje
strategije z navedbo zmogljivosti lokalne akcijske skupine za izvajanje
strategije ter opis posebnih ureditev za ocenjevanje; (g)
finančni načrt strategije, vključno
s predvideno dodelitvijo vsakega sklada SSO. 2. Države
članice opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij. V
pravilih za posamezne sklade se lahko določijo merila za izbiro. 3. Lokalne
razvojne strategije izbere odbor, ustanovljen za ta namen, z ustreznimi organi
za upravljanje programov. 4. Vse
lokalne razvojne strategije se izberejo in odobrijo najpozneje do 31. decembra 2015. 5. V sklepu
organa za upravljanje o odobritvi lokalne razvojne strategije se opredelijo
dodelitve vsakega sklada SSO. Opredelijo se tudi vloge organov, odgovornih za
izvajanje ustreznih programov za vse naloge v zvezi s strategijo. 6. Komisija
se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o
opredelitvi območja in prebivalstva, ki sta zajeta v strategiji iz
odstavka 1(a). Člen 30
Lokalne akcijske skupine 1. Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo lokalne razvojne
strategije. Države članice opredelijo zadevne vloge
lokalne akcijske skupine in organov, pristojnih za izvajanje ustreznih
programov, za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo. 2. Organ
upravljanja zagotovi, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz
skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se
združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom. 3. Naloge
lokalnih akcijskih skupin so med drugim: (a)
krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj
in izvajanje dejavnosti; (b)
oblikovanje nediskriminacijskih in preglednih
izbirnega postopka in meril za izbiro dejavnosti, ki preprečujejo
navzkrižje interesov, za zagotovitev, da pri odločitvi o izbiri najmanj 50 %
glasov prispevajo partnerji iz nejavnega sektorja ter za zagotovitev možnosti
za pritožbo proti odločitvam o izbiri in izbiro po pisnem postopku; (c)
zagotovitev skladnosti z lokalno razvojno
strategijo pri izbiri dejavnosti z njihovo prednostno razvrstitvijo glede na
njihov prispevek k doseganju splošnih in posameznih ciljev strategij; (d)
priprava in objava pozivov za zbiranje predlogov
ali postopka za nenehno predlaganje projektov, vključno z opredelitvijo
meril za izbiro; (e)
sprejemanje vlog za podporo in njihovo ocenjevanje; (f)
izbira dejavnosti in določitev zneska podpore
ali, če je ustrezno, predložitev predlogov organu, pristojnemu za
končno preveritev upravičenosti pred odobritvijo; (g)
spremljanje izvajanja lokalne razvojne strategije
in dejavnosti, ki prejemajo podporo, ter izvajanje posebnih vrednotenj,
povezanih z lokalno razvojno strategijo. Člen 31
Podpora iz skladov SSO za
lokalni razvoj Podpora za lokalni razvoj vključuje: (a)
stroške pripravljalne podpore; (b)
izvajanje dejavnosti v okviru lokalne razvojne
strategije; (c)
pripravo in izvajanje dejavnosti sodelovanja
lokalne akcijske skupine; (d)
tekoče stroške in vodenje lokalne razvojne
strategije v višini največ 25 % skupnih javnih izdatkov, nastalih pri
lokalni razvojni strategiji. NASLOV IV FINANČNI INSTRUMENTI Člen 32
Finančni instrumenti 1. Skladi
SSO se lahko uporabljajo za podporo finančnim instrumentom pri programu,
tudi kadar je ta organizirana prek skladov skladov, za prispevek k doseganju
posebnih ciljev iz prednostne naloge na podlagi predhodne ocene, s katero so
bili ugotovljeni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere ter potrebe
po naložbah. Finančne instrumente je mogoče
kombinirati z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi obrestnimi merami in
subvencioniranimi provizijami za jamstvo. V tem primeru je treba voditi
ločeno evidenco za vsako obliko financiranja. V skladu s členom 142 se Komisija pooblasti
za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobna pravila za predhodno
oceno finančnih instrumentov, kombinacijo podpore, zagotovljene
končnim upravičencem z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi
obrestnimi merami, subvencioniranimi provizijami za jamstvo in finančnimi
instrumenti, dodatna posebna pravila za upravičenost izdatkov in pravila
za določitev vrst dejavnosti, ki se ne podpirajo s finančnimi
instrumenti. 2. Končni
upravičenci, ki prejmejo podporo iz finančnih instrumentov, lahko prejmejo
tudi nepovratna sredstva ali drugo pomoč iz programa ali drugega
instrumenta, ki ga podpira proračun Unije. V tem primeru je treba voditi
ločeno evidenco za vsak vir financiranja. 3. Prispevki
v naravi niso upravičeni izdatki pri finančnih instrumentih, razen
prispevkov zemljišč ali nepremičnin glede naložb s ciljem podpreti
razvoj ali obnovo mest, kadar je zemljišče ali nepremičnina del
naložbe. Takšni prispevki zemljišč ali nepremičnin so
upravičeni, če so izpolnjeni pogoji iz člena 59. Člen 33
Izvajanje finančnih
instrumentov 1. Pri
izvajanju člena 32 lahko organi upravljanja finančno prispevajo k
naslednjim finančnim instrumentom: (a)
finančnim instrumentom, vzpostavljenim na
ravni Unije, ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija; (b)
finančnim instrumentom, vzpostavljenim na
nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih
upravlja organ upravljanja ali je njihovo upravljanje v pristojnosti tega
organa. 2. Naslov
[VIII] finančne uredbe se uporablja za finančne instrumente iz odstavka
1(a). Prispevki iz skladov SSO finančnim instrumentom iz odstavka 1(a) se
razporedijo v ločene račune in se v skladu s cilji zadevnih skladov
SSO uporabijo za podporo ukrepom in končnim prejemnikom v skladu s
programi, iz katerih takšni prispevki izvirajo. 3. Prispevki
iz skladov SSO finančnim instrumentom iz odstavka 1(a) se razporedijo v
ločene račune in se v skladu s cilji zadevnih skladov SSO uporabijo
za podporo ukrepom in končnim prejemnikom v skladu s programi, iz katerih
takšni prispevki izvirajo. Za finančne instrumente iz odstavka 1(b) lahko
organ upravljanja zagotovi finančni prispevek naslednjim finančnim
instrumentom: (a)
finančnim instrumentom, ki so v skladu s
standardnimi pogoji, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s
postopkom pregleda iz člena 143(3); (b)
že obstoječim ali novim finančnim
instrumentom, ki so oblikovani posebej za predvideni namen in upoštevajo
veljavna pravila Unije in nacionalna pravila. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s
členom 142 za določitev posebnih pravil za nekatere vrste
finančnih instrumentov iz točke (b) ter izdelke, ki se lahko
zagotovijo s temi instrumenti. 4. Pri
podpori finančnih instrumentov iz odstavka 1(b) organ upravljanja
lahko: (a)
vlaga v kapital obstoječih ali novih pravnih
oseb, tudi tistih, ki so financirane iz drugih skladov SSO, namenjenih za
izvajanje finančnih instrumentov v skladu s cilji zadevnih skladov SSO, ki
bodo prevzele naloge izvajanja; podpora takšnim naložbam se omeji na
količine, potrebne za izvajanje novih finančnih instrumentov v skladu
s cilji te uredbe; ali (b)
zaupa naloge izvajanja: (i) Evropski investicijski banki; (ii) mednarodnim finančnim
institucijam, v katerih je kakšna država članica udeležena, ali
finančnim institucijam, ustanovljenim v državi članici za uresničevanje
javnega interesa pod nadzorom javnega organa, izbranim v skladu z veljavnimi
pravili Unije in nacionalnimi pravili; (iii) osebi javnega ali zasebnega prava,
izbrani v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili; (c)
neposredno opravlja naloge izvajanja, ki so pri
finančnih instrumentih izključno posojila ali jamstva. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih
aktov v skladu s členom 142 za določitev pravil za sporazume o
financiranju, vlogo in pristojnost subjektov, katerim so naloge izvajanja
zaupane, ter stroške in provizije za upravljanje. 5. Kadar
subjekti iz odstavka 4(b)(i) in (ii) izvajajo finančne instrumente s
skladi skladov, lahko del izvajanja zaupajo finančnim posrednikom, če
ti subjekti v okviru svoje odgovornosti zagotovijo, da finančni posredniki
izpolnjujejo merila iz [člena 57 in člena 131(1), člena 131(1a)
ter člena 131(3)] finančne uredbe. Finančni posredniki se
izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih
postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. 6. Subjekti
iz odstavka 4(b), ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, odprejo
fiduciarne račune v svojem imenu in v imenu organa upravljanja. Sredstva
na teh fiduciarnih računih se upravljajo v skladu z načelom dobrega
finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih pravil varnega in
skrbnega poslovanja so ustrezno likvidna. 7. Komisija
se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za
določitev podrobnih pravil v zvezi s posebnimi zahtevami za prenos in upravljanje
sredstev s strani subjektov, ki so jim bile zaupane naloge izvajanja, ter
preračun sredstev med eurom in nacionalnimi valutami. Člen 34
Izvajanje nekaterih
finančnih instrumentov 1. Organi,
akreditirani v skladu s členom 64, ne opravljajo preverjanja na kraju
samem pri dejavnostih, ki vključujejo finančne instrumente, ki se
izvajajo na podlagi člena 33(1)(a). Od organov, ki jim je zaupano
izvajanje teh finančnih instrumentov, prejemajo redna poročila o
nadzoru. 2. Organi,
pristojni za revizijo programov, ne izvajajo revizije dejavnosti, ki
vključujejo finančne instrumente, ki se izvajajo na podlagi
člena 33(1)(a), in sistemov za upravljanje in nadzor, ki se nanašajo na te
instrumente. Od revizorjev, imenovanih v sporazumih o vzpostavitvi teh finančnih
instrumentov, prejemajo redna poročila o nadzoru. 3. Komisija
se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 za
ureditev upravljanja in nadzora finančnih instrumentov, ki se izvajajo na
podlagi člena 33(1)(a) in člena 33(4)(b)(i), (ii) in (iii). Člen 35
Zahtevki za plačilo,
vključno z izdatki za finančne instrumente 1. Glede
finančnih instrumentov iz člena 33(1)(a) zahtevek za plačilo
vključuje in ločeno razkriva skupni znesek podpore, plačane
finančnemu instrumentu. 2. Glede
finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v
skladu s členom 33(4)(a) in (b), skupni upravičeni izdatki iz
zahtevka za plačilo vključujejo in ločeno razkrivajo skupni
znesek podpore, ki je bila plačana ali bo predvidoma plačana
finančnemu instrumentu za naložbe v končne prejemnike, ki se izvedejo
v vnaprej določenem obdobju največ dveh let, vključno s stroški
ali provizijami za upravljanje. 3. Znesek,
določen v skladu z odstavkom 2, se prilagodi v naslednjih zahtevkih
za plačilo, da se upošteva razlika med zneskom podpore, predhodno
izplačane za zadevni finančni instrument, in zneski, dejansko
vloženimi v končne prejemnike, ki se jim prištejejo plačani stroški
in provizije za upravljanje. Ti zneski se ločeno razkrijejo v zahtevku za
plačilo. 4. Glede
finančnih instrumentov iz člena 33(1)(b), ki se izvajajo v skladu s
členom 33(4)(c), zahtevek za plačilo zajema skupni znesek plačil
organa upravljanja za naložbe v končne prejemnike. Ti zneski se
ločeno razkrijejo v zahtevku za plačilo. 5. Komisija
se s pomočjo delegiranih aktov v skladu s členom 142 pooblasti za
sprejetje posebnih pravil za plačila in ustavitev plačil
finančnim instrumentom ter možne posledice v zvezi zahtevki za
plačila. Člen 36
Upravičeni izdatki ob
zaključku 1. Ob
zaključku programa so upravičeni izdatki finančnega instrumenta
skupni znesek, ki ga finančni instrument dejansko plačal ali v
primeru jamstvenih skladov odobril v obdobju upravičenosti iz člena 55(2),
kar ustreza: (a)
plačilom končnim prejemnikom; (b)
virom, odobrenim za pogodbe o jamstvu, neporavnanim
ali zapadlim, za plačilo mogočih pozivov za izpolnitev jamstva za
izgube, izračunane v skladu s preudarno predhodno oceno tveganj, ki
vključujejo mnogokratnik osnovnih novih posojil ali druge instrumente, povezane
s tveganjem, za nove naložbe v končne prejemnike; (c)
kapitaliziranim subvencioniranim obrestnim meram
ali subvencioniranim provizijam za jamstvo, ki jih je treba plačati za
največ 10 let po obdobju upravičenosti iz člena 55(2), ki se
uporabljajo v povezavi s finančnimi instrumenti, plačanimi na posebej
za to ustanovljen depozitni račun za dejansko izplačilo po obdobju
upravičenosti iz člena 55(2), vendar za posojila ali druge
instrumente, povezane s tveganjem, za naložbe v končne prejemnike v
obdobju upravičenosti iz člena 55(2); (d)
povračilu nastalih stroškov upravljanja ali
plačilu provizij za upravljanje finančnega instrumenta. 2. Pri
instrumentih, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokreditu se
kapitalizirani stroški upravljanja ali provizije za upravljanje, ki morajo biti
plačane za obdobje največ pet let po obdobju upravičenosti iz
člena 55(2) za naložbe v končne prejemnike, ki so bile izvedene
v navedenem obdobju upravičenosti in ne morejo biti zajete s
členoma 37 in 38, lahko štejejo za upravičeni izdatek,
če se vplačajo na depozitni račun, odprt posebej za navedeni
namen. 3. Upravičeni
izdatki, določeni v skladu z odstavkoma 1 in 2, ne presegajo vsote: (i) skupnega zneska podpore iz skladov SSO,
plačanega finančnemu instrumentu; in (ii) ustreznega nacionalnega sofinanciranja. 4. Komisija
se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 142 o
vzpostavitvi sistema kapitalizacije letnih obrokov za subvencionirane obrestne
mere in subvencionirane provizije za jamstvo. Člen 37
Obresti in drugi dobički
iz podpore iz skladov SSO finančnim instrumentom 1. Podpora
iz skladov SSO finančnim instrumentom se vloži na obrestovane račune
finančnih institucij v državah članicah ali začasno vloži po
načelu dobrega finančnega poslovodenja. 2. Obresti
in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov SSO
finančnim instrumentom, se uporabijo za enake namene kot prvotna podpora
iz skladov SSO v istem finančnem instrumentu. 3. Organ
upravljanja zagotovi vodenje ustrezne evidence o uporabi obresti in drugih dobičkov.
Člen 38
Ponovna uporaba virov, ki se
lahko pripišejo podpori iz skladov SSO do zaključka programa 1. Kapitalski
viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom iz naložb ali sproščenih
virov, odobrenih za pogodbe o jamstvu, in se lahko pripišejo podpori iz skladov
SSO, se ponovno uporabijo za nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi
finančnimi instrumenti v skladu s cilji programov. 2. Dobički
in drugi prihodki ali donosi, tudi obresti, provizije za jamstva, dividende,
kapitalski dobički ali drugi prejemki iz naložb, ki se lahko pripišejo
podpori iz skladov SSO finančnemu instrumentu, se uporabijo za naslednje
namene, kadar je primerno, do višine potrebnih zneskov: (a)
povračilo nastalih stroškov upravljanja in
plačilo provizij za upravljanje finančnega instrumenta; (b)
preferenčno plačilo vlagateljev, ki
delujejo po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu in zagotovijo drugi
del virov za podporo finančnemu instrumentu iz skladov SSO ali sovlagajo
na ravni končnih prejemnikov; (c)
nadaljnje naložbe z istimi ali drugimi
finančnimi instrumenti v skladu s cilji programov. 3. Organ
upravljanja zagotovi vodenje ustrezne evidence uporabe virov in dobičkov
iz odstavkov 1 in 2. Člen 39
Uporaba virov, ki ostanejo po
zaključku programa Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za
zagotovitev, da se kapitalski viri in dobički ter drugi dohodki ali
donosi, ki se lahko pripišejo podpori finančnim instrumentom iz skladov
SSO, uporabijo v skladu s cilji programa za obdobje najmanj deset let po
zaključku programa. Člen 40
Poročilo o izvajanju
finančnih instrumentov 1. Organ
upravljanja pošlje Komisiji posebno poročilo o dejavnostih, ki
vključujejo finančne instrumente, kot prilogo k letnemu poročilu
o izvajanju. 2. Poročilo
iz odstavka 1 za vsak finančni instrument vsebuje naslednje informacije: (a)
navedbo programa in prednostne naloge, iz katerih
se zagotovi podpora iz skladov SSO; (b)
opis finančnega instrumenta in ureditev za
izvajanje; (c)
navedbo organov, katerim so bile zaupane naloge
izvajanja; (d)
skupni znesek podpore po programih in prednostnih
nalogah ali ukrepih finančnemu instrumentu iz zahtevkov za plačila,
predloženih Komisiji; (e)
skupni znesek podpore, ki jo je finančni
instrument plačal ali odobril v pogodbah o jamstvu končnim
prejemnikom po programih in prednostnih nalogah ali ukrepih iz zahtevkov za
plačila, predloženih Komisiji; (f)
prihodki finančnega instrumenta in
vračila finančnemu instrumentu; (g)
multiplikacijski učinek naložb finančnega
instrumenta ter vrednost naložb in udeležb; (h)
prispevek finančnega instrumenta k doseganju
kazalnikov programa ali zadevne prednostne naloge. 3. Komisija
z delegiranim aktom po postopku pregleda iz člena 143(3) sprejme enotne
pogoje spremljanja in zagotavljanja informacij o spremljanju Komisiji med
drugim tudi glede finančnih instrumentov iz člena 33(1)(a).
NASLOV V
SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE POGLAVJE I
Spremljanje Oddelek i
Spremljanje programov Člen 41
Odbor za spremljanje 1. Država
članica v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o sklepu o
odobritvi programa, v soglasju z organom upravljanja ustanovi odbor za
spremljanje izvajanja programa. Država članica lahko za programe, ki se
sofinancirajo iz skladov SSO, ustanovi en sam odbor za spremljanje. 2. Vsak
odbor za spremljanje pripravi in sprejme svoj poslovnik. Člen 42
Sestava odbora za spremljanje 1. Odbor za
spremljanje sestavljajo predstavniki organa upravljanja in vseh posredniških
organov ter predstavniki partnerjev. Vsak član odbora za spremljanje ima
glasovalno pravico. V odboru za spremljanje programa cilja evropsko
teritorialno sodelovanje so tudi predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v
navedenem programu. 2. Komisija
svetuje odboru za spremljanje. 3. Če
EIB prispeva k programu, lahko svetuje pri delu odbora za spremljanje. 4. Odboru
za spremljanje predseduje predstavnik države članice ali organa
upravljanja. Člen 43
Naloge odbora za spremljanje 1. Odbor za
spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in
napredek pri doseganju njegovih ciljev. Pri tem upošteva finančne podatke,
splošne kazalnike in kazalnike za posamezne programe, tudi spremembe kazalnikov
rezultatov in napredka pri doseganju količinsko opredeljenih ciljnih
vrednosti, ter mejnike iz okvira delovanja. 2. Odbor za
spremljanje podrobno preuči vsa vprašanja, ki vplivajo na delovanje programa. 3. Opravi
se posvet z odborom za spremljanje, ki izda mnenje o vseh spremembah programa,
ki jih predlaga organ upravljanja. 4. Odbor za
spremljanje lahko izda priporočila organu upravljanja v zvezi z izvajanjem
programa in njegovim ovrednotenjem. Spremlja ukrepe, sprejete po njegovih
priporočilih. Člen 44
Poročila o izvajanju 1. Od leta 2016
do vključno leta 2022 države članice Komisiji predlagajo letna
poročila o izvajanju programa v preteklem finančnem letu. Države članice do 30. septembra leta 2023
predložijo končno poročilo o izvajanju programa za ESRR, ESS in
Kohezijski sklad ter letno poročilo o izvajanju za EKSRP in Evropski sklad
za pomorstvo in ribištvo. 2. Letna
poročila o izvajanju določajo informacije o izvajanju programa in
njegovih prednostnih nalog s sklicevanjem na finančne podatke, skupne
kazalnike in kazalnike za posamezne programe ter količinsko opredeljene
ciljne vrednosti, vključno s spremembami kazalnikov rezultatov in mejniki,
določenimi v okviru delovanja. Poslani podatki se nanašajo na vrednosti za
kazalnike za v celoti izvedene dejavnosti, pa tudi za izbrane dejavnosti. Prav
tako navajajo ukrepe, sprejete za izpolnitev predhodnih pogojenosti in kakršnih
koli vprašanj, ki vplivajo na delovanje programa, ter sprejete popravne ukrepe. 3. Letno
poročilo o izvajanju, ki se predloži v letu 2017, navaja in ocenjuje
informacije iz odstavka 2 ter napredek pri doseganju ciljev programa,
vključno s prispevkom skladov SSO k spremembam kazalnikov rezultatov,
kadar so na voljo dokazila iz vrednotenja. Ocenjuje tudi izvajanje ukrepov za
upoštevanje načel iz členov 6, 7 in 8 ter poroča o podpori, ki
se uporablja za cilje, povezane s podnebnimi spremembami. 4. Letno
poročilo o izvajanju, ki se predloži v letu 2019, in končno
poročilo o izvajanju za sklade SSO poleg informacij in ocene iz odstavkov 2
in 3 vključujeta informacije o napredku in ocenjujeta napredek pri
doseganju ciljev programa in njegov prispevek k doseganju strategije Unije za
pametno, trajnostno in vključujočo rast. 5. Letna
poročila o izvajanju iz odstavkov od 1 do 4 so sprejemljiva, če
vsebujejo vse informacije, zahtevane v navedenih odstavkih. Če
poročilo ni sprejemljivo, Komisija v 15 delovnih dneh po prejemu letnega
poročila o izvajanju o tem obvesti državo članico, sicer se šteje za dopustno. 6. Komisija
preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici sporoči
svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju in v
petih mesecih po prejemu končnega poročila. Če Komisija ne
predloži pripomb v teh rokih, se poročila štejejo za sprejeta. 7. Komisija
lahko izda priporočila za obravnavanje vseh zadev, ki vplivajo na
izvajanje programa. Če so bila takšna priporočila izražena, organ
upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih. 8. Povzetek
za državljane z vsebino letnih in končnega poročila o izvajanju se
javno objavi. Člen 45
Letna pregledovalna seja 1. Komisija
in vsaka država članica vsako leto od leta 2016 do vključno
leta 2022 organizirata letno pregledovalno sejo za pregled dosežkov posameznih
programov ob upoštevanju letnega poročila o izvajanju ter pripomb in
priporočil Komisije, kadar je ustrezno. 2. Na letni
pregledovalni seji se lahko obravnava več programov. Na letni
pregledovalni seji leta 2017 in leta 2019 se obravnavajo vsi programi
v državi članici in upoštevajo tudi poročila o napredku, ki jih
predloži država članica v skladu s členom 46 v navedenih letih. 3. Država
članica in Komisija se lahko dogovorita, da organizirata letne
pregledovalne seje samo v letih 2017 in 2019. 4. Letni
pregledovalni seji predseduje Komisija. 5. Država
članica zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje kakršnih koli pripomb
Komisije po seji. Oddelek II
Strateški napredek Člen 46
Poročilo o napredku 1.
Država članica do 30. junija 2017 in do 30. junija 2019
Komisiji predloži poročilo o napredku pri izvajanju pogodbe o partnerstvu,
doseženem do 31. decembra 2016 oziroma do 31. decembra 2018. 2.
V poročilu o napredku se navedejo informacije
in ocena: (a)
sprememb razvojnih potreb v državi članici od
sprejetja pogodbe o partnerstvu; (b)
napredka pri uresničevanju strategije Unije za
pametno, trajnostno in vključujočo rast, zlasti v zvezi z mejniki,
določenimi za vsak program v okviru delovanja, in podporo, ki se uporablja
za cilje na področju podnebnih sprememb; (c)
ukrepov, sprejetih za izpolnitev predhodnih
pogojenosti, ki niso bile izpolnjene ob sprejetju pogodbe o partnerstvu,
izvedenih v skladu z določenim časovnim razporedom; (d)
izvajanja mehanizmov za zagotovitev usklajevanja
med skladi SSO ter drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi
instrumenti financiranja ter z EIB; (e)
napredka pri doseganju prednostnih področij,
določenih za sodelovanje; (f)
sprejetih ukrepov za krepitev zmogljivosti organov
držav članic in, kadar je ustrezno, upravičencev za upravljanje in
uporabo skladov SSO; (g)
načrtovanih ukrepov in ustreznih ciljev v
programih za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev; (h)
vloge partnerjev iz člena 5 pri izvajanju
pogodbe o partnerstvu. 3.
Kadar Komisija v treh mesecih po predložitvi
poročila o napredku ugotovi, da so predložene informacije nepopolne ali
nejasne, lahko od države članice zahteva dodatne informacije. Država
članica Komisiji zagotovi zahtevane informacije v treh mesecih in, kadar
je ustrezno, ustrezno spremeni poročilo o napredku. 4.
V letih 2017 in 2019 Komisija pripravi
strateško poročilo, v katerem povzame poročila o napredku držav
članic, ki ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. 5.
V letih 2018 in 2020 Komisija v svoje letno
poročilo o napredku za spomladansko zasedanje Evropskega sveta
vključi oddelek s povzetkom strateškega poročila, zlasti v zvezi z
napredkom k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo
rast.
POGLAVJE II
Vrednotenje Člen 47
Splošne določbe 1. Ovrednotenje
se opravi za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja programov ter oceno
njihove uspešnosti in učinka. Vpliv programov se ovrednoti v skladu s
poslanstvom zadevnih skladov SSO v zvezi s cilji strategije Unije za pametno,
trajnostno in vključujočo rast[27],
pa tudi v zvezi z bruto domačim proizvodom (BDP) ter brezposelnostjo,
kadar je ustrezno. 2. Države
članice zagotovijo vire, potrebne za izvedbo ovrednotenj, ter zagotovijo
vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in proizvodnjo in zbiranje podatkov,
potrebnih za ovrednotenja, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki
in, kadar je ustrezno, kazalniki za posamezne programe. 3. Vrednotenje
izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za
izvajanje programa. Komisija zagotovi navodila za izvajanje vrednotenj. 4. Vse
ocene se v celoti objavijo. Člen 48
Predhodna ocena 1.
Države članice opravijo predhodne ocene za
izboljšanje kakovosti zasnove vsakega programa. 2.
Za predhodne ocene je odgovoren organ, pristojen za
pripravo programov. Komisiji se predložijo hkrati s programom in skupaj s
povzetkom. Pravila za posamezne sklade lahko določijo pragove, pod
katerimi se predhodna ocena lahko kombinira z vrednotenjem za drugi program. 3.
S predhodnimi ocenami se ocenijo: (a)
prispevek k strategiji Unije za pametno, trajnostno
in vključujočo rast ob upoštevanju izbranih tematskih ciljev in
prednostnih nalog ter nacionalnih in regionalnih potreb; (b)
notranja skladnost predlaganega programa ali
dejavnosti ter njeno razmerje z drugimi ustreznimi instrumenti; (c)
usklajenost dodeljevanja proračunskih virov s
cilji programa; (d)
usklajenost izbranih tematskih ciljev, prednostnih
nalog in ustreznih ciljev programov s skupnim strateškim okvirom, pogodbo o
partnerstvu in priporočili za posamezne države na podlagi člena 121(2)
Pogodbe ter priporočil Sveta, sprejetih na podlagi člena 148(4)
Pogodbe; (e)
ustreznost in jasnost predlaganih kazalnikov
programov; (f)
kako bodo predvideni učinki prispevali k
rezultatom; (g)
ali so količinsko opredeljene ciljne vrednosti
realne ob upoštevanju predvidene podpore iz skladov SSO; (h)
utemeljitev oblike predlagane podpore; (i)
zadostnost človeških virov in upravnih
zmogljivosti za upravljanje programa; (j)
ustreznost postopkov za spremljanje programa in
zbiranje podatkov, potrebnih za ovrednotenja; (k)
ustreznost mejnikov, izbranih za okvir delovanja; (l)
ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje
enakih možnosti moških in žensk ter za preprečevanje diskriminacije; (m)
ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje
trajnostnega razvoja. 4. Predhodna
ocena po potrebi vključuje zahteve za strateško presojo vplivov na okolje,
določene med izvajanjem Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in
programov na okolje[28]. Člen 49
Ovrednotenje med programskim
obdobjem 1. Organ
upravljanja sestavi načrt vrednotenja za vsak program in ga predloži v
skladu s pravili za posamezne sklade. 2. Države
članice zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za vrednotenje. 3. Organi
upravljanja med programskim obdobjem za vsak program na podlagi načrta
vrednotenja opravijo vrednotenje, vključno z vrednotenji za oceno
uspešnosti in učinka. Vsaj enkrat v programskem obdobju se z ovrednotenjem
oceni, kako je podpora iz skladov SSO prispevala k ciljem za vsako prednostno
nalogo. Odbor za spremljanje preuči vsa vrednotenja in jih pošlje
Komisiji. 4. Komisija
lahko na svojo pobudo ovrednoti programe. Člen 50
Naknadna ocena Naknadne ocene izvaja Komisija ali države
članice, ki med seboj tesno sodelujejo. Naknadne ocene preučujejo
uspešnost in učinkovitost skladov SSO ter njihov prispevek k strategiji
Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s posebnimi
zahtevami iz pravil za posamezne sklade. Naknadne ocene se opravijo do 31. decembra 2023.
NASLOV VI
TEHNIČNA POMOČ Člen 51
Tehnična
pomoč na pobudo Komisije 1. Na pobudo ali v imenu Komisije lahko skladi SSO podprejo pripravljalno,
spremljevalno, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizijske ter
nadzorne ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe. Ti ukrepi lahko vključujejo, vendar ne smejo
biti omejeni na: (a)
pomoč pri pripravi in oceni projektov,
vključno z EIB; (b)
podporo za institucionalno krepitev in krepitev
upravnih zmogljivosti za uspešno upravljanje skladov SSO; (c)
študije, povezane s poročanjem Komisije o
skladih SSO in poročilom o koheziji; (d)
ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem,
spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov SSO, pa tudi ukrepe za
izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne pomoči; (e)
ovrednotenja, strokovna poročila, statistične
podatke in študije, vključno s splošnimi, ki se nanašajo na sedanje in
prihodnje delovanje skladov SSO, ki jih lahko, če je ustrezno, izvede EIB; (f)
ukrepe za razširjanje informacij, podporo mreženju,
izvajanje komunikacijskih dejavnosti, ozaveščanje ter spodbujanje
sodelovanja in izmenjave izkušenj, tudi s tretjimi državami. Za doseganje
večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljše
sinergije dejavnosti obveščanja na pobudo Komisije viri, dodeljeni
komunikacijskim dejavnostim iz te uredbe, prispevajo tudi k celostnemu
obveščanju o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, če
so povezane s splošnimi cilji te uredbe; (g)
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje
računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in
vrednotenje; (h)
ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in
izmenjave informacij o praksah vrednotenja; (i)
ukrepe v zvezi z revizijo; (j)
krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti
glede načrtovanja naložb, ocene potreb, priprave, oblikovanja in izvajanja
finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih
projektov, vključno s skupnimi pobudami z EIB. Člen 52
Tehnična pomoč
držav članic 1. Skladi
SSO lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe za pripravo,
upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje in komuniciranje,
mreženje, reševanje sporov ter nadzor in revizijo. Država članica lahko
uporabi sklade SSO za podporo ukrepom za zmanjšanje upravnega bremena
upravičencev, vključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov, ter
ukrepom za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev
za upravljanje in uporabo skladov SSO. Ti ukrepi se lahko nanašajo na predhodna
ali naslednja programska obdobja. 2. Pravila
za posamezne sklade lahko dodajajo ali izključujejo ukrepe, ki se lahko financirajo
s tehnično pomočjo posameznega sklada SSO.
NASLOV VII
FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV SSO POGLAVJE I
Podpora iz skladov SSO Člen 53
Določitev stopenj
sofinanciranja 1. Sklep
Komisije o sprejetju programa določa stopnjo ali stopnje sofinanciranja
ter največji znesek podpore iz skladov SSO v skladu s pravili za posamezne
sklade. 2 Ukrepi
tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se
lahko financirajo stoodstotno. Člen 54
Dejavnosti, ki ustvarjajo
prihodek 1. Neto
prihodki, ustvarjeni po koncu dejavnosti v določenem referenčnem
obdobju, se določijo vnaprej po eni od naslednjih metod: (a) uporaba pavšalnega odstotka prihodka za
zadevno vrsto dejavnosti; (b) izračun sedanje vrednosti neto
prihodkov dejavnosti ob upoštevanju uporabe načela „plača
povzročitelj“ ter po potrebi vidikov enakosti v povezavi s sorazmerno
blaginjo zadevne države članice. Upravičeni izdatki dejavnosti, ki naj bi se
sofinancirala, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe dejavnosti,
zmanjšanih za sedanjo vrednost neto prihodka, določenega po eni od teh
metod. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih
aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega odstotka iz
točke (a) zgoraj. Komisija sprejme metodologijo iz točke (b) z
izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 143(3). 2. Kadar
objektivno ni mogoče vnaprej določiti prihodkov po metodah iz
odstavka 1, se čisti prihodek, ustvarjen v treh letih od zaključka
dejavnosti ali do 30. septembra 2023, kar nastopi prej, odšteje od
izdatkov, prijavljenih Komisiji. 3. Kadar
objektivno ni mogoče vnaprej določiti prihodkov po metodah iz
odstavka 1, se čisti prihodek, ustvarjen v treh letih od zaključka
dejavnosti ali do 30. septembra 2023, kar nastopi prej, odšteje od
izdatkov, prijavljenih Komisiji. 4. Odstavka
1 in 2 se uporabljata samo za dejavnosti, katerih skupni stroški presegajo 1 000 000
EUR. Ta člen se ne uporablja za ESS. 5. Odstavka
1 in 2 se ne uporabljata za dejavnosti, za katere veljajo pravila o državni
pomoči ali podpori finančnim instrumentom ali iz finančnih
instrumentov.
POGLAVJE II
Upravičenost izdatkov in trajnost Člen 55
Upravičenost 1.
Upravičenost izdatkov se določi na
podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v
tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali pravil za posamezne sklade. 2.
Izdatki so upravičeni do prispevka iz skladov
SSO, če so nastali upravičencu in jih je ta plačal med datumom
predložitve programa Komisiji ali med 1. januarjem 2014, kar
nastopi prej, in 31. decembrom 2022. Izdatki so upravičeni do
prispevka iz skladov SSO, če so nastali upravičencu in jih je ta
plačal med datumom predložitve programa Komisiji ali med 1. januarjem 2014, kar
nastopi prej, in 31. decembrom 2022. 3.
Poleg tega so izdatki upravičeni do prispevka
iz EKSRP in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo samo, če
plačilna agencija ustrezno pomoč dejansko izplača med 1.
januarjem 2014 in 31. decembrom 2022. 4.
Pri stroških, povrnjenih na podlagi člena 57(1)(b)
in (c) se ukrepi, ki pomenijo podlago za povračilo, izvedejo med 1.
januarjem 2014 in 31. decembrom 2022. Dejavnosti se ne izberejo za podporo
skladov SSO, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene,
preden je upravičenec organu upravljanja vložil zahtevek za financiranje v
okviru programa, ne glede na to, ali je upravičenec opravil vsa povezana
plačila. 5.
Ta člen ne posega v pravila iz člena 51 o
upravičenosti tehnične pomoči na pobudo Komisije. 6.
Neto prihodek, nastal neposredno zaradi dejavnosti
med njenim izvajanjem, ki ni bil upoštevan v času odobritve dejavnosti, se
odšteje od upravičenih izdatkov dejavnosti v končnem zahtevku za
plačilo, ki ga predloži upravičenec. To pravilo se ne uporablja za
finančne instrumente in nagrade. 7.
Pri spremembi programa izdatki, ki postanejo
upravičeni zaradi spremembe programa, postanejo upravičeni šele z
dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji. 8.
Dejavnost lahko prejme podporo enega ali več
skladov SSO in drugih instrumentov Unije, če postavka izdatkov,
vključena v zahtevek za plačilo za povračilo enega od skladov
SSO, ne prejema podpore drugega sklada ali instrumenta Unije niti podpore iz
istega sklada v drugem programu. Člen 56
Oblike podpore Skladi SSO se uporabljajo za podporo v obliki
nepovratnih sredstev, nagrad, vračljive pomoči in finančnih
instrumentov ali njihove kombinacije. Pri vračljivi
pomoči se podpora, vrnjena organu, ki je zagotovil pomoč, ali drugemu
pristojnemu javnemu organu države članice vodi na posebnem računu in
se ponovno uporabi za enak namen ali v skladu s cilji programa. Člen 57
Oblike nepovratnih sredstev 1. Nepovratna
sredstva so lahko v naslednjih oblikah: (a)
povračilo dejansko nastalih in plačanih
upravičenih stroškov skupaj s prispevki v naravi in amortizacijo, kadar je
primerno; (b)
standardne lestvice stroškov na enoto; (c)
pavšalni zneski, ki ne presegajo 100 000 EUR
javnega prispevka; (d)
pavšalno financiranje, določeno z uporabo
odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov. 2. pavšalno
financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več
določenih kategorij stroškov. 3. Možnosti
iz odstavka 1 se lahko kombinirajo samo, kadar vsaka zajema različne
kategorije stroškov ali kadar so uporabljene za različne projekte v
dejavnosti ali za zaporedne faze dejavnosti. Ko se dejavnost ali projekt, ki je
del dejavnosti, izvaja izključno z naročili gradenj, blaga ali
storitev, se uporabi samo odstavek 1(a). 4. Kadar so
javna naročila v dejavnosti ali projektu, ki je del dejavnosti, omejena na
nekatere kategorije stroškov, se lahko uporabljajo vse možnosti iz odstavka 1.
Zneski iz odstavka 1(b), (c) in (d) se določijo na podlagi: (a)
poštene, pravične in preverljive metode
izračuna, ki temelji na: (i) statističnih podatkih ali drugih
objektivnih informacijah; ali (ii) preverjenih zgodovinskih podatkih
posameznih upravičencev ali uporabi njihovih običajnih praks
stroškovnega računovodstva; (b)
metodah in ustreznih lestvicah stroškov na enoto,
pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah, ki se uporabljajo v politikah Unije za
podobno vrsto dejavnosti in upravičenca; (c)
metod in ustreznih lestvic stroškov na enoto,
pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za
nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno
vrsto dejavnosti in upravičenca; (d)
stopnjah, določenih s to uredbo ali pravilih
za posamezne sklade. 5. Dokument,
ki določa pogoje za podporo za vsako dejavnost, določi metodo, ki se
uporablja za določanje stroškov dejavnosti in pogojev za plačilo
nepovratnih sredstev. Člen 58 Pavšalno
financiranje za posredne stroške za nepovratna sredstva Če z izvajanjem dejavnosti nastajajo
posredni stroški, se lahko izračunajo kot pavšalni znesek na enega od
naslednjih načinov: (a)
pavšalni znesek do 20 % upravičenih
neposrednih stroškov, kadar se stopnja izračuna na podlagi poštene,
pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v
programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica
za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca; (b)
pavšalni znesek do 15 % upravičenih
neposrednih stroškov za osebje; (c)
pavšalni znesek, ki se uporablja za upravičene
neposredne stroške na podlagi obstoječih metod in ustreznih stopenj, ki se
uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih
aktov v skladu s členom 142 o opredelitvi pavšalnega zneska in povezanih
metod iz točke (c) zgoraj. Člen 59
Posebna pravila o
upravičenosti za nepovratna sredstva 1.
Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja del,
blaga, storitev, zemljišč in nepremičnin, za katere ni bilo
opravljeno plačilo v gotovini, podprto z računi ali dokumenti
enakovredne dokazne vrednosti, so lahko upravičeni, če pravila za
upravičenost skladov SSO in programa to omogočajo in če so
izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a)
javna podpora, plačana dejavnosti, ki
vključuje prispevke v naravi, ne presega skupnih upravičenih izdatkov
brez prispevkov v naravi ob koncu dejavnosti; (b)
vrednost, pripisana prispevkom v naravi, ne presega
splošno priznanih stroškov na zadevnem trgu; (c)
vrednost prispevka in njegovo uresničitev je
mogoče neodvisno oceniti in preveriti; (d)
pri zagotavljanju zemljišč ali
nepremičnin vrednost potrdi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali
ustrezno pooblaščeni uradni organ in ne presega meje iz odstavka 3(b); (e)
pri prispevkih v naravi v obliki neplačanega
dela se vrednost navedenega dela opredeli ob upoštevanju preverjenega
porabljenega časa ter stopnje nadomestila za enakovredno delo. 2.
Stroški amortizacije se lahko štejejo za
upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a)
pravila o upravičenosti programa to
omogočajo; (b)
znesek izdatkov je utemeljen z dokazili z enako
dokazno vrednostjo kot jo imajo računi, kadar se povrnejo v obliki iz
člena 57(1)(a); (c)
stroški se nanašajo izključno na obdobje
podpore dejavnosti; (d)
javna nepovratna sredstva niso prispevala k
pridobitvi amortiziranih sredstev. 3.
Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka
iz skladov SSO: (a)
obresti na dolgove; (b)
nakup nepozidanega zemljišča in pozidanega
zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov
za zadevno dejavnost. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za
dejavnosti v zvezi z varstvom okolja dovoli višji odstotek; (c)
davek na dodano vrednost. Zneski DDV pa so
upravičeni, kadar niso izterljivi na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV
in jih plača upravičenec, za katerega ne velja, da ni davčni
zavezanec, kakor je opredeljen v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES,
če takšni zneski DDV ne nastanejo v zvezi z zagotavljanjem infrastrukture. Člen 60
Upravičenost dejavnosti
glede na kraj 1. Odvisno
od odstopanj iz odstavkov 2 in 3 ter pravil za posamezne sklade so dejavnosti,
ki jih podpirajo skladi SSO, na območju, ki ga zajema program, iz katerega
se podpirajo („programsko območje“). 2. Organ
upravljanja lahko sprejme, da se dejavnost izvaja zunaj programskega
območja, vendar v Uniji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a)
dejavnost koristi programskemu območju; (b)
skupni znesek, v programu dodeljen dejavnostim
zunaj programskega območja, ne presega 10 % podpore iz ESRR,
Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na ravni
prednostne naloge ali 3 % podpore iz EKSRP na ravni programa; (c)
odbor za spremljanje soglaša z zadevno dejavnostjo
ali vrstami dejavnosti; (d)
organi, pristojni za program, ki podpira navedeno
dejavnost, izpolnjujejo obveznosti organov za program v zvezi z upravljanjem,
nadzorom in revizijo v zvezi z dejavnostjo ali sklepajo sporazume z organi na
območju, na katerem se dejavnost izvaja. 3. Za
dejavnosti v zvezi s promoviranjem lahko izdatki nastanejo zunaj Unije, če
so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(a) in obveznosti v zvezi z upravljanjem,
nadzorom in revizijo dejavnosti. 4.
Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za
programe v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje, odstavka 2 in 3 pa
se ne uporabljata za dejavnosti, ki jih podpira ESS. Člen 61
Trajnost dejavnosti 1. Dejavnost,
ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali donosne naložbe, povrne
prispevek iz skladov SSO, če v petih letih od datuma končnega
plačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o
državni pomoči, kadar je ustrezno, velja: (a)
prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti; (b)
sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki
daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali (c)
bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje
ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni
cilji. Neupravičeno plačane zneske za dejavnost
izterja država članica. 2. Dejavnosti,
ki jih podpira ESS, in dejavnosti, ki jih podpirajo drugi skladi SSO, ki niso
naložbe v infrastrukturo ali donosne naložbe, povrnejo prispevek iz sklada
samo, kadar zanje velja obveznost za vzdrževanje naložb v skladu z veljavnimi
pravili o državni pomoči in kadar gre za prenehanje ali premestitev
proizvodne dejavnosti v obdobju iz navedenih pravil. 3. Odstavka
1 in 2 se ne uporabljata za prispevke finančnim instrumentom ali iz
finančnih instrumentov ali za kakršno koli drugo dejavnost, pri kateri
preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij. 4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za fizične osebe, ki so
upravičenci do investicijske podpore in po koncu investicijske dejavnosti
postanejo upravičene do pomoči ter prejmejo pomoč v okviru EGF
(Uredba [/2012] o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji), kadar so
zadevne naložbe neposredno povezane z vrsto dejavnosti, ki je upravičena
do podpore iz sklada EGF.
NASLOV VIII
UPRAVLJANJE IN NADZOR POGLAVJE I
Sistemi upravljanja in nadzora Člen 62
Splošna načela sistemov
upravljanja in nadzora Sistemi upravljanja in nadzora določajo: (a)
opis nalog posameznih organov, vključenih v
upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog v vsakem organu; (b)
upoštevanje načela ločevanja nalog med
temi organi in v njih; (c)
postopke za zagotavljanje pravilnosti in
zakonitosti prijavljenih izdatkov; (d)
računalniške sisteme za računovodstvo,
shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za
spremljanje in poročanje; (e)
sisteme poročanja in spremljanja, če
odgovorni organ zaupa izvajanje nalog drugemu organu; (f)
ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja
in nadzora; (g)
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne
revizijske sledi; (h)
preprečevanje, odkrivanje in odpravo
nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih
zneskov z obrestmi. Člen 63
Odgovornosti držav
članic 1. Države
članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter
prevzamejo s tem povezane odgovornosti iz pravil o deljenem upravljanju iz
finančne uredbe ter pravil za posamezne sklade. V skladu z načelom
deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor
programov. 2. Države
članice zagotovijo, da so njihovi sistemi upravljanja in nadzora za
programe vzpostavljeni v skladu z določbami pravil za posamezne sklade ter
da uspešno delujejo. 3. Država
članica vzpostavi in izvaja postopek za neodvisno preučitev in
reševanje pritožb v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, ki jih
sofinancirajo skladi SSO. Države članice na zahtevo poročajo Komisiji
o rezultatih takšnih preučitev. 4. Vse
uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s
sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki se vzpostavi v skladu s pogoji, ki
jih Komisija določi z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3).
POGLAVJE II
Akreditacija organov upravljanja in nadzora Člen 64
Akreditacija
in usklajevanje 1. V skladu
s [členom 56(3)] finančne uredbe se vsak organ, pristojen za
upravljanje in nadzor izdatkov v okviru skladov SSO, akreditira z uradnim
sklepom akreditacijskega organa na ministrski ravni. 2. Akreditacija
se podeli, če organ izpolnjuje akreditacijska merila za notranje okolje,
nadzorne dejavnosti, obveščanje in komuniciranje ter spremljanje iz pravil
za posamezne sklade. 3. Akreditacija
temelji na mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali organ
izpolnjuje akreditacijska merila. Neodvisni revizijski organ svoje delo
opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. 4. Akreditacijski
organ nadzira akreditirani organ in z uradnim sklepom prekliče njegovo
akreditacijo, če eno ali več akreditacijskih meril ni več izpolnjenih,
razen če organ sprejme potrebne sanacijske ukrepe v poskusnem obdobju, ki
ga glede na resnost problema določi akreditacijski organ. Akreditacijski
organ Komisijo nemudoma obvesti o morebitni določitvi poskusnega obdobja
za akreditirani organ in o kakršnih koli sklepih o preklicu. 5. Država
članica lahko imenuje usklajevalni organ, ki je pristojen za zveze s
Komisijo in obveščanje Komisije, spodbujanje usklajene uporabe pravil
Unije, pripravo zbirnega poročila s pregledom vseh izjav o upravljanju in
revizijskih mnenj na nacionalni ravni ter uskladitev izvajanja sanacijskih
ukrepov glede pomanjkljivosti splošne narave. 6. Brez
poseganja v pravila iz pravil za posamezne sklade so organi, akreditirani v
skladu z odstavkom 1: (a)
organi upravljanja in, kadar je ustrezno, organi za
potrjevanje za ESRR, ESS in Kohezijski sklad; (b)
plačilne agencije za EKSRP in Evropski sklad
za pomorstvo in ribištvo.
POGLAVJE III
Pooblastila in pristojnosti Komisije Člen 65
Pooblastila in pristojnosti
Komisije 1. Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, tudi akreditacijskega
postopka, letne izjave o upravljanju, letnih poročil o nadzoru, letnega
revizijskega mnenja in letnega poročila o izvajanju ter na podlagi revizij
nacionalnih organov in organov Unije prepriča, da so države članice
vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora v skladu s to uredbo in pravili za
posamezne sklade ter da ti sistemi med izvajanjem programov uspešno delujejo. 2. Brez
poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki
Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije po ustreznem predhodnem obvestilu
opravljajo revizije ali preglede na kraju samem. Področje uporabe takšnih
revizij ali pregledov lahko zajema zlasti preverjanje uspešnega delovanja
sistemov upravljanja in nadzora v programu ali njegovem delu ter delovanje in
oceno dobrega finančnega poslovodenja dejavnosti ali programov. Uradniki ali
pooblaščeni predstavniki države članice lahko sodelujejo pri takšnih
revizijah. Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni
predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju
samem, imajo dostop do vseh evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na
vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z dejavnostmi, ki jih podpirajo
skladi SSO, ter sistemi upravljanja in nadzora. Države članice Komisiji na
zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov. Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na
uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja
izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije
in pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na
domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar pa
imajo dostop do tako pridobljenih informacij. 3. Komisija
lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev
uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost
izdatkov v skladu s pravili za posamezne sklade. 4. Komisija
lahko od države članice zahteva, naj preuči pritožbo, predloženo
Komisiji v zvezi z izbiro ali izvajanjem dejavnosti, sofinanciranih s skladi
SSO, ali delovanjem sistema upravljanja in nadzora.
NASLOV IX
FINANČNO POSLOVODENJE, POTRDITEV OBRAČUNA IN FINANČNI POPRAVKI,
PRENEHANJE OBVEZNOSTI POGLAVJE I
Finančno poslovodenje Člen
66
Proračunske obveznosti Proračunske obveznosti Unije za vsak
program se izvajajo v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2014
do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju programa predstavlja sklep o
financiranju v smislu člena 75(2) finančne uredbe in po uradnem
obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.
Proračunska obveznost za prvi obrok
posameznega programa nastane, ko Komisija sprejme program. Proračunske obveznosti za naslednje
obroke Komisija izvede pred 1. majem vsakega leta na podlagi sklepa iz drugega
pododstavka, razen kadar se uporablja člen 13 finančne uredbe. Glede rezerve za uspešnost proračunske
obveznosti sledijo sklepu Komisije o odobritvi spremembe programa. Člen 67
Splošna pravila za plačila 1. Komisija
opravi plačila prispevkov iz skladov SSO vsakemu programu v skladu s
proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako
plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost
zadevnega sklada. 2. Plačila
so v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila
letne razlike ter po potrebi končne razlike. 3. Oblike
podpore v skladu s členom 57(1)(b), (c) in (d) se zneski, plačani
upravičencu, štejejo za upravičene izdatke. Člen 68
Splošna pravila za
izračun vmesnih plačil, plačilo letne razlike, kadar je
ustrezno, in plačilo končne razlike Pravila za posamezne sklade določajo
pravila za izračun zneska, povrnjenega kot vmesna plačila, za
plačilo letne razlike, kadar je ustrezno, in za izračun končne
razlike. Ta znesek je funkcija posebne stopnje sofinanciranja, ki se uporablja
za upravičene izdatke. Člen 69
Zahtevki za plačilo 1. Posebni
postopek in informacije, ki jih je treba predložiti za zahtevke za
plačilo, se določijo v pravilih za posamezne sklade. 2. Zahtevek
za plačilo, ki se predloži Komisiji, vsebuje vse informacije, ki jih
Komisija potrebuje za pripravo računovodskih izkazov v skladu s
členom 61(2) finančne uredbe. Člen 70
Akumulacija vnaprejšnjega
financiranja in vmesnih plačil 1. Kumulativna
vsota vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil ter, kadar je ustrezno,
letna razlika Komisije ne presegajo 95 % prispevka programu iz skladov SSO. 2. Ko je
dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo s pošiljanjem
zahtevkov za plačilo Komisiji. Člen 71
Uporaba eura Zneski iz programov, ki so jih poslale države
članice, napovedi izdatkov, izkazov odhodkov, zahtevkov za plačilo,
letnih računovodskih izkazov in izdatkov, navedenih v letnih in
končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih. Člen 72
Plačilo začetnega
vnaprejšnjega financiranja 1. Po
sklepu Komisije o sprejetju programa Komisija plača znesek začetnega
vnaprejšnjega financiranja za celotno programsko obdobje. Znesek začetnega
vnaprejšnjega financiranja se plača v obrokih glede na proračunske
potrebe. Obroki se opredelijo v pravilih za posamezne sklade. 2. Vnaprejšnje
financiranje se uporablja samo za plačila upravičencem pri izvajanju
programa. Pristojnemu organu se da nemudoma na voljo za ta namen. Člen 73
Obračun začetnega
vnaprejšnjega financiranja Znesek, plačan kot začetno
vnaprejšnje financiranje, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob
zaključku programa. Člen 74
Prekinitev roka plačila 1. Rok
plačila za zahtevek za vmesno plačilo lahko odredbodajalec prekine s
prenosom v smislu finančne uredbe za največ devet mesecev, če: (a)
po informacijah nacionalnega revizijskega organa
ali revizijskega organa Unije obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri
delovanju sistema upravljanja in nadzora, (b)
mora odredbodajalec s prenosom izvesti dodatna
preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so izdatki iz
zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo z resnimi finančnimi
posledicami; (c)
eden od dokumentov, ki se zahtevajo v členu 75(1),
ni bil predložen. 2. Odredbodajalec
lahko s prenosom omeji prekinitev dela izdatkov, ki ga zajema zahtevek za
plačilo, na katerega so vplivali elementi iz odstavka 1. Odredbodajalec s
prenosom nemudoma obvesti državo članico in organ upravljanja o razlogu za
prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec
prekliče prekinitev na podlagi prenosa, takoj ko so bili sprejeti potrebni
ukrepi. POGLAVJE II
Potrditev obračuna in finančni popravki Člen 75
Predložitev informacij 1. Do 1.
februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država članica
Komisiji predloži naslednje dokumente in informacije v skladu s [členom 56]
finančne uredbe: (a)
potrjene letne računovodske izkaze ustreznih
organov, akreditiranih v skladu s členom 64; (b)
izjavo o zanesljivosti upravljanja glede
popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov,
pravilnega delovanja sistemov notranjega nadzora, kakor tudi glede zakonitosti
in pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanja načela dobrega
finančnega poslovodenja; (c)
povzetek rezultatov vseh razpoložljivih opravljenih
revizij in nadzorov, vključno z analizo sistemskih ali ponavljajočih
se pomanjkljivosti ter sprejetimi ali načrtovanimi popravnimi ukrepi; (d)
revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega
revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti,
točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov, pravilnem
delovanju sistemov notranjega nadzora, kakor tudi glede zakonitosti in
pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanja načela dobrega
finančnega poslovodenja, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami
revizij, opravljenih v zvezi obračunskim letom iz mnenja. 2. Na
zahtevo Komisije ji država članica zagotovi dodatne informacije. Če
država članica zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi
Komisija, lahko Komisija sprejme odločitev o potrditvi obračuna na
podlagi informacij, ki jih ima na voljo. 3. Do [15.
februarja] v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, država
članica Komisiji predloži zbirno poročilo v skladu z zadnjim
pododstavkom [člena 56(5)] finančne uredbe. Člen 76
Potrditev obračuna 1. Komisija
do 30. aprila leta po koncu obračunskega obdobja v skladu s pravili za
posamezne sklade odloči o potrditvi obračuna ustreznih organov,
akreditiranih v skladu s členom 64 za vsak program. Odločitev o
potrditvi obračunov zajema celostnost, točnost in verodostojnost
predloženih letnih računovodskih izkazov, brez poseganja v kakršne koli
naknadne finančne popravke. 2. Postopki
za potrditev obračuna so določeni v pravilih za posamezne sklade. Člen 77
Finančni popravki
Komisije 1. Komisija
izvede finančne popravke s črtanjem dela prispevka ali celotnega
prispevka Unije programu in izterjavo od države članice, da se iz
financiranja Unije izključijo izdatki, ki kršijo veljavno pravo Unije in
nacionalno pravo, tudi glede pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora
držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Evropsko računsko
sodišče. 2. Kršitev
veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava vodi k finančnemu popravku
samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a)
kršitev je ali bi lahko vplivala na izbiro
dejavnosti s strani pristojnega organa za podporo skladov SSO; (b)
obstaja tveganje, da je kršitev vplivala ali bi
lahko vplivala na znesek izdatkov, prijavljenih za povračila iz
proračuna Unije. 3. Pri
določanju zneska finančnega popravka iz odstavka 1 Komisija upošteva
vrsto in težo kršitve veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava ter njene
finančne posledice za proračun Unije. 4. Merila
in postopki za uporabo finančnih popravkov so določeni v pravilih za
posamezne sklade.
Poglavje
III
Prenehanje obveznosti Člen 78
Načela 1. Vsi
programi se predložijo v postopek prenehanja obveznosti, vzpostavljen na
podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v
vnaprejšnjem financiranju ali zahtevku za plačilo v določenem
obdobju, sprostijo. 2. Prevzete
obveznosti, ki se nanašajo na zadnje leto obdobja, bodo prenehale v skladu s
pravili, ki jih je treba upoštevati pri zaključku programov. 3. Pravila
za posamezne sklade podrobno določajo natančno uporabo pravila
prenehanja obveznosti za vsak sklad SSO. 4. Del
prevzetih obveznosti, ki je še odprt, se sprosti, če dokumenti, potrebni
za zaključek, niso bili predloženi Komisiji do roka iz pravil za posamezne
sklade. Člen 79
Izjeme od prenehanja
obveznosti 1. Znesek,
na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih
pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji: (a) ker so bile dejavnosti začasno
ustavljene zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim
učinkom; ali (b) zaradi višje sile, ki je resno vplivala
na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela. Nacionalni organi, ki se
sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje
celotnega programa ali njegovega dela. Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je
začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat
glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne
odločbe, s katero je bilo izvajanje dejavnosti začasno ustavljeno, in
datumom končne sodne ali upravne odločbe. 2. Država
članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz
odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega
leta. Člen 80
Postopek 1. Kadar
koli obstaja tveganje uporabe prenehanja obveznosti iz člena 78, Komisija
o tem pravočasno obvesti državo članico in organ upravljanja. 2. Komisija
na podlagi informacij, ki so ji na voljo 31. januarja, obvesti državo
članico in organ upravljanja o znesku, ki ga bo zaradi teh informacij
zadevalo prenehanje obveznosti. 3. Država
članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek, za katerega se bo
uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe. 4. Država
članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni
načrt, ki za zadevno finančno leto vsebuje zmanjšani znesek podpore
za eno ali več prednostnih nalog programa. Če tega ne stori, Komisija
popravi finančni načrt, tako da za zadevno finančno leto zmanjša
prispevek iz skladov SSO. To zmanjšanje se sorazmerno razporedi vsem
prednostnim nalogam. 5. Komisija
najpozneje 30. septembra z izvedbenimi akti spremeni sklep o sprejetju
programa. TRETJI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA ESRR, ESS IN KOHEZIJSKI SKLAD NASLOV I
CILJI IN FINANČNI OKVIR
POGLAVJE I
Poslanstvo, cilji in geografska pokritost podpore Člen 81
Poslanstvo in cilji 1. Skladi
prispevajo k razvoju in izvajanju ukrepov Unije za krepitev njene ekonomske,
socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 Pogodbe. Ukrepi, ki jih podpirajo skladi, prispevajo k
strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. 2. V ta
namen sta določena naslednja cilja: (a) cilj naložbe za rast in delovna mesta v
državah članicah in regijah, ki ga podpirajo vsi skladi, in in (b) cilj evropsko teritorialno sodelovanje,
ki ga podpira ESRR. Člen 82
Naložbe za rast in delovna
mesta 1. Strukturna
sklada podpirata cilj naložbe za rast in delovna mesta v vseh regijah, ki
ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih
enot (v nadaljnjem besedilu: raven NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003.
2. Viri za
cilj naložbe za rast in delovna mesta se razdelijo med naslednje tri kategorije
regij na ravni NUTS 2: (a)
manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne
dosega 75 % povprečnega BDP EU-27; (b)
regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca znaša
med 75 % in 90 % povprečnega BDP EU-27; (c)
bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca
presega 90 % povprečnega BDP EU-27. Te tri kategorije regij so določene glede na
njihov BDP na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan
na podlagi podatkov Unije za obdobje 2006–2008, v primerjavi s povprečnim
BDP EU-27 za isto referenčno obdobje. 3. Iz
Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih bruto nacionalni
dohodek (BND) na prebivalca, merjen po paritetah kupne moči in izračunan
na podlagi podatkov Unije za obdobje 2007–2009, ne dosega 90 %
povprečnega BND na prebivalca EU-27 za isto referenčno obdobje. Države članice, ki so leta 2013
upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, vendar njihov nominalni
BND na prebivalca presega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27,
izračunanega v skladu s prvim pododstavkom, prejmejo prehodno in posebno
podporo iz Kohezijskega sklada. 4. Komisija
takoj po začetku veljavnosti te uredbe z izvedbenim aktom sprejme sklep,
ki določa seznam regij, ki izpolnjujejo merila za tri kategorije regij iz
odstavka 2, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta
seznam je veljaven od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. 5. Komisija
leta 2017 pregleda upravičenost držav članic do podpore iz
Kohezijskega sklada na podlagi podatkov Unije za BND EU-27 za obdobje 2013–2015.
Države članice, katerih nominalni BND na prebivalca presega 90 %
povprečnega BND na prebivalca EU-27, prejmejo prehodno in posebno podporo
iz Kohezijskega sklada.
POGLAVJE II
Finančni okvir Člen 83
Skupni viri 1. Skupni
viri za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2014–2020 znašajo 338 993 760 032336 020 492 848 EUR
v cenah iz leta 2011 v skladu z letno razčlenitvijo iz
Priloge III. Za programiranje in naknadno vključitev v
splošni proračun Unije se znesek skupnih virov indeksira z 2 % letno. 2. Komisija
z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razčlenitvi skupnih virov po
državah članicah brez poseganja v odstavek 3 tega člena in
člen 84(7). 3. Na pobudo
Komisije se 0,35 % skupnih virov dodeli za tehnično pomoč. Člen 84
Viri za naložbe za rast in
delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje 1. Cilju
naložbe za rast in delovna mesta je namenjenih 96,5096,52 %
skupnih virov (tj. skupno 327 115 655 850324 320 492
844 EUR), ki se dodelijo: (a)
50,13 48,25
% (tj. skupno 163 560 715 122162 589 839 384EUR)
za manj razvite regije; (b)
12,0110,76 % (tj. skupno 36 471 144 19038 951 564 661 EUR)
za regije v prehodu; (c)
16,39 16,35 % (tj. skupno 55 419 403 116 53 142 922
017EUR) za bolj razvite regije; (d)
21,19 20,87 % (tj. skupno 70 739 863 59968 710 486 782EUR)
za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada; (e)
0,29 0,27% (tj. skupno 924 529 823925 680 000EUR) kot dodatno financiranje za najbolj
oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe in regije na ravni NUTS 2,
ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Pogodbi o
pristopu Avstrije, Finske in Švedske. Vsem regijam, katerih BDP na prebivalca za obdobje
2007–2013 ni presegal 75 % povprečja EU-25 za referenčno
obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP
EU-27, se dodelijo sredstva iz strukturnih skladov v višini vsaj dveh tretjin
sredstev, ki so jim bila dodeljena za obdobje 2007–2013. 2. Za
razčlenitev po državah članicah se uporabijo naslednja merila: (a)
upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja,
nacionalna blaginja in stopnja brezposelnosti za manj razvite regije in regije
v prehodu; (b)
upravičeno prebivalstvo, regionalna blaginja,
stopnja brezposelnosti, stopnja zaposlenosti, raven izobrazbe in gostota
prebivalstva za bolj razvite regije; (c)
prebivalstvo, nacionalna blaginja in površina za
Kohezijski sklad. 3. Najmanj 25 %
virov iz strukturnih skladov za manj razvite regije, 40 % za regije v
prehodu in 52 % za bolj razvite regije se v vsaki državi članici
dodeli ESS. V tej določbi se podpora državi članici v okviru [instrumenta
pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva] šteje za del deleža
strukturnih skladov, dodeljenega ESS. 4. Podpora
iz Kohezijskega sklada za prometno infrastrukturo v okviru instrumenta za
povezovanje Evrope znaša 10 000 000 000 EUR. Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o
znesku, ki se prenese iz dodelitve Kohezijskega sklada vsake države
članice za celotno obdobje. V skladu s tem se zmanjša dodelitev
Kohezijskega sklada vsake države članice. Letna odobrena proračunska sredstva za
podporo iz Kohezijskega sklada iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne
proračunske postavke instrumenta za povezovanje Evrope v proračunu za
leto 2014. Podpora iz Kohezijskega sklada pri instrumentu za
povezovanje Evrope se izvaja v skladu s členom [13] Uredbe (EU) […]/2012 o
vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope[29],
ob upoštevanju projektov iz seznama v Prilogi 1 k navedeni uredbi, pri
čemer imajo največjo možno prednost projekti, v okviru katerih se
upoštevajo nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada. 5. Podpora
iz strukturnih skladov za [pomoč v hrani za ogrožene skupine prebivalstva]
v okviru naložb za rast in delovna mesta znaša 2 500 000 000 EUR. Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o
znesku, ki se prenese iz dodelitve strukturnih skladov vsake države
članice za celotno obdobje v vsaki državi članici. V skladu s tem se
ustrezno zmanjša dodelitev strukturnih skladov vsake države članice. Letna odobrena proračunska sredstva za
podporo iz strukturnih skladov iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne
proračunske postavke [instrumenta pomoč v hrani za ogrožene skupine
prebivalstva] v proračunu za leto 2014. 6. 5 %
virov za cilj naložbe za rast in delovna mesta se nameni za rezervo za
uspešnost, ki se dodeli v skladu s členom 20. 7. 0,2 %
virov ESRR za cilj naložbe za rast in delovna mesta se na pobudo Komisije
dodeli inovativnim ukrepom na področju trajnostnega razvoja mest. 8. Cilju
evropsko teritorialno sodelovanje se nameni 3,503,48 %
skupnih virov, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za
obdobje 2014–2020 (tj. skupno 11 878 104 18211 700 000 004EUR). Člen 85
Neprenosljivost virov 1.
Skupna odobrena proračunska sredstva,
dodeljena posameznim državam članicam za manj razvite regije, regije v
prehodu in bolj razvite regije, niso prenosljiva med navedenimi kategorijami
regij. 2.
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija v
ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki se nanašajo na izvajanje enega ali
več tematskih ciljev, sprejme predlog države članice iz njene prve
predložitve pogodbe o partnerstvu, naj se do 2 % skupnih odobrenih
proračunskih sredstev iz ene kategorije regij prenese v druge kategorije
regij. Člen 86
Dodatnost 1. V tem
členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (1)
„javni ali primerljivi strukturni izdatki“ pomenijo
bruto investicije v osnovna sredstva države iz programov za stabilnost in
konvergenčnih programov, ki jih pripravijo države članice v skladu z
Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97[30]
za predstavitev svoje srednjeročne proračunske strategije; (2)
„opredmetena osnovna sredstva“ pomenijo vsa
opredmetena ali neopredmetena sredstva, ki izhajajo iz proizvodnih procesov in
ki se večkrat ali stalno uporabljajo v drugih proizvodnih procesih
več kot eno leto; (3)
„bruto investicije v osnovna sredstva“[31] pomenijo pridobitve, zmanjšane
za odtujitve, opredmetenih osnovnih sredstev s strani rezidenčnih
proizvajalcev v danem obdobju, povečane za določena povečanja
vrednosti neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti
proizvodnih ali institucionalnih enot; (4)
„država“ pomeni celoto institucionalnih enot, ki
poleg izpolnjevanja svojih političnih pristojnosti in nalog na
področju urejanja gospodarstva zagotavljajo predvsem netržne storitve
(lahko tudi blago) za osebno ali skupno porabo ter prerazporejajo dohodek in
premoženje[32]. 2. Podpora iz
skladov za cilj naložbe za rast in delovna mesta ne nadomešča javnih ali
primerljivih strukturnih izdatkov države članice. 3. Države
članice ohranijo javne ali primerljive strukturne izdatke za obdobje 2014–2020
vsaj na ravni, ki ustreza referenčni ravni iz pogodbe o partnerstvu. Povprečna letna referenčna raven javnih
ali primerljivih strukturnih izdatkov za obdobje 2014–2020 se določi v
pogodbi o partnerstvu na podlagi predhodnega preverjanja informacij iz
predložene pogodbe o partnerstvu, ki ga opravi Komisija, ob upoštevanju
povprečne letne ravni javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov v
obdobju 2007–2013. Komisija in države članice upoštevajo splošne
makroekonomske pogoje ter posebne ali izredne razmere, kot so privatizacije ali
izredna raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice
v obdobju 2007–2013. Upoštevajo tudi spremembe nacionalnih dodelitev iz
strukturnih skladov glede na obdobje 2007–2013. 4. Preverjanje,
ali se je za to obdobje ohranila raven javnih ali primerljivih strukturnih
izdatkov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta, se opravi samo v državah
članicah, v katerih manj razvite regije in regije v prehodu zajemajo
najmanj 15 % celotnega prebivalstva. V državah članicah, v katerih manj razvite
regije in regije v prehodu zajemajo najmanj 70 % prebivalstva, se
preverjanje opravi na nacionalni ravni. V državah članicah, v katerih manj razvite
regije in regije v prehodu zajemajo več kot 15 % in manj kot 70 %
prebivalstva, se preverjanje opravi na nacionalni in regionalni ravni. Navedene
države članice Komisiji v ta namen predložijo informacije o izdatkih v
manj razvitih regijah in regijah v prehodu v vsaki fazi postopka preverjanja. 5. Preverjanje,
ali je bila raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju
naložbe za rast in delovna mesta ohranjena, se opravi ob predložitvi pogodbe o
partnerstvu (predhodno preverjanje), leta 2018 (vmesno preverjanje) in
leta 2022 (naknadno preverjanje). Podrobna pravila za preverjanje dodatnosti so
navedena v točki 2 Priloge IVII. 6. Če
Komisija med naknadnim preverjanjem ugotovi, da država članica ni ohranila
referenčne ravni javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov pri cilju
naložbe za rast in delovna mesta iz pogodbe o partnerstvu v skladu s
Prilogo IVII, lahko izvede finančni popravek. Komisija
pri odločitvi, ali naj izvede finančni popravek ali ne, upošteva, ali
so se gospodarske razmere v državi članici bistveno spremenile po vmesnem
preverjanju in ali se je sprememba tedaj upoštevala. Podrobna pravila v zvezi s
stopnjami finančnih popravkov so navedena v točki 3
Priloge IVII. 7. Odstavki
od 1 do 6 se ne uporabljajo za operativne programe pri cilju evropsko
teritorialno sodelovanje. NASLOV II
PROGRAMIRANJE POGLAVJE I
Splošne določbe o skladih Člen 87
Vsebina in sprejetje
operativnih programov pri cilju naložbe za rast in delovna mesta 1. Operativni
program sestoji iz prednostnih osi. Prednostna os se nanaša na en sklad za
kategorijo regij in brez poseganja v člen 52 ustreza tematskemu cilju ter
vključuje eno ali več prednostnih naložb navedenega tematskega cilja
v skladu s pravili posameznega sklada. Za ESS lahko prednostna os v ustrezno
utemeljenih okoliščinah združuje prednostne naložbe iz različnih
tematskih ciljev iz člena 9(8), (9), (10) in (11), da se olajša njihov
prispevek k drugim prednostnim osem. 2. V
operativnem programu se navedejo: (a)
strategija za prispevek operativnega programa k
strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, med
drugim: (i) opredelitev potreb za obravnavanje
izzivov, opredeljenih v priporočilih za vsako državo v skladu s
členom 121(2) ter priporočilih Sveta, sprejetih v skladu s
členom 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju integriranih smernic ter
nacionalnih in regionalnih posebnosti; (ii) utemeljitev izbire tematskih ciljev in
ustreznih prednostnih naložb ob upoštevanju pogodbe o partnerstvu in rezultatov
predhodnega vrednotenja; (b)
za vsako prednostno os: (i) prednostne naložbe in ustrezni posebni
cilji; (ii) skupni in posebni kazalniki realizacij
in rezultatov, po potrebi z izhodiščno vrednostjo in merljivo ciljno
vrednostjo v skladu s pravili za posamezni sklad; (iii) opis ukrepov, ki jim je podpora
namenjena, vključno z opredelitvijo glavnih ciljnih skupin, posebnih
območij, na katera se nanašajo, in, kadar je ustrezno, vrst
upravičencev ter načrtovano uporabo finančnih instrumentov; (iv) ustrezne kategorije ukrepov po
nomenklaturi, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom
pregleda iz člena 143(3), in okvirno razčlenitev načrtovanih
virov; (c)
prispevek k celostnemu pristopu k teritorialnemu
razvoju iz pogodbe o partnerstvu, med drugim: (i) mehanizmi, ki zagotavljajo uskladitev
med skladi, EKSRP, ESPR ter drugimi instrumenti financiranja Unije in
nacionalnimi instrumenti financiranja ter EIB; (ii) kadar je ustrezno, načrtovan
celostni pristop k teritorialnemu razvoju mest, podeželja, obalnih območij
in ribiških območij ter območij s posebnimi teritorialnimi
značilnostmi, zlasti izvedbeni pogoji iz členov 28 in 29; (iii) seznam mest, kjer se bodo izvajali celostni
ukrepi za trajnostni razvoj mest, okvirna letna dodelitev podpore ESRR za te
ukrepe, vključno z viri, prenesenimi na mesta za upravljanje v skladu s
členom 7(2) Uredbe (EU) št. […] [ESRR], ter okvirna letna
dodelitev podpore ESS za celostne ukrepe; (iv) opredelitev območij, na katerih se
bo izvajal lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; (v) ureditve za medregionalne in
nadnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo v eni drugi državi
članici; (vi) kadar je ustrezno, prispevek
načrtovanih ukrepov k makroregionalnim strategijam in strategijam za
morske bazene; (d)
prispevek k celostnemu pristopu iz pogodbe o
partnerstvu za obravnavanje posebnih potreb geografskih območij, ki jih je
najbolj prizadela revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija
ali izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, ter
okvirna dodelitev finančnih sredstev; (e)
ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja
skladov, med drugim: (i) okvir uspešnosti v skladu s členom 19(1); (ii) za vsako predhodno pogojenost,
določeno v skladu s Prilogo IV, ki ni izpolnjena ob
predložitvi pogodbe o partnerstvu in operativnega programa, opis ukrepov za
izpolnitev predhodne pogojenosti in časovni razpored za te ukrepe; (iii) ukrepi, sprejeti za vključitev
partnerjev v pripravo operativnega programa, in vloga partnerjev pri izvajanju,
spremljanju in vrednotenju operativnega programa; (f)
ureditve, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje
skladov, med drugim: (i) načrtovana uporaba tehnične
pomoči, vključno z ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti organov
in upravičencev z ustreznimi informacijami iz odstavka 2(b) za
zadevno prednostno os; (ii) ocena upravnega bremena za
upravičence in načrtovane ukrepe za njegovo zmanjšanje, skupaj s
cilji; (iii) seznam velikih projektov, katerih
predvideni začetni datum za izvajanje glavnih del je pred 1. januarjem 2018;
(g)
finančni načrt z dvema preglednicama: (i) preglednico, v kateri je za vsako leto v
skladu s členi 53, 110 in 111 določen znesek skupnih odobrenih
proračunskih sredstev, predvidenih za podporo iz posameznega sklada; (ii) preglednico, v kateri je za celotno
programsko obdobje za operativni program in za vsako prednostno os naveden
znesek vseh odobrenih proračunskih sredstev za podporo iz skladov in
nacionalnega sofinanciranja. Če nacionalno sofinanciranje sestavljata
javno in zasebno sofinanciranje, se v preglednici navede okvirna
razčlenitev med javnim in zasebnim delom.
V njej se informativno navede predvidena udeležba EIB; (h)
izvedbene določbe za operativni program, ki
vključujejo: (i) opredelitev organa za akreditacijo,
organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to ustrezno, in
revizijskega organa; (ii) opredelitev organa, ki mu bo Komisija opravila plačila. 3. Vsak
operativni program, razen programov, pri katerih se tehnična pomoč
prevzame v okviru posebnega operativnega programa, vključuje: (i) opis posebnih ukrepov za upoštevanje
okoljevarstvenih zahtev, učinkovite izrabe virov, blažitve podnebnih
sprememb in prilagajanja nanje, pripravljenosti na nesreče ter
preprečevanja in obvladovanja tveganj pri izbiri dejavnosti; (ii) opis posebnih ukrepov za spodbujanje
enakih možnosti in boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali
narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne
usmerjenosti med pripravo, oblikovanjem in izvajanjem operativnega programa,
zlasti v zvezi z dostopom do financiranja ob upoštevanju potreb različnih
ciljnih skupin, ki jim grozi taka diskriminacija, in posebno zahtev za
zagotovitev dostopnosti invalidnim osebam; (iii) opis njegovega prispevka k spodbujanju
enakosti moških in žensk ter, kadar je ustrezno, ureditev za zagotovitev
vključitve vidika enakosti spolov v operativni program in njegovo
izvajanje. Države članice skupaj s predlogom za
operativni program pri cilju naložbe za rast in delovna mesta predložijo mnenje
nacionalnih organov za enakost o ukrepih iz točk (ii) in (iii). 4. Države
članice pripravijo operativni program po vzorcu, ki ga sprejme Komisija. Komisija sprejme navedeni vzorec z izvedbenimi
akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 143(2). 5. Komisija
z izvedbenimi akti sprejme sklep o odobritvi operativnega programa. Člen 88
Skupna podpora iz skladov 1. Iz
skladov se lahko zagotovi skupna podpora za operativne programe pri cilju
naložbe za rast in delovna mesta. 2. ESRR in ESS lahko v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 5-odstotne
omejitve financiranja Unije za vsako prednostno os operativnega programa
financirata del dejavnosti, katere stroški so upravičeni do podpore iz
drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za
navedeni sklad, če so potrebni za zadovoljivo izvedbo dejavnosti in z njo
neposredno povezani. 3. Odstavka 1
in 2 se ne uporabljata za programe pri cilju evropsko teritorialno sodelovanje. Člen 89
Geografska
pokritost operativnih programov pri cilju
naložbe za rast in delovna mesta Operativni programi za ESRR in ESS se
pripravijo na ustrezni geografski ravni in najmanj na ravni NUTS 2 v
skladu z institucionalnim sistemom države članice, razen če se
Komisija in država članica dogovorita drugače. Operativni programi s podporo iz Kohezijskega
sklada se pripravijo na nacionalni ravni. POGLAVJE II
Veliki projekti Člen 90
Vsebina ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru
operativnega programa ali operativnih programov podpirata dejavnost, ki
vključuje vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna
izvedba nedeljive naloge določene gospodarske ali tehnične narave, ki
ima jasno opredeljene cilje in katere skupni stroški presegajo 50 000 000 EUR
(v nadaljnjem besedilu: veliki projekt). Finančni instrumenti se ne
štejejo za velike projekte. Člen 91
Informacije, ki se predložijo
Komisiji 1.
Država članica ali organ upravljanja takoj po
končanju pripravljalnega dela Komisiji predložita naslednje informacije o
velikih projektih: (a)
informacije o organu, pristojnem za izvajanje
velikega projekta, in njegovih zmogljivostih; (b)
opis naložbe in njene lokacije ter informacije o
naložbi in lokaciji; (c)
skupne stroške in skupne upravičene stroške ob
upoštevanju zahtev iz člena 54; (d)
informacije o opravljenih študijah izvedljivosti,
vključno z analizo možnosti, rezultati in neodvisnim pregledom kakovosti; (e)
analizo stroškov in koristi, vključno z
ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja; (f)
analizo učinka na okolje ob upoštevanju potreb
po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter
pripravljenosti na nesreče; (g)
skladnost z ustreznimi prednostnimi osmi zadevnega
operativnega programa ali programov in predviden prispevek k doseganju posebnih
ciljev navedenih prednostnih osi; (h)
finančni načrt z vsemi načrtovanimi
finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi
drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki
za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj; (i)
časovni razpored za izvedbo velikega projekta
in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega
obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim
obdobjem 2014–2020. Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 143(2) sprejme okvirne smernice za metodologijo, ki se
uporablja pri izvedbi analize stroškov in koristi iz točke (e). Oblika, v kateri se predložijo informacije o
velikih projektih, se določi v skladu z vzorcem, ki ga sprejme Komisija z
izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim
postopkom iz člena 143(2). 2. Veliki
projekti, ki se predložijo Komisiji v odobritev, so navedeni na seznamu velikih
projektov operativnega programa. Seznam pregleda država članica ali organ
upravljanja dve leti po sprejetju operativnega programa in se na zahtevo države
članice lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 26(2), zlasti za
vključitev velikih projektov s predvidenim datumom dokončanja do
konca leta 2022. Člen 92
Sklep o velikem projektu 1. Komisija
oceni veliki projekt na podlagi informacij iz člena 91, da
določi, ali je predlagana podpora iz skladov upravičena. 2. Komisija
najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij o odobritvi velikega
projekta v skladu s členom 91 sprejme sklep z izvedbenim aktom. V
navedenem sklepu se opredelijo fizični objekt, znesek, za katerega se
uporablja stopnja sofinanciranja za prednostno os, fizični in
finančni kazalniki za spremljanje napredka ter predvideni prispevek
velikega projekta k ciljem ustrezne prednostne oz. prednostnih osi. Sklep o
odobritvi je pogojen s prvo pogodbo o izvajanju del, ki se sklene v dveh letih
po datumu sklepa. 3. Če
Komisija zavrne podporo iz skladov za veliki projekt, obvesti državo
članico o razlogih v roku iz odstavka 2. 4. Izdatki
za velike projekte se ne vključijo v zahtevke za plačilo pred
sprejetjem sklepa Komisije o odobritvi.
POGLAVJE III
Skupni akcijski načrt Člen 93
Področje uporabe 1. Skupni
akcijski načrt je dejavnost, ki je opredeljena in se upravlja glede na
realizacije in rezultate, ki se bodo z njo dosegli. Vključuje skupino
projektov, z izjemo infrastrukturnih projektov, za izvajanje katerih je
odgovoren upravičenec v okviru operativnega programa ali programov. Realizacije
in rezultate skupnega akcijskega načrta skupaj določita država
članica in Komisija, prispevajo pa k posebnim ciljem operativnih programov
in so podlaga za podporo iz skladov. Rezultati se nanašajo na neposredni vpliv
skupnega akcijskega načrta. Upravičenec je oseba javnega prava. Skupni
akcijski načrti se ne štejejo za velike projekte. 2. Javna
podpora, ki se dodeli skupnemu akcijskemu načrtu, znaša najmanj 10 000 000 EUR
ali 20 % javne podpore operativnega programa ali programov, kar je manj. Člen 94
Priprava skupnih akcijskih
načrtov 1. Predlog
skupnega akcijskega načrta lahko predloži država članica, organ
upravljanja ali katera koli imenovana oseba javnega prava ob ali po predložitvi
zadevnih operativnih programov. Zajema vse elemente iz člena 95. 2. Skupni
akcijski načrt zajema del obdobja med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022.
Realizacije in rezultati skupnega akcijskega načrta zagotovijo
upravičenost do povračila stroškov samo, če so bili doseženi po
datumu sklepa o odobritvi skupnega akcijskega načrta in pred koncem
določenega obdobja izvajanja. Člen 95
Vsebina skupnih akcijskih
načrtov Skupni akcijski načrt zajema: (1)
analizo razvojnih potreb in ciljev, ki
upravičujejo skupni akcijski načrt, ob upoštevanju ciljev operativnih
programov ter, kadar je ustrezno, priporočil za posamezne države in
širokih smernic gospodarskih politik držav članic in Unije v skladu s
členom 121(2) ter priporočil Sveta, ki jih države članice
upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja v skladu s členom 148(4)
Pogodbe; (2)
okvir z opisom razmerja med splošnimi in posebnimi
cilji skupnega akcijskega načrta, mejnikov in ciljev za realizacije in
rezultate ter projektov ali vrst predvidenih projektov; (3)
skupne in posebne kazalnike za spremljanje
realizacij in rezultatov, kadar je ustrezno, po prednostnih oseh; (4)
informacije o geografski pokritosti in ciljnih
skupinah skupnega akcijskega načrta; (5)
predvideno obdobje izvajanja skupnega akcijskega
načrta; (6)
analizo vplivov skupnega akcijskega načrta na
spodbujanje enakosti moških in žensk in boj proti diskriminaciji; (7)
analizo vplivov skupnega akcijskega načrta na
spodbujanje trajnostnega razvoja, kadar je to ustrezno; (8)
izvedbene določbe za skupni akcijski
načrt, ki vključujejo: (a)
imenovanje upravičenca, odgovornega za izvedbo
skupnega akcijskega načrta, zagotovitev jamstev o njegovi usposobljenosti
na zadevnem področju ter njegovih upravnih zmogljivostih in zmogljivostih
za finančno poslovodenje; (b)
ureditve za usmerjanje skupnega akcijskega
načrta v skladu s členom 97; (c)
ureditve za spremljanje in vrednotenje skupnega
akcijskega načrta, vključno z ureditvami, ki zagotavljajo kakovost,
zbiranje in shranjevanje podatkov o doseganju mejnikov, realizacij in
rezultatov; (d)
ureditve, ki zagotavljajo širjenje informacij in
obveščanje o skupnem akcijskem načrtu in skladih; (9)
finančne ureditve skupnega akcijskega
načrta, ki vključujejo: (a)
stroške doseganja mejnikov, ciljev realizacij in
rezultatov iz točke 2 na podlagi metod iz člena 57(4) in
člena 14 Uredbe o ESS; (b)
okvirni časovni načrt opravljanja
plačil upravičencu, povezan z mejniki in cilji; (c)
finančni načrt po operativnih programih
in prednostnih oseh, vključno s skupnim upravičenim zneskom in javno
podporo. Oblika skupnega akcijskega načrta se
določi v skladu z vzorcem, ki ga sprejme Komisija z izvedbenimi akti. Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 143(2). Člen 96
Sklep o skupnem akcijskem
načrtu 1. Komisija
oceni skupni akcijski načrt na podlagi informacij iz člena 95,
da določi, ali je podpora iz skladov upravičena. Če Komisija v treh mesecih po predložitvi
predloga za skupni akcijski načrt ugotovi, da ta ne izpolnjuje zahtev,
državo članico obvesti o svojih pripombah. Država članica Komisiji
zagotovi vse potrebne zahtevane dodatne informacije in po potrebi ustrezno
spremeni skupni akcijski načrt. 2. Če
so bile vse pripombe ustrezno upoštevane, Komisija sprejme sklep o odobritvi
skupnega akcijskega načrta najpozneje 6 mesecev potem, ko ga je država
članica predložila, vendar ne pred sprejetjem zadevnih operativnih
programov. 3. V sklepu
iz odstavka 2 se navedejo upravičenec in cilji skupnega akcijskega
načrta, mejniki in cilji za realizacije in rezultate, stroški doseganja
navedenih mejnikov in ciljev realizacij in rezultatov ter finančni
načrt po operativnih programih in prednostnih oseh, vključno s
skupnim upravičenim zneskom in javnim prispevkom, obdobje izvajanja
skupnega akcijskega načrta in, kjer je ustrezno, geografska pokritost in
ciljne skupine skupnega akcijskega načrta. 4. Če
Komisija zavrne podporo iz skladov za skupni akcijski načrt, obvesti
državo članico o razlogih v roku iz odstavka 2. Člen 97
Usmerjevalni odbor in
sprememba skupnega akcijskega načrta 1. Država
članica ali organ upravljanja ustanovi usmerjevalni odbor za skupni
akcijski načrt, ki ni isti kot odbor za spremljanje operativnih programov.
Usmerjevalni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. Njegovo sestavo določi država članica v
soglasju z organom upravljanja ob upoštevanju načela partnerstva. Komisija lahko sodeluje pri delu usmerjevalnega
odbora v svetovalni vlogi. 2. Usmerjevalni
odbor izvaja naslednje dejavnosti: (a)
pregleda napredek pri doseganju mejnikov,
realizacij in rezultatov skupnega akcijskega načrta; (b)
preuči in odobri predlog za spremembo skupnega
akcijskega načrta, da se upoštevajo vsi dejavniki, ki vplivajo na njegovo
uspešnost. 3. Zahtevki
za spremembo skupnih akcijskih načrtov, ki jih predloži država
članica, so ustrezno utemeljeni. Komisija oceni upravičenost zahtevka
za spremembo ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovi država članica. Komisija
lahko predloži pripombe in država članica Komisiji zagotovi vse potrebne
dodatne informacije. Komisija sprejme sklep o zahtevku za spremembo najpozneje
tri mesece potem, ko ga je država članica uradno predložila, če so
bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane. Sprememba začne veljati z
datumom sklepa, razen če ni v sklepu določeno drugače. Člen 98 Finančno
poslovodenje in nadzor skupnega akcijskega načrta 1. Plačila
upravičencu skupnega akcijskega načrta se obravnavajo kot pavšalni
zneski ali standardne lestvice stroškov na enoto. Zgornja meja pavšalnih
zneskov iz člena 57(1)(c) se ne uporablja. 2. Cilj
finančnega poslovodenja, nadzora in revizije skupnega akcijskega
načrta je izključno preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za
plačila iz sklepa o odobritvi skupnega akcijskega načrta. 3. Upravičenec
in organi, ki delujejo pod njegovo pristojnostjo, lahko pri stroških izvajanja
dejavnosti uporabijo lastne računovodske prakse. Za te računovodske
prakse in dejanske stroške upravičenca, ni potrebna revizija, ki jo izvaja
revizijski organ ali Komisija.
POGLAVJE IV Teritorialni razvoj Člen 99
Celostne teritorialne naložbe
1. Če
strategija razvoja mest ali druge teritorialne strategije ali pakti, kot so
opredeljeni v členu 12(1) Uredbe … [ESS], zahtevajo celostni pristop, ki
vključuje naložbe v okviru več prednostnih osi enega ali več
operativnih programov, se ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe. 2. V
zadevnih operativnih programih se opredelijo načrtovane celostne
teritorialne naložbe in navede okvirna finančna dodelitev iz vsake
prednostne osi posamezni celostni teritorialni naložbi. 3. Država
članica ali organ upravljanja lahko imenuje enega ali več
posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi
organi ali nevladnimi organizacijami, za upravljanje in izvajanje celostne
teritorialne naložbe. 4. Država
članica ali ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da sistem spremljanja
operativnega programa zagotavlja ugotavljanje dejavnosti in realizacij
prednostne osi, ki prispevajo k celostni teritorialni naložbi.
NASLOV III
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE, OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE POGLAVJE I
Spremljanje in ocenjevanje Člen 100
Naloge odbora za spremljanje 1. Odbor za
spremljanje preverja zlasti: (a)
vse dejavnike, ki vplivajo na uspešnost
operativnega programa; (b)
napredek pri izvajanju načrta vrednotenja in
nadaljnje spremljanje ugotovitev vrednotenja; (c)
izvajanje komunikacijske strategije; (d)
izvajanje velikih projektov; (e)
izvajanje skupnih akcijskih načrtov; (f)
ukrepe za spodbujanje enakosti moških in žensk,
enakih možnosti ter za boj proti diskriminaciji, vključno z dostopnostjo
za invalidne osebe; (g)
ukrepe za spodbujanje trajnostnega razvoja; (h)
ukrepe iz operativnega programa, ki se nanašajo na izpolnjevanje
predhodnih pogojenosti; (i)
finančne instrumente. 2. Odbor za
spremljanje preveri in odobri: (a)
metodologijo in merila za izbor dejavnosti; (b)
letna in končna poročila o izvajanju; (c)
načrt vrednotenja za operativni program in
spremembe načrta; (d)
komunikacijsko strategijo za operativni program in
morebitne spremembe strategije; (e)
predlog organa upravljanja za spremembo
operativnega programa. Člen 101
Poročila o izvajanju za
cilj naložbe za rast in delovna mesta 1. Država
članica do 30. aprila 2016 in do 30. aprila vsakega naslednjega
leta do vključno leta 2022 Komisiji predloži letno poročilo v
skladu s členom 44(1). Poročilo, predloženo leta 2016,
zajame finančni leti 2014 in 2015 ter obdobje med začetnim datumom
upravičenosti izdatkov in 31. decembrom 2013. 2. Letna
poročila o izvajanju vsebujejo informacije o: (a)
izvajanju operativnega programa v skladu s
členom 44(2); (b)
napredku pri pripravi in izvajanju velikih
projektov ter skupnih akcijskih načrtov. 3. V letnih
poročilih o izvajanju, predloženih leta 2017 in 2019, se navedejo in
ocenjujejo informacije iz člena 44(3) oz. (4) ter informacije iz
odstavka 2 skupaj z: (a)
napredkom pri izvajanju celostnega pristopa k
teritorialnemu razvoju, vključno s trajnostnim razvojem mest in lokalnim
razvojem, ki ga vodi skupnost, v okviru operativnega programa; (b)
napredkom pri izvajanju ukrepov za krepitev
zmogljivosti organov in upravičencev države članice za upravljanje in
uporabo skladov; (c)
napredkom pri izvajanju medregionalnih in
nadnacionalnih ukrepov; (d)
napredkom pri izvajanju načrta vrednotenja in
nadaljnjem spremljanju ugotovitev vrednotenja; (e)
posebnimi ukrepi za spodbujanje enakosti moških in
žensk ter preprečevanje diskriminacije, vključno z dostopnostjo za
invalidne osebe, ter ureditvijo, ki se izvaja za vključitev vidika
enakosti spolov v operativni program in dejavnosti; (f)
ukrepi, sprejetimi za spodbujanje trajnostnega
razvoja v skladu s členom 8; (g)
rezultati ukrepov informiranja in obveščanja
javnosti o skladih, izvedenih v okviru komunikacijske strategije; (h)
napredkom pri izvajanju ukrepov na področju
socialnih inovacij, kadar je ustrezno; (i)
napredkom pri izvajanju ukrepov za obravnavanje
posebnih potreb geografskih območij, ki jih je najbolj prizadela
revščina, ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali
izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih,
vključno z porabljenimi finančnimi viri, kadar je ustrezno; (j)
vključitvijo partnerjev v izvajanje,
spremljanje in vrednotenje operativnega programa. 4. Letna in
končna poročila o izvajanju se pripravijo po vzorcih, ki jih sprejme
Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 143(2). Člen 102
Pošiljanje finančnih
podatkov 1.
Organ upravljanja Komisiji za namene spremljanja za
vsak operativni program in po prednostnih oseh do 31. januarja, 30. aprila,
31. julija in 31. oktobra v elektronski obliki pošlje: (a)
upravičene skupne in javne stroške dejavnosti
ter število dejavnosti, izbranih za podporo; (b)
upravičene skupne in javne stroške pogodb ali
drugih pravnih obveznosti, ki jih prevzamejo upravičenci pri izvajanju
dejavnosti, izbranih za podporo; (c)
skupne upravičene izdatke, ki jih
upravičenci predložijo organu upravljanja. 2.
Podatki, ki se pošljejo 31. januarja, se
razčlenijo po kategoriji ukrepov. Za to predložitev podatkov se šteje, da
izpolnjuje zahtevo za predložitev finančnih podatkov iz člena 44(2).
3.
V podatke, ki se pošljejo do 31. januarja in
do 31. julija, se vključi predvideni znesek, za katerega nameravajo
države članice predložiti zahtevke za plačilo za tekoče in
naslednje finančno leto. 4.
Presečni datum za podatke, predložene v skladu
s tem členom, je konec meseca, ki je pred mesecem predložitve. Člen 103
Poročilo
o koheziji Poročilo Komisije iz člena 175
Pogodbe vključuje: (a)
opis napredka pri zagotavljanju ekonomske, socialne
in teritorialne kohezije, vključno s socialno-ekonomskimi razmerami in
razvojem regij ter vključitvijo prednostnih nalog Unije; (b)
opis vloge skladov, EIB in drugih instrumentov ter
vpliva drugih politik Unije in nacionalnih politik pri doseženem napredku. Člen 104
Vrednotenje 1.
Organ upravljanja pripravi načrt vrednotenja
za vsak operativni program. Načrt vrednotenja se predloži na prvi seji
odbora za spremljanje. Če en sam odbor za spremljanje pokriva več
operativnih programov, se v načrt vrednotenja lahko vključijo vsi
zadevni operativni programi. 2.
Organi upravljanja do 31. decembra 2020
Komisiji za vsak program predložijo poročilo s povzetkom ugotovitev
vrednotenj, opravljenih med programskim obdobjem, vključno z oceno glavnih
realizacij in rezultatov programa. 3.
Komisija izvaja naknadna vrednotenja v tesnem
sodelovanju z državami članicami in organi upravljanja.
POGLAVJE II
Obveščanje in komuniciranje Člen 105
Obveščanje in
objavljanje 1. Države
članice in organi upravljanja so pristojni za: (a)
vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega
spletnega portala z informacijami o vseh operativnih programih v zadevni državi
članici in dostopom do njih; (b)
obveščanje morebitnih upravičencev o
možnostih financiranja v okviru operativnih programov; (c)
obveščanje državljanov Unije o vlogi in
dosežkih kohezijske politike in skladov z ukrepi obveščanja in
komuniciranja o rezultatih in vplivu pogodb o partnerstvu, operativnih
programov in dejavnosti. 2. Države
članice za zagotovitev preglednosti pri podpori skladov vodijo seznam
dejavnosti po operativnih programih in skladih v formatu CVS ali XML, dostopen
na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, kjer sta na voljo seznam
in povzetek vseh operativnih programov v navedeni državi članici. Seznam dejavnosti se posodobi najmanj vsake tri
mesece. Minimalne informacije, ki se navedejo v seznamu
dejavnosti, so navedene v Prilogi VI. 3. Podrobna
pravila v zvezi z ukrepi obveščanja in objavljanja za javnost ter ukrepi
obveščanja za prosilce in upravičence so določena v
Prilogi VI. 4. Komisija
z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3)
sprejme tehnične značilnosti ukrepov obveščanja in objavljanja
za dejavnost ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih
barv . Člen 106
Komunikacijska strategija 1. Organ
upravljanja pripravi komunikacijsko strategijo za vsak operativni program. Lahko
se pripravi skupna komunikacijska strategija za več operativnih programov.
Komunikacijska strategija vključuje elemente
iz Priloge VI ter letne posodobitve s podrobnostmi o
načrtovanih dejavnostih obveščanja in objavljanja. 2. O
komunikacijski strategiji razpravlja in jo odobri prvi odbor za spremljanje po
sprejetju operativnega programa. O spremembi komunikacijske strategije
razpravlja in jo odobri odbor za spremljanje. 3. Organ
upravljanja najmanj enkrat letno obvesti odbor za spremljanje za vsak
operativni program o napredku pri izvajanju komunikacijske strategije in svoji
oceni rezultatov. Člen 107
Uradniki za obveščanje
in komuniciranje ter njihove mreže 1.
Vsaka država članica imenuje uradnika za
obveščanje in komuniciranje za usklajevanje ukrepov obveščanja in
komuniciranja v zvezi z enim ali več skladi ter o tem obvesti Komisijo. 2.
Uradnik za obveščanje in komuniciranje
usklajuje in predseduje sestankom nacionalne komunikacijske mreže skladov,
vključno z ustreznimi programi za evropsko teritorialno sodelovanje,
oblikovanjem in vzdrževanjem spletne strani ali spletnega portala iz Priloge VI
in obveznostjo zagotoviti pregled ukrepov komuniciranja, ki se izvajajo na
nacionalni ravni. 3.
Vsak organ upravljanja imenuje eno osebo, ki je
odgovorna za obveščanje in komuniciranje na ravni operativnih programov,
ter o tem obvesti Komisijo. 4.
Komisija vzpostavi mreže Unije, sestavljene iz
članov, ki jih imenujejo države članice in organi upravljanja, za
izmenjavo rezultatov izvajanja komunikacijskih strategij, izmenjavo izkušenj z
izvajanjem ukrepov obveščanja in komuniciranja ter izmenjavo dobrih praks.
NASLOV IV
TEHNIČNA POMOČ Člen 108
Tehnična pomoč
na pobudo Komisije Skladi lahko financirajo tehnično
pomoč do zgornje meje 0,35 % letnih dodeljenih sredstev. Člen 109
Tehnična pomoč
držav članic 1. Vsak
sklad lahko financira dejavnosti tehnične pomoči, ki so
upravičene v okviru katerega koli drugega sklada. Znesek skladov, ki se
dodeli tehnični pomoči, je omejen na 4 % skupnega zneska
skladov, dodeljenega operativnim programom za vsako kategorijo regij v okviru
cilja naložbe za rast in delovna mesta. 2. Tehnična
pomoč se zagotovi v obliki financiranja prednostne osi iz enega sklada v
okviru operativnega programa ali posebnega operativnega programa. 3. Sredstva
za tehnično pomoč iz sklada ne presegajo 10 % vseh sredstev, ki
se dodelijo iz navedenega sklada operativnim programom v državi članici za
posamezne kategorije regij v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta.
NASLOV V
FINANČNA PODPORA IZ SKLADOV Člen 110
Določitev stopenj
sofinanciranja 1. S
sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja
sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno
os. 2 V sklepu
Komisije se za vsako prednostno os določi, ali se bo stopnja
sofinanciranja za prednostno os uporabljala za: (a) skupne upravičene izdatke,
vključno z javnimi in zasebnimi izdatki ali (b) javne upravičene izdatke. 3. Stopnja
sofinanciranja na ravni vsake prednostne osi operativnega programa pri cilju
naložbe za rast in delovna mesta ne presega: (a)
85 % za Kohezijski sklad; (b)
85 % za manj razvite regije držav članic,
katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2007–2009 je bil nižji od 85 %
povprečja EU-27 v istem obdobju, in za najbolj oddaljene regije; (c)
80 % za manj razvite regije držav članic,
razen tistih iz točke (b), upravičene do prehodne ureditve v okviru
Kohezijskega sklada na dan 1. januarja 2014; (d)
75 % za manj razvite regije držav članic,
razen tistih iz točk (b) in (c), in za vse regije, katerih BDP na
prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25
za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 %
povprečnega BDP EU-27; (e)
60 % za regije v prehodu, razen tistih iz
točke (d); (f)
50 % za bolj razvite regije, razen tistih iz
točke (d). Stopnja sofinanciranja na ravni vsake prednostne
osi operativnih programov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ne
presega 75 %. 4. Stopnja
sofinanciranja dodatnih dodeljenih sredstev v skladu s členom 84(1)(e) ne
presega 50 %. Enaka stopnja sofinanciranja se uporablja za
dodatno dodeljena sredstva v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. […]/2012
[Uredba o ETS]. 5. Najvišja
stopnja sofinanciranja iz odstavka 3 na ravni prednostne osi se zviša za
deset odstotnih točk, kadar se prednostna os v celoti izvaja s
finančnimi instrumenti ali lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost. 6. Prispevek
iz skladov za vsako prednostno os znaša najmanj 20 % upravičenih
javnih izdatkov. 7. V okviru
operativnega programa se lahko določi posebna prednostna os s stopnjo
sofinanciranja do 100 % za podporo dejavnostim, ki se izvajajo s
finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na ravni Unije, ki jih neposredno
ali posredno upravlja Komisija. Če se v ta namen določi posebna
prednostna os, se podpora v okviru te osi ne sme izvajati z drugimi sredstvi. Člen 111
Prilagoditev stopenj
sofinanciranja Stopnja
sofinanciranja prednostne osi iz skladov se lahko prilagodi, da se upoštevajo: (1)
pomen prednostne osi za izvajanje strategije Unije
za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ob upoštevanju posebnih
vrzeli, ki jih je treba obravnavati; (2)
varstvo in izboljševanje okolja, zlasti z uporabo
previdnostnega načela, načela preventivnega ukrepanja in načela
„onesnaževalec plača“; (3)
stopnje zbiranja zasebnega financiranja; (4)
pokritost območij, ki so hudo in stalno
prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer: (a)
otoške države članice,
upravičene v okviru Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen
če na njih leži glavno mesto države članice ali imajo trdno povezavo
s celino; (b)
gorska območja, kakor so opredeljena v
nacionalni zakonodaji države članice; (c)
redko (manj kot 50 prebivalcev na kvadratni
kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer)
poseljena območja.
NASLOV VI
UPRAVLJANJE IN NADZOR POGLAVJE I
Sistemi upravljanja in nadzora Člen 112
Odgovornosti držav
članic 1. Države
članice zagotovijo vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora za
operativne programe v skladu s členoma 62 in 63. 2. Države
članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter
izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O
teh nepravilnostih obvestijo Komisijo, ki jo tudi redno obveščajo o poteku
zadevnih upravnih in pravnih postopkov. Če zneskov, ki so bili neupravičeno
plačani upravičencu, ni mogoče izterjati zaradi krivde ali
malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za
povračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije. Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi
akti v skladu s členom 142 sprejme natančna pravila o
obveznostih držav članic iz tega odstavka. 3. Države
članice zagotovijo, da je najpozneje do 31. decembra 2014 vse
izmenjave informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za
potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi mogoče izvesti
izključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov. Sistemi olajšajo interoperabilnost z okviri Unije
in nacionalnimi okviri ter omogočajo, da upravičenci samo enkrat
predložijo informacije iz prvega pododstavka. Komisija z izvedbenimi akti sprejme natančna
pravila glede izmenjave informacij iz tega odstavka. Navedeni izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3).
POGLAVJE II
Organi upravljanja in nadzora Člen 113
Imenovanje organov 1. Država članica kot organ upravljanja vsakega operativnega programa
imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo. Isti javni organ ali telo se lahko
imenuje kot organ upravljanja več kot enega operativnega programa. 2. Država
članica kot organ za potrjevanje vsakega operativnega programa brez
poseganja v odstavek 3 imenuje nacionalni, regionalni ali lokalni javni
organ ali telo. Isti organ za potrjevanje se lahko imenuje za več kot en
operativni program. 3. Država
članica lahko za operativni program imenuje organ upravljanja, ki opravlja
tudi naloge organa za potrjevanje. 4. Država
članica kot revizijski organ vsakega operativnega programa imenuje
nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno
neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. Isti revizijski organ
se lahko imenuje za več operativnih programov. 5. Pri cilju naložbe za rast in delovna mesta
so lahko ob upoštevanju načela ločevanja nalog organ upravljanja,
organ za potrjevanje in, če je ustrezno, revizijski organ del istega
javnega organa ali telesa. Vendar pri operativnih programih, pri katerih skupni
znesek podpore iz skladov presega 250 000 000 EUR, revizijski
organ ne sme biti del istega javnega organa ali telesa kot organ upravljanja. 6. Država
članica lahko imenuje enega ali več posredniških organov za izvajanje
določenih nalog organa upravljanja ali organa za potrjevanje s
pristojnostjo navedenega organa. Ustrezne ureditve med organom upravljanja ali
organom za potrjevanje ter posredniškimi organi se formalno pisno zabeležijo. 7. Država
članica ali organ upravljanja lahko zaupata upravljanje dela operativnega
programa posredniškemu organu na podlagi pisnega sporazuma med posredniškim
organom in državo članico ali organom upravljanja (v nadaljnjem besedilu:
globalna nepovratna sredstva). Posredniški organ zagotovi jamstva o svoji
plačilni sposobnosti in pristojnosti na zadevnem področju ter za
upravno in finančno poslovodenje. 8. Država članica pisno določi
pravila, ki urejajo njene odnose z organi upravljanja, organi za potrjevanje in
revizijskimi organi, odnose med takimi organi ter odnose takih organov s
Komisijo. Člen 114
Naloge organa upravljanja 1. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje operativnega programa v
skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. 2. Kar
zadeva upravljanje operativnega programa, organ upravljanja: (a)
podpira delo odbora za spremljanje in mu zagotavlja
informacije, ki jih odbor zahteva za izvajanje svojih nalog, zlasti podatke o
napredku operativnega programa pri doseganju ciljev, finančne podatke in
podatke v zvezi s kazalniki in mejniki; (b)
pripravi letna in končno poročilo o
izvajanju ter jih potem, ko jih potrdi odbor za spremljanje, predloži Komisiji; (c)
posredniškim organom in upravičencem da na
voljo informacije, pomembne za izvajanje njihovih nalog in izvajanje
dejavnosti; (d)
vzpostavi sistem za računalniško beleženje in
shranjevanje podatkov o posameznih dejavnostih, potrebnih za spremljanje,
ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje in revizijo, vključno
s podatki o posameznih udeležencih v dejavnostih, če je primerno; (e)
zagotavlja, da se podatki iz točke (d)
zberejo, vnesejo in shranijo v sistem ter da se podatki o kazalnikih
razčlenijo po spolu, če se to zahteva v Prilogi I Uredbe o ESS. 3. Kar
zadeva izbiro dejavnosti, organ upravljanja: (a)
pripravi in po odobritvi uporablja ustrezne izbirne
postopke in merila, ki: (i) so nediskriminacijski in pregledni; (ii) upoštevajo splošna načela iz
členov 7 in 8; (b)
zagotavlja, da se izbrana dejavnost uvrsti na
področje uporabe zadevnega sklada ali skladov in v kategorijo ukrepa iz
prednostne ali prednostih osi operativnega programa; (c)
zagotovi upravičencu dokument, v katerem so
navedeni pogoji za podporo za posamezno dejavnost, vključno s posebnimi
zahtevami za izdelke ali storitve, ki se zagotovijo v okviru dejavnosti,
finančnega načrta in roka izvedbe; (d)
pred odobritvijo dejavnosti se prepriča, ali
ima upravičenec upravne, finančne in operativne zmogljivosti za
izpolnitev pogojev iz točke (c); (e)
če se je dejavnost začela izvajati pred
predložitvijo zahtevka za financiranje organu upravljanja, se prepriča,
ali so bili upoštevani predpisi Unije in nacionalni predpisi, pomembni za
dejavnost; (f)
zagotovi, da vlagatelj ne prejema podpore iz
skladov, za katero je bil ali bi moral biti v postopku izterjave v skladu s
členom 61 po preselitvi proizvodne dejavnosti znotraj Unije; (g)
določi kategorijo ukrepa, kateri se pripišejo
izdatki dejavnosti. 4. Kar zadeva
finančno poslovodenje in nadzor nad operativnim programom, organ
upravljanja: (a)
preveri, ali so bili sofinancirani izdelki in
storitve zagotovljeni ter ali so upravičenci plačali izdatke, ki so
jih predložili, in ali so v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno
zakonodajo, operativnim programom in pogoji za podporo dejavnosti; (b)
zagotavlja, da upravičenci, vključeni v
izvajanje dejavnosti, za katere se vrnejo upravičeni in dejansko nastali
izdatki, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko
kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo; (c)
uvede učinkovite in sorazmerne ukrepe proti
goljufijam ob upoštevanju ugotovljenih tveganj; (d)
vzpostavi postopke, ki zagotavljajo, da se vsi
dokumenti v zvezi z izdatki in revizijami, ki se zahtevajo za zagotovitev
ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 62(g); (e)
pripravijo izjavo o zanesljivosti upravljanja za
delovanje sistema upravljanja in nadzora, zakonitosti in pravilnosti poslovnih
dogodkov ter upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja,
skupaj s poročilom o rezultatih opravljenih preverjanj upravljanja,
pomanjkljivostih, ugotovljenih v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora, ter
sprejetih popravnih ukrepih. 5. Preverjanja
v skladu z odstavkom 4(a) vključujejo naslednja postopka: (a)
upravno preverjanje vsakega zahtevka za
povračilo, ki ga predložijo upravičenci; (b)
preverjanje dejavnosti na kraju samem. Pogostost in pokritost preverjanja na kraju samem
sta sorazmerna z zneskom javne podpore dejavnosti in stopnjo tveganja, ugotovljenega
s temi preverjanji ter revizijami revizijskega organa za sistem upravljanja in
nadzora kot celoto. 6. Preverjanje
posameznih dejavnosti na kraju samem v skladu z odstavkom 5(b) se lahko
izvede z vzorčenjem. 7. Če
je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru operativnega programa,
ureditev preverjanja iz odstavka 4(a) zagotavlja ustrezno ločitev
nalog. 8. Komisija
sprejme delegirane akte v skladu s členom 142 o načinih
izmenjave informacij iz odstavka 2(d). 9. Komisija
sprejme delegirane akte v skladu s členom 142 o pravilih v zvezi z
ureditvijo revizijske sledi iz odstavka 4(d). 10. Komisija
z izvedbenimi akti sprejme vzorec upravne izjave iz odstavka 4(e). Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 143(2). Člen 115
Naloge organa za potrjevanje Organ za potrjevanje operativnega programa je
pristojen zlasti za: (a)
pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo
Komisiji ter potrditev, da ti izhajajo iz zanesljivih računovodskih
sistemov, temeljijo na preverljivih spremnih dokumentih in jih je preveril
organ upravljanja; (b)
pripravo letnih računovodskih izkazov; (c)
potrditev popolnosti, točnosti in
verodostojnosti letnih računovodskih izkazov ter da so izdatki iz izkazov
v skladu z veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi in da so nastali
v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje v skladu z merili, ki se
uporabljajo za operativni program ter so v skladu s predpisi Unije in
nacionalnimi predpisi; (d)
zagotovitev sistema za računalniško
zapisovanje in shranjevanje računovodskih izkazov za posamezne dejavnosti,
ki podpira vse podatke, potrebne za pripravo zahtevkov za plačilo in
letnih računovodskih izkazov, vključno z evidenco izterljivih in
izterjanih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega prispevka
za dejavnost ali operativni program ali njegovega dela; (e)
zagotovitev, da je od organa upravljanja za
pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo prejel ustrezne informacije o
postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki; (f)
upoštevanje rezultatov vseh revizij, ki jih je
opravil revizijski organ ali so bile opravljene v njegovi pristojnosti, pri
pripravi in predložitvi zahtevkov za plačilo; (g)
računalniško vodenje računovodske
evidence izdatkov, predloženih Komisiji, in ustreznega javnega prispevka,
plačanega upravičencem; (h)
vodenje evidence o izterljivih
zneskih ter zneskih, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega prispevka
za določeno dejavnost ali njegovega dela. Izterjane zneske se vrne v
splošni proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da
se odštejejo od naslednjega izkaza o izdatkih. Člen 116
Naloge revizijskega organa 1. Revizijski organ zagotovi, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja
in nadzora, ustreznega vzorca dejavnosti in letnih računovodskih izkazov. Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 142 sprejme delegirane akte, s katerimi določi pogoje, ki
jih morajo izpolnjevati navedene revizije. 2. Kadar
revizije izvede organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da je
tak organ funkcionalno neodvisen. 3. Revizijski organ zagotovi, da se pri
reviziji upoštevajo mednarodno priznani računovodski standardi. 4. Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa
pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda
vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s
tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima
letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno
leta 2022. Kadar se skupni sistem upravljanja in nadzora uporablja za več
kot en operativni program, se lahko za zadevne operativne programe pripravi
enotna revizijska strategija. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko
strategijo Komisiji. 5. Revizijski organ pripravi: (i) revizijsko mnenje o letnih računovodskih izkazih za predhodno
obračunsko leto, ki zajema popolnost, točnost in verodostojnost
letnih računovodskih izkazov, delovanje sistema upravljanja in nadzora ter
zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov; (ii) letno poročilo o nadzoru, ki
vključuje ugotovitve revizij, izvedenih v predhodnem obračunskem
letu. Poročilo iz točke (ii) zajema
pomanjkljivosti, ugotovljene v zvezi s sistemom upravljanja in nadzora, ter
sprejete ali predlagane popravne ukrepe. Če se za več operativnih programov
uporablja skupni sistem upravljanja in nadzora, se informacije iz
točke (ii) lahko združijo v enem poročilu. 6. Komisija
z izvedbenimi akti sprejme vzorce revizijske strategije, revizijsko mnenje in
letno poročilo o nadzoru ter metodologijo za metodo vzorčenja iz
odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda
iz člena 143(3). 7. Komisija sprejme izvedbena pravila o uporabi podatkov, zbranih med
revizijami, ki jih izvedejo uradniki ali pooblaščeni zastopniki Komisije v
skladu s postopkom pregleda iz člena 143(3). POGLAVJE III
Akreditacija Člen 117
Akreditacija in odvzem
akreditacije organa upravljanja in organa za potrjevanje 1. Akreditacijski
organ sprejme uradni sklep o akreditaciji navedenih organov upravljanja in
organov za potrjevanje, ki izpolnjujejo akreditacijska merila, ki jih je
Komisija v skladu s členom 142 uvedla z delegiranimi akti. 2. Uradni
sklep iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega revizijskega
organa, ki oceni sistem upravljanja in nadzora, vključno z vlogo
posredniških organov v njem ter njegovo upoštevanje členov 62, 63, 114 in 115.
Akreditacijski organ upošteva, ali so sistemi upravljanja in nadzora za
operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v predhodnem
programskem obdobju, in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem delovanju. 3. Uradni
sklep iz odstavka 1 temelji na poročilu in mnenju neodvisnega
revizijskega organa, ki oceni sistem upravljanja in nadzora, vključno z
vlogo posredniških organov v njem ter njegovo upoštevanje členov 62, 63,
114 in 115. Akreditacijski organ upošteva, ali so sistemi upravljanja in
nadzora za operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v
predhodnem programskem obdobju, in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem
delovanju. 4. Država
članica v šestih mesecih od sprejetja sklepa o sprejetju operativnega
programa Komisiji predloži uradni sklep iz odstavka 1. Kadar skupni znesek
podpore za operativni program iz skladov presega 250 000 000 EUR,
lahko Komisija v dveh mesecih po prejemu uradnega sklepa iz odstavka 1
zahteva poročilo in mnenje neodvisnega revizijskega organa ter opis
sistema upravljanja in nadzora. Komisija lahko v dveh mesecih po prejemu teh
dokumentov predloži pripombe. Komisija pri odločanju o tem, ali zahtevati
navedene dokumente, upošteva, ali so sistemi upravljanja in nadzora za
operativni program podobni sistemom, ki so se uporabljali v predhodnem
programskem obdobju, ali organ upravljanja izvaja tudi naloge organa za
potrjevanje in tudi vse dokaze o njihovem učinkovitem delovanju. Člen 118
Sodelovanje z revizijskimi
organi 1. Komisija
z revizijskimi organi sodeluje pri usklajevanju njihovih revizijskih
načrtov in metod ter nemudoma izmenja rezultate revizij, izvedene na
sistemih upravljanja in nadzora. 2. Za olajšanje tega sodelovanja v primerih, ko država članica
imenuje več kot en revizijski organ, lahko država članica imenuje
usklajevalni organ. 3. Komisija,
revizijski organi in kakršen koli usklajevalni organ se srečujejo redno in
vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo
letno poročilo o nadzoru, mnenje in revizijsko strategijo ter izmenjajo
stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem sistemov upravljanja in
nadzora.
NASLOV VII
FINANČNO POSLOVODENJE, POTRDITEV OBRAČUNA IN FINANČNI POPRAVKI POGLAVJE I
Finančno poslovodenje Člen 119
Splošna pravila za plačila Država članica zagotovi, da je najpozneje
do zaključka operativnega programa znesek javne podpore, izplačane
upravičencem, vsaj enak prispevku iz skladov, ki ga je Komisija
izplačala državi članici. Člen 120
Splošna pravila za
izračun vmesnih plačil ter plačila letne in končne razlike 1. Komisija
kot vmesno plačilo povrne 90 % zneska, ki izhaja iz uporabe stopnje
sofinanciranja za vsako prednostno os iz sklepa, s katerim se sprejme
operativni program, za upravičene izdatke za prednostno os, vključeno
v zahtevek za plačilo. Letno razliko določi v skladu s
členom 130(1). 2. Prispevek
iz skladov za prednostno os prek vmesnih plačil ter plačila letne in
končne razlike ni višji od: (a)
javne podpore za prednostno os, navedene v zahtevku
za plačilo; in (b)
prispevka iz skladov za prednostno os iz sklepa
Komisije o odobritvi operativnega programa. 3. Ne glede
na člen 22 podpora Unije prek vmesnih plačil in plačil končne
razlike ni višja od javne podpore in največjega zneska podpore iz skladov
za vsako prednostno os iz sklepa Komisije o odobritvi operativnega programa. Člen 121
Zahtevki za plačilo 1. Zahtevki
za plačilo za vsako prednostno os vključujejo: (a)
skupni znesek upravičenih izdatkov, ki so jih
plačali upravičenci pri izvajanju dejavnosti, kakor je vnesen v
izkaze organa za potrjevanje; (b)
skupni znesek javne podpore, ki je nastal pri
izvajanju dejavnosti in kakor je vnesen v izkaze organa za potrjevanje; (c)
ustrezno upravičeno javno podporo, ki je bila
izplačana upravičencu in kakor je vnesena v izkaze organa za
potrjevanje. 2. Zneski v
zahtevku za plačilo so podprti s prejetimi računi ali
računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo, razen za druge oblike
podpore iz členov 57(1)(b) (c) in (d), 58, 59 (1) ter 93 in
člena 14 Uredbe (EU) št. […]/2012 Evropskega parlamenta in
Sveta o Evropskem socialnem skladu in o razveljavitvi Uredbe (ES)
št. 1081/2006 [ESS]. Za take oblike podpore so zneski iz zahtevka za
plačilo stroški, ki jih organ upravljanja povrne upravičencu. 3. Komisija
z izvedbenimi akti sprejme vzorec zahtevkov za plačilo. Ti izvedbeni akti
se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 143(2). Člen 122
Plačila
upravičencem Organ upravljanja zagotovi, da
upravičenci čim hitreje prejmejo skupni znesek javne podpore in v
vsakem primeru pred vključitvijo ustreznih izdatkov v zahtevek za
plačilo. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna
nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi
se znižali zneski za upravičence. Člen 123
Uporaba eura 1. Države
članice, ki na dan vložitve zahtevka za plačilo še niso sprejele eura
kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti,
preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo
mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura Komisije v
mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih
organa upravljanja zadevnega operativnega programa. Ta menjalni tečaj
Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki. 2. Ko euro
postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz
odstavka 1 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ upravljanja
zabeležil v računovodske izkaze pred datumom začetka veljavnosti
nepreklicno določenega menjalnega razmerja med nacionalno valuto in eurom.
Člen 124
Plačilo vnaprejšnjega
financiranja 1. Začetno
vnaprejšnje financiranje se plača v obrokih: (a) leta 2014: 2 % zneska podpore iz skladov
za celotno programsko obdobje za operativni program; (b) leta 2015: 1 % zneska podpore iz
skladov za celotno programsko obdobje za operativni program; (c) leta 2016: 1 % zneska podpore iz
skladov za celotno programsko obdobje za operativni program. Če je operativni program sprejet leta 2015
ali pozneje, se prvi obroki plačajo v letu sprejetja. 2. Plačilo
letnega vnaprejšnjega financiranja se med letoma 2016 in 2022 izvede pred 1. julijem.
Leta 2016 znaša 2 % zneska podpore iz skladov za celotno programsko
obdobje za operativni program. Med letoma 2017 in 2022 znaša 2,5% zneska
podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program. Člen 125
Potrditev vnaprejšnjega
financiranja Znesek, ki je bil izplačan v obliki
letnega vnaprejšnjega financiranja, se v izkazih Komisije potrdi v skladu s
členom 130. Člen 126
Roki za predložitev zahtevkov
za vmesna plačila in njihovo plačilo 1. Organ za
potrjevanje redno predloži zahtevek za vmesno plačilo, ki zajema zneske,
vnesene v njegove računovodske izkaze kot javna podpora, izplačana
upravičencem v obračunskem letu, ki se konča 30. junija. 2. Organ za
potrjevanje predloži končni zahtevek za vmesno plačilo do 31. julija
po koncu predhodnega obračunskega leta in v vsakem primeru pred prvim
zahtevkom za vmesno plačilo za naslednje proračunsko leto. 3. Prvi
zahtevek za vmesno plačilo se predloži, ko Komisija prejme uradni akt, ki
akreditira organ upravljanja. 4. Vmesna
plačila za operativni program se ne izvedejo, če Komisiji ni bilo
poslano letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 101. 5. Komisija
glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesno plačilo najpozneje v 60 dneh
od datuma, ko zabeleži zahtevek za plačilo. Člen
127
Prenehanje obveznosti 1. Komisija
za operativni program razveljavi kateri koli del zneska, izračunanega v
skladu z drugim pododstavkom, ki ni bil uporabljen za izvedbo začetnega in
letnega vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila letne
razlike do 31. decembra drugega obračunskega leta po letu
proračunske obveznosti v okviru operativnega programa ali za katerega zahtevek
za plačilo, sestavljen v skladu s členom 121, ni bil predložen v
skladu s členom 126. Komisija za namene prenehanja obveznosti znesek
izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med letoma 2015
in 2020 prišteje šestino letne proračunske obveznosti, povezane s
skupnim letnim prispevkom za leto 2014. 2. Z
odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se roki za prenehanje
obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s
skupnim letnim prispevkom za leto 2014. 3. Z
odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se roki za prenehanje
obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s
skupnim letnim prispevkom za leto 2014. Z odstopanjem od odstavka 1
se roki za prenehanje obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske
obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2015, če je
prva letna proračunska obveznost povezana s skupnim letnim prispevkom za
leto 2015. Komisija v takih primerih znesek iz prvega pododstavka
odstavka 1 izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med
letoma 2016 in 2020 prišteje petino letnih proračunskih
obveznosti, povezanih s skupnim letnim prispevkom za leto 2015. 4. Za tisti
del obveznosti, ki je 31. decembra 2022 še vedno odprt, prevzete
obveznosti prenehajo, če Komisija do 30. septembra 2023 ne
prejme dokumentov, zahtevanih na podlagi člena 130(1). POGLAVJE II
Potrditev obračuna in zaključek Oddelek i
Potrditev obračuna Člen 128
Vsebina letnih
računovodskih izkazov 1. Potrjeni
letni računovodski izkazi za vsak operativni program zajemajo
obračunsko leto in na ravni vsake prednostne osi vključujejo: (a)
skupni znesek upravičenih izdatkov, vnesenih v
računovodske izkaze organa za potrjevanje, kot so jih plačali
upravičenci pri izvajanju dejavnosti, ustrezno upravičeno javno
podporo, ki je bila izplačana, in skupni znesek javne podpore, ki je
nastal pri izvajanju dejavnosti; (b)
preklicane in izterjane zneske med obračunskim
letom, zneske, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta,
izterljive zneske iz člena 61 in neizterljive zneske; (c)
za vsako prednostno os seznam dejavnosti,
zaključenih med obračunskim letom, ki sta jih podpirala ESRR in
Kohezijski sklad; (d)
za vsako prednostno os uskladitev izdatkov iz
točke (a) in izdatkov, prijavljenih v istem obračunskem letu v
zahtevkih za plačilo, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli razlik. 2. Organ za
potrjevanje lahko po prednostnih oseh v proračunskih izkazih opredeli
določbo, ki ne presega 5 % skupnih izdatkov v zahtevkih za
plačila, predloženih za določeno obračunsko leto, kadar je ocena
zakonitosti in pravilnosti izdatkov predmet tekočega postopka revizijskega
organa. Zajeti znesek se izključi iz skupnega zneska upravičenih
izdatkov iz odstavka 1(a). Ti zneski se dokončno vključijo v
letne računovodske izkaze naslednjega leta ali izključijo iz njih. Člen 129
Predložitev informacij Država članica za vsako leto od leta 2016
do vključno leta 2022 predloži dokumente iz člena 75(1). Člen 130
Letna potrditev obračuna 1. Komisija
za namene izračuna zneska v breme skladov za obračunsko leto
upošteva: (a) skupni znesek izdatkov, vnesenih v
proračunske izkaze iz člena 128(1)(a) in za katere se uporabi
stopnja sofinanciranja za vsako prednostno os; (b) skupni znesek plačil Komisije v
navedenem obračunskem letu, ki je sestavljen iz: (i) zneska vmesnih plačil Komisije v
skladu s členom 120(1) in členom 22 ter (ii) plačanega zneska letnega
vnaprejšnjega financiranja iz člena 124(2). 2. Letna
razlika, ki se zaradi potrditve obračuna lahko izterja od države
članice, je predmet naloga za izterjavo Komisije. Letna razlika, ki jo je
treba izplačati državi članici, se po potrditvi obračuna doda
naslednjemu vmesnemu plačilu Komisije. 3. Če
Komisija zaradi razlogov, ki jih je mogoče pripisati državi članici,
ne more potrditi obračuna do 30. aprila leta, ki sledi zaključku
obračunskega leta, Komisija državo članico obvesti o ukrepih, ki jih
mora izvesti organ upravljanja ali revizijski organ, ali o dodatnih preiskavah,
izvedbo katerih Komisija predlaga v skladu s členom 65(2) in (3). 4. Letna
razlika, ki jo plača Komisija, temelji na izdatkih, prijavljenih v
računovodskih izkazih, brez kakršne koli določbe za izdatke, ki so
bili prijavljeni Komisiji in so predmet kontradiktornega postopka z revizijskim
organom. Člen 131
Postopno zaključevanje 1. Pri ESRR
in Kohezijskem skladu letni računovodski izkazi za vsak operativni program
na ravni vsake prednostne osi vključujejo seznam dejavnosti, ki so bile
zaključene med obračunskim letom. Izdatki, ki zadevajo te dejavnosti,
vključene v računovodske izkaze, ki so predmet sklepa o potrditvi
obračunov, se štejejo za zaključene. 2. Pri ESS
se izdatki, vključeni v izkaze, ki so predmet sklepa o potrditvi
obračunov, štejejo za zaključene. Člen 132
Dostopnost dokumentov 1. Brez
poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ za upravljanje
zagotovi, da je vsa spremna dokumentacija o dejavnostih na zahtevo na voljo
Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču za obdobje treh let. To
obdobje treh let se začne 31. decembra v letu, ko je bil sprejet
sklep o potrditvi obračuna v skladu s členom 130, ali najpozneje
na dan izplačila končne razlike. To triletno obdobje se prekine v primeru sodnih
ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije. 2. Dokumenti
se hranijo kot izvirniki ali overjeni verodostojni izvodi izvirnikov ali na
splošno sprejetih nosilcih podatkov, vključno z elektronskimi
različicami izvirnih dokumentov ali dokumentov, ki so le v elektronski
obliki. 3. Dokumenti
se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, ki jih osebni
podatki zadevajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere
so bili podatki zbrani ali za katere se naprej obdelujejo. 4. Komisija
je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s
členom 142, pri čemer določi, kateri nosilci podatkov se
lahko štejejo kot splošno sprejeti. 5. Postopek
potrjevanja skladnosti dokumentov na splošno sprejetih nosilcih podatkov
z izvirnim dokumentom določijo nacionalni organi, zagotavlja pa, da
shranjene različice izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je
nanje možno sklicevati pri reviziji. 6. Kadar so
dokumenti le v elektronski obliki, morajo računalniški sistemi, ki se
uporabljajo, izpolnjevati sprejete varnostne standarde, ki zagotavljajo, da
shranjeni dokumenti izpolnjujejo nacionalne zakonske zahteve in da se je nanje
možno sklicevati pri reviziji.
Oddelek II
Zaključek operativnih programov Člen 133
Predložitev dokumentov o zaključku in
plačilo končne razlike 1. Države
članice do 30. septembra 2023 predložijo naslednje dokumente: (a)
zahtevek za plačilo končne razlike; (b)
končno poročilo o izvajanju za operativni
program in (c)
dokumente iz člena 75(1) za zadnje
obračunsko leto, od 1. julija 2022 do 30. junija 2023.
2. Plačilo
končne razlike se izvede najpozneje tri mesece po datumu potrditve
obračuna končnega obračunskega leta ali en mesec po datumu
sprejetja končnega poročila o izvajanju, kar je pozneje. Oddelek III
Začasna ustavitev plačil Člen 134
Začasna ustavitev plačil 1. Komisija
lahko na ravni prednostnih osi ali operativnih programov začasno zaustavi
vsa vmesna plačila ali njihov del, če: (a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja
in nadzora operativnega programa, za katerega niso bili sprejeti popravni
ukrepi; (b)
so izdatki iz izkaza o izdatkih povezani z
nepravilnostjo, ki ima resne finančne posledice in ni bila odpravljena; (c)
država članica ni sprejela potrebnih ukrepov
za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 74; (d)
obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in
zanesljivosti sistema spremljanja ali v podatkih o skupnih in posebnih
kazalnikih; (e)
država članica ni
sprejela ukrepov iz operativnega programa v zvezi z izpolnjevanjem predhodnih
pogojenosti; (f)
obstajajo dokazi, pridobljeni pri pregledu
uspešnosti, o tem, da prednostna os ni dosegla mejnikov iz okvira uspešnosti; (g)
država članica ne odgovori ali ne odgovori
zadovoljivo v skladu s členom 20(3). 2. Komisija
lahko z izvedbenimi akti določi začasno ustavitev celote ali dela
vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost, da
predloži svoje pripombe. 3. Komisija
prekliče začasno ustavitev celote ali dela vmesnih plačil, ko
država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic
začasne ustavitve.
POGLAVJE III
Finančni popravki Oddelek i
Finančni popravki držav članic Člen 135
Finančni popravki držav članic 1. Države članice so najprej odgovorne za preiskovanje nepravilnosti
ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav. V primeru sistemskih nepravilnosti država
članica razširi svojo preiskavo na vse morebiti prizadete dejavnosti. 2. Država članica izvede potrebne finančne popravke
v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so
odkrite pri dejavnostih ali operativnih programih. Finančni popravki zajemajo preklic celote ali dela javnega
prispevka za dejavnost ali operativni program. Država članica upošteva
značilnosti in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada in
izvede sorazmerni popravek. Finančni popravki se evidentirajo v letnih
računovodskih izkazih s strani organa upravljanja za obračunsko leto,
v katerem se odloči o preklicu. 3. Prispevek iz skladov, preklican v skladu z odstavkom 2, lahko
država članica v skladu z odstavkom 4 ponovno uporabi v zadevnem
operativnem programu. 4. Prispevek,
preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno uporabiti za nobeno
dejavnost, ki je bila predmet popravka ali, kadar je bil finančni popravek
izveden zaradi sistemske nepravilnosti, za nobeno dejavnost, na katero je
vplivala sistemska nepravilnost. Oddelek II
Finančni popravki Komisije Člen 136
Merila za finančne popravke 1. Komisija
lahko z izvedbenimi akti izvede finančne popravke tako, da prekliče
celoten prispevek ali del prispevka Unije za operativni program v skladu s
členom 77, če po ustreznem pregledu ugotovi, da: (a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu
upravljanja in nadzora operativnega programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je
bil operativnemu programu že izplačan; (b) država članica ni izpolnjevala
svojih obveznosti iz člena 135 pred začetkom postopka
finančnih popravkov iz tega odstavka; (c) je izdatek v zahtevku za plačilo
nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka
finančnih popravkov iz tega odstavka. Komisija svoje finančne popravke utemelji na
posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer se upošteva, ali
je nepravilnost sistemska. Kadar ni mogoče natančno določiti
zneska nepravilnih izdatkov v breme skladov, Komisija uporabi pavšalni ali
ekstrapolirani finančni popravek. 2. Komisija
pri odločanju o znesku popravka iz odstavka 1 upošteva
značilnosti in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice
pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, ugotovljene v operativnem
programu. 3. Kadar
Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi poročil zunanjih
revizorjev, se po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država
članica v skladu s členom 135(2), obvestil, poslanih v skladu s
členom 112(3), in vseh odgovorov države članice sama odloči
glede finančnih posledic. 4. Kadar
Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o izvajanju
operativnega programa ugotovi resno nedoseganje ciljev iz okvira uspešnosti,
lahko prek izvedbenih aktov izvede finančne popravke za zadevne prednostne
osi. 5. Kadar
država članica ne spoštuje svojih obveznosti iz člena 86, lahko
Komisija glede na stopnjo nespoštovanja teh obveznosti izvede finančni
popravek s preklicem dela ali celotnega prispevka iz strukturnih skladov za
zadevno državo članico. 6. Komisija
je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 142
o določitvi meril za uvedbo stopnje finančnega popravka, ki ga je
treba uporabiti. Člen 137
Postopek 1. Komisija
pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku začne postopek z
obvestilom državi članici o začasnih ugotovitvah svojega pregleda in
z zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe. 2. Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi
ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne
dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši kot v
oceni Komisije. V soglasju s Komisijo
lahko država članica omeji svojo preučitev na ustrezen delež ali
vzorec dokumentacije. Rok za ta
pregled razen v ustrezno utemeljenih primerih ne presega dveh dodatnih mesecev
po dvomesečnem obdobju iz odstavka 1. 3. Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v rokih iz odstavkov 1 in 2
predloži država članica. 4. Kadar država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije,
je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh
ustreznih informacij in pripomb kot podlaga za ugotovitve Komisije o zahtevku
za finančni popravek. 5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o izvedbi finančnih
popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih
informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne
informacije po zaslišanju. Komisija
upošteva vse informacije in ugotovitve, predložene med postopkom. Če do
zaslišanja ne pride, začne teči šestmesečni rok dva meseca po
datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija. 6. Kadar
Komisija ali Evropsko računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki
vplivajo na letne računovodske izkaze, poslane Komisiji, se s
finančnim popravkom zmanjša podpora iz skladov za operativni program. Člen 138
Obveznosti držav članic Finančni popravek Komisije ne posega v
obveznost države članice o izterjavi iz člena 135(2) te uredbe
ter vračilu državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe in
v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999[33]. Člen 139
Povračilo 1. Vsako
povračilo v splošni proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v
nalogu za izterjavo, oblikovanem v skladu s členom 73 Finančne
uredbe. Rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji
naloga. 2. Iz vsake
zamude pri povračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od
datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera
je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo uporablja Evropska
centralna banka v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja na prvi
delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.
NASLOV VIII Sorazmerni nadzor operativnih programov Člen
140
Sorazmerni nadzor operativnih
programov 1. Dejavnosti,
pri katerih skupni upravičeni izdatki ne presegajo 100 000 EUR,
niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije pred
zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz člena 131. Druge dejavnosti
niso predmet več kot ene revizije revizijskega organa ali Komisije v
obračunskem letu pred zaključkom vseh zadevnih izdatkov iz
člena 131. Te določbe ne posegajo v odstavek 4. 2. Pri
operativnih programih, pri katerih je v najnovejšem revizijskem mnenju navedeno,
da ni znatnih pomanjkljivosti, se lahko Komisija z revizijskim organom na
naslednjem zasedanju iz člena 118(3) dogovori za zmanjšanje stopnje
revizijskih dejavnosti, da bo sorazmerna z ugotovljenim tveganjem. V takih primerih Komisija ne bo izvedla
svojih revizij na kraju samem, razen če obstajajo dokazi o
pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora, ki vplivajo na izdatke,
prijavljene Komisiji v obračunskem letu, v katerem je bil obračun
predmet sklepa o potrditvi. 3. Pri
operativnih programih, pri katerih Komisija ugotovi, da se lahko zanese na
mnenje revizijskega organa, se lahko z njim dogovori za omejitev svojih revizij
na kraju samem z revidiranjem delovanja revizijskega organa, razen če
obstajajo dokazi o pomanjkljivostih v delovanju revizijskega organa v
obračunskem letu, v katerem je bil obračun predmet sklepa o
potrditvi. 4. Revizijski
organ in Komisija lahko brez poseganja v odstavek 1 izvajata revizije
dejavnosti, če se pri oceni tveganja odkrije posebno tveganje
nepravilnosti ali goljufij, v primeru dokazov o resnih pomanjkljivostih v
sistemu upravljanja in nadzora zadevnega operativnega programa ter v 3 letih po
zaključku vseh izdatkov dejavnosti iz člena 131 v okviru
revizijskega vzorca. Komisija lahko kadar koli izvede revizije dejavnosti, da
oceni delo revizijskega organa, in sicer s ponovno izvedbo njegove revizijske
dejavnosti.
ČETRTI DEL PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE, PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE POGLAVJE I Prenos pooblastil in izvedbene določbe Člen 141
Spremembe prilog Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s
členom 142 sprejme spremembe Prilog I in VI k tej
uredbi v obsegu ustreznih določb te uredbe. Člen 142
Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo
za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.
2. Pooblastilo
iz te uredbe se podeli za nedoločen čas od datuma začetka
veljavnosti te uredbe. 3. Pooblastila
iz členov 5(3), 12, 20(4), 29(6), 32(1), 33(3), 33(4),
33(7), 34(3), 35(5), 36(4), 54(1), 58, 112(2), 114(8), 114(9), 116(1), 117(1),
132(4), 136(6) in 141 lahko kadar koli prekliče
Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega
sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu
Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih
delegiranih aktov ne vpliva. 4. Komisija
takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in
Svet. 5. Delegirani
akti začnejo veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v
dveh mesecih od dneva obvestila o njem ne nasprotujeta ali če Evropski
parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta
nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok
podaljša za dva meseca. Če do izteka navedenega roka niti Evropski
parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem
listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem
določen. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu
Evropske unije in začne veljati pred pretekom navedenega roka, če
sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o tem, da sprejetju
delegiranega akta ne bosta nasprotovala. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje
delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje
sprejetju delegiranega akta, navede razloge za to. Člen 143
Postopek odbora 1. Komisiji
pomaga Odbor za usklajevanje skladov. Ta odbor je odbor v smislu
Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri
sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 4 Uredbe (EU)
št. 182/2011. 3. Pri
sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU)
št. 182/2011. Kadar je treba mnenje odbora v skladu z
odstavkoma 2 in 3 pridobiti s pisnim postopkom, se navedeni postopek
zaključi brez rezultata, če v roku za predložitev mnenja tako
odloči predsednik odbora ali to zahteva (…) [število članov]
(… večina) [opredeliti večino: navadna večina, dvotretjinska
večina itn.] članov odbora. Kadar odbor mnenja ne predloži, Komisija ne
sprejme osnutka izvedbenega akta, uporabi pa se tretji pododstavek
člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011. POGLAVJE II Prehodne
in končne določbe
Člen 144
Pregled Evropski parlament in Svet to uredbo
pregledata do 31. decembra 20XX v skladu s členom 177
Pogodbe.
Člen 145
Prehodne določbe 1. Ta
uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali
delnim preklicem, zadevnih projektov, do njihovega zaključka, ali
pomoč, ki jo Komisija odobri na podlagi Uredbe (ES) št. 1083/2006
ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno pomoč 31. decembra 2013. 2. Zahtevki,
predloženi v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, ostajajo
veljavni. Člen 146
Razveljavitev 1. Uredba
Sveta (ES) št. 1083/2006 se razveljavi s 1. januarjem 2014. 2. Sklicevanja
na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo. Člen
147
Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem
listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se
neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I Elementi
skupnega strateškega okvira, ki se nanašajo na skladnost in doslednost
gospodarskih politik držav članic in Unije, mehanizme za usklajevanje med
skladi SSO ter z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije,
horizontalna načela in medsektorske politične cilje ter ureditve za
obravnavo ozemeljskih izzivov 1. Uvod Da se zagotovi največji možni prispevek iz
skladov SSO za pametno, trajnostno in vključujočo rast, s čimer
bi zmanjšali razlike, je treba zagotoviti, da se politične zaveze v okviru
strategije Evropa 2020 podprejo z naložbami prek skladov SSO in drugih
instrumentov Unije. Države članice zato opredelijo, kako lahko njihovi
programi prispevajo k uresničevanju političnih ciljev in krovnih
ciljev strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud. 2. Skladnost
in doslednost gospodarskega upravljanja Unije 1.
Države članice posebno
pozornost namenijo dajanju prednosti izdatkom, prijaznim rasti, vključno z
izdatki za izobraževanje, raziskave, inovacije in energetsko učinkovitost
ter izdatki za lažji dostop MSP do financiranja in za zagotovitev okoljske
trajnosti, upravljanja naravnih virov in podnebnih ukrepov ter za zagotavljanje
učinkovitosti takšnih izdatkov. Upoštevajo tudi ohranitev ali okrepitev
zajetja in učinkovitosti služb za zaposlovanje in aktivnih politik trga
dela, s poudarkom na brezposelnosti mladih. 2.
Pri pripravi svojih pogodb o
partnerstvu države članice izdelajo programe skladov SSO ob upoštevanju
najnovejših ustreznih priporočil za posamezne države, ki jih je sprejel
Svet na podlagi člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe o delovanju
Evropske unije v skladu s svojimi vlogami in obveznostmi. Države članice
upoštevajo tudi ustrezna priporočila Sveta na podlagi Pakta za stabilnost
in rast ter programe gospodarskega prilagajanja. Vsaka država članica v
pogodbi o partnerstvu v skladu s členom 14(a)(i) te uredbe navede, kako
različni tokovi financiranja Unije in nacionalni tokovi prispevajo k
reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne
države in v ciljih, določenih v njihovih nacionalnih programih reform v
tesnem posvetovanju s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. 3. Mehanizmi za usklajevanje med skladi SSO 3.1 Uvod 1.
Države članice
zagotovijo, da se ukrepi, ki jih podpirajo skladi SSO, dopolnjujejo in izvajajo
na usklajen način, ki privede do zmanjšanja administrativnih stroškov in
obremenitev na terenu. 3.2 Usklajevanje in dopolnjevanje 1.
Države članice in organi
upravljanja, ki so pristojni za izvajanje skladov SSO, tesno sodelujejo pri
pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju pogodbe o partnerstvu in
programov. Zlasti zagotovijo, da so izvedeni naslednji ukrepi: (a)
opredelitev področij
ukrepanja, kadar se skladi SSO lahko kombinirajo na dopolnjevalen način za
dosego tematskih ciljev, določenih v tej uredbi; (b)
spodbujanje
vključevanja organov upravljanja, pristojnih za druge sklade SSO, ali
drugih organov upravljanja in ustreznih ministrstev pri razvoju programov
podpore, da se zagotovi usklajevanje in se izogne podvajanju; (c)
po potrebi vzpostavitev
skupnih odborov za spremljanje programov, ki izvajajo sklade SSO, in
oblikovanje drugih skupnih pravil upravljanja in nadzora, da se olajša
usklajevanje med organi, pristojnimi za izvajanje skladov SSO; (d)
uporaba skupnih rešitev
e-upravljanja, namenjenih prosilcem in upravičencem, ter storitev „vse na
enem mestu“ za svetovanje o možnostih podpore, ki so na voljo prek vsakega od
skladov SSO; (e)
vzpostavitev mehanizmov za
usklajevanje dejavnosti sodelovanja, ki jih financirata ESRR in ESS z
naložbami, ki jih podpirajo programi „cilja naložbe za rast in delovna mesta“. 3.3 Spodbujanje celostnih
pristopov 1.
Države članice, kadar
je to ustrezno, združijo sklade SSO v integrirane pakete na lokalni, regionalni
ali nacionalni ravni, ki so prilagojeni za izpolnjevanje posebnih potreb v
podporo doseganju nacionalnih ciljev strategije Evropa 2020 ter za uporabo
celostnih ozemeljskih naložb, integriranih dejavnosti in skupnih akcijskih
načrtov. 2.
Države članice
spodbujajo razvoj lokalnih in podregionalnih pristopov zlasti prek lokalnega
razvoja, ki ga vodi skupnost, z zaupanjem odločanja in izvajanja lokalnemu
partnerstvu javnih, zasebnih akterjev in akterjev civilne družbe. Lokalni
razvoj, ki ga vodi skupnost, se izvaja v okviru strateškega pristopa za
zagotovitev, da opredelitev lokalnih potreb „od spodaj navzgor“ upošteva
prednostne naloge na višji ravni. Države članice zato opredelijo pristop k
lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, za vse sklade SSO ter v pogodbah o
partnerstvu navedejo glavne izzive, ki jih je treba obravnavati na ta
način, glavne cilje in prednostne naloge za lokalni razvoj, ki ga vodi
skupnost, vrste ozemelj, ki jih je treba zajeti, posebno vlogo, ki jo bodo
imele lokalne akcijske skupine pri izvajanju strategij, in vlogo, predvideno za
različne sklade SSO pri izvajanju lokalnih razvojnih strategij pri
različnih vrstah ozemlja, kot so podeželska, mestna in obalna območja
ter ustrezne mehanizme usklajevanja. 4. Usklajevanje skladov SSO z drugimi politikami in instrumenti Unije Programi Unije v tem oddelku ne predstavljajo
izčrpnega seznama. 4.1 Uvod 1.
Države članice
analizirajo učinke politik Unije na nacionalni in regionalni ravni ter na
socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo, da bi spodbudile
učinkovito usklajevanje ter opredelile in pospešile najprimernejši
način uporabe evropskih sredstev za podporo lokalnim, regionalnim in
nacionalnim naložbam. 2.
Države članice
zagotovijo usklajenost na programski in izvedbeni stopnji med ukrepi, ki jih
podpirajo skladi SSO, in cilji drugih politik Unije. V ta namen si prizadevajo
upoštevati naslednje vidike: (a)
ugotavljanje in
izkoriščanje medsebojnega dopolnjevanja različnih instrumentov Unije
na nacionalni in regionalni ravni v fazi načrtovanja in izvajanja; (b)
optimizacija obstoječih
struktur in po potrebi uvedba novih, ki olajšujejo strateško opredelitev
prednostnih nalog za različne instrumente in strukture za usklajevanje na
nacionalni ravni, izogibanje podvajanju prizadevanj in opredelitev
področij, na katerih je potrebna dodatna finančna podpora; (c)
izkoriščanje možnosti za
združevanje pomoči iz različnih instrumentov za podporo posameznim
dejavnostim in tesno sodelovanje s tistimi, ki so odgovorni za izvajanje drugih
nacionalnih instrumentov za uresničitev skladnih in racionaliziranih
možnosti financiranja za upravičence. 4.2 Usklajevanje s skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko 1.
EKSRP je sestavni del
skupne kmetijske politike in dopolnjuje ukrepe iz Evropskega kmetijskega
jamstvenega sklada, ki zagotavljajo neposredno podporo kmetom in podpirajo
tržne ukrepe. Države članice zato skupaj upravljajo te intervencije za
čim večjo sinergijo ter dodano vrednost pomoči EU. 2.
Evropski sklad za pomorstvo
in ribištvo je namenjen doseganju ciljev preoblikovane skupne ribiške politike
in celostne pomorske politike. Zato države članice uporabljajo Evropski
sklad za pomorstvo in ribištvo za podporo prizadevanjem za izboljšanje zbiranja
podatkov in okrepitev nadzora ter zagotavljajo iskanje sinergij tudi v podporo
prednostnim nalogam celostne pomorske politike, kot je znanje o morju, pomorsko
prostorsko načrtovanje, celostno gospodarjenje z obalnim pasom, povezani
pomorski nadzor, varstvo morskega okolja in biotske raznovrstnosti ter
prilagajanje negativnim učinkom podnebnih sprememb na obalna območja. 4.3 Obzorje
2020[34]
in drugi programi EU na področju raziskav in inovacij, ki se upravljajo
centralno. 1.
Države članice in
Komisija so pozorni na krepitev usklajevanja in dopolnjevanja med skladi SSO
ter Obzorjem 2020, Programom za konkurenčnost podjetij in malih in
srednjih podjetij (COSME)[35]
ter drugimi ustreznimi programi financiranja Unije, ki se upravljajo centralno,
hkrati pa na jasno delitev področij posredovanja med njimi. 2.
Države članice zlasti
razvijajo nacionalne in/ali regionalne strategije za raziskave in inovacije
(R&I) za „pametno specializacijo“ v skladu z nacionalnim programom reform.
Te strategije se razvijajo z vključitvijo nacionalnih ali regionalnih
organov upravljanja in zainteresiranih strani, kot so univerze in druge
visokošolske ustanove, industrija in socialni partnerji, v podjetniški proces
iskanja. Organi, ki jih neposredno zadeva Obzorje 2020, so tesno povezani s tem
procesom. V okviru te strategije (med drugim): (a)
se s krepitvijo
zmogljivosti razvijejo „predhodni ukrepi“ za pripravo regionalnih akterjev
R&I za sodelovanje v pobudi Obzorje 2020 („pot do odličnosti“).
Komunikacija in sodelovanje med nacionalnimi kontaktnimi točkami Obzorja
2020 in organi upravljanja skladov SSO se okrepijo; (b)
„nadaljnji ukrepi“
zagotavljajo sredstva za izkoriščanje in razpršitev rezultatov R&I, ki
izhajajo iz Obzorja 2020 in predhodnih programov, na trgu, s posebnim poudarkom
na vzpostavljanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja za mala in srednja
podjetja in v skladu s prednostnimi nalogami za ozemlja v ustrezni strategiji
pametne specializacije. 3.
Države članice
uporabljajo vse določbe iz te uredbe, ki omogočajo združevanje
skladov SSO z instrumenti iz Obzorja 2020 v ustreznih programih, ki se
uporabljajo za izvajanje delov strategij. Skupna podpora se nacionalnim in
regionalnim organom zagotavlja za oblikovanje in izvajanje takšnih strategij,
za iskanje priložnosti za skupno financiranje infrastrukture R&I evropskega
interesa, spodbujanje mednarodnega sodelovanja, metodološko podporo z
medsebojnimi strokovnimi pregledi, izmenjavo dobrih praks in usposabljanje med
regijami. 4.
Države članice
preučijo naslednje dodatne ukrepe, namenjene uporabi njihovih zmožnosti za
odličnost na področju raziskav in inovacij, na način, ki
dopolnjuje in ustvarja sinergije z Obzorjem 2020, zlasti s skupnim
financiranjem: (a)
povezovanje
nastajajočih centrov odličnosti in inovativnih regij v manj razvitih
državah članicah z vodilnimi partnerji drugod v Evropi; (b)
vzpostavljanje vezi z
inovativnimi grozdi in priznanje odličnosti v manj razvitih regijah; (c)
ustanavljanje „kateder
ERP“ za privabljanje izjemnih akademikov, zlasti v manj razvite regije; (d)
podpora dostopu do
mednarodnih mrež za raziskovalce in inovatorje, ki so manj vključeni v ERP
ali so iz manj razvitih regij; (e)
po potrebi prispevek k
evropskim partnerstvom za inovacije; (f)
priprava nacionalnih institucij
in/ali grozdov odličnosti za sodelovanje v skupnostih znanja in inovacij
(SZI) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT); in (g)
gostovanje
visokokakovostnih mednarodnih programov mobilnosti raziskovalcev s
sofinanciranjem iz „ukrepov Marie Sklodowska-Curie“. 4.4 Financiranje
demonstracijskih projektov v okviru rezerve za nove udeležence (NER-300)[36] Države članice po potrebi zagotovijo, da je
financiranje iz skladov SSO usklajeno s podporo iz programa NER 300, ki
uporablja prihodke iz dražbe 300 milijonov pravic, rezerviranih v okviru rezerv
za nove udeležence evropskega sistema za trgovanje z emisijami, za
sofinanciranje vrste obsežnih demonstracijskih projektov zajemanja in
shranjevanja ogljika (CCS) ter inovativnih tehnologij obnovljivih virov
energije po vsej EU. 4.5 LIFE[37] in pravni
red na področju okolja 1.
Države članice si
prizadevajo po možnosti izkoristiti sinergije z instrumenti politike Unije
(finančnimi in nefinančnimi instrumenti) za ublažitev podnebnih
sprememb in prilagoditve tem spremembam, varstvo okolja in učinkovito rabo
virov. 2.
Kadar je ustrezno, države
članice zagotovijo dopolnjevanje in usklajevanje z LIFE, zlasti z
integriranimi projekti na področjih narave, vode, odpadkov, zraka,
ublažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam. To
usklajevanje se doseže zlasti s spodbujanjem financiranja dejavnosti prek
skladov SSO, ki dopolnjujejo integrirane projekte v okviru programa LIFE, kot
tudi s spodbujanjem uporabe rešitev, metod in pristopov, validiranih v okviru programa
LIFE. 3.
Ustrezni sektorski
načrti, programi ali strategije (vključno z okvirom prednostnih
ukrepov, načrtom upravljanja povodja, načrtom gospodarjenja z
odpadki, nacionalnim načrtom ublažitve ali prilagoditveno strategijo), kot
so navedeni v uredbi LIFE, se uporabljajo kot usklajevalni okvir za podporo iz
različnih skladov. 4.6 ERASMUS
za vse[38] 1.
Države članice si
prizadevajo za uporabo skladov SSO za vključevanje orodij in metod,
razvitih in uspešno preskušenih v programu „Erasmus za vse“. 2.
Države članice
zagotovijo učinkovito usklajevanje med skladi SSO ter programom „Erasmus
za vse“ na nacionalni ravni z jasnim razlikovanjem med vrstami naložb in
podprtih ciljnih skupin. Države članice si prizadevajo za dopolnjevanje
glede financiranja ukrepov za mobilnost in hkrati preučujejo morebitne
sinergije. 3.
Usklajevanje se doseže z
vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov sodelovanja med upravnimi organi in
nacionalnimi agencijami, ustanovljenimi v okviru programa „Erasmus za vse“. 4.7 Program
za socialne spremembe in inovacije (PSCI)[39] 1.
Države članice si, kadar je
primerno, prizadevajo za učinkovito usklajevanje med programom za socialne
spremembe in inovacije ter podporo iz skladov SSO v okviru tematskih ciljev
zaposlovanja in socialne vključenosti. 2.
Države članice si, kadar
je primerno, prizadevajo za okrepitev najuspešnejših ukrepov v okviru osi
napredka PSCI, zlasti glede eksperimentiranja socialnih inovacij in socialne
politike s podporo ESS. 3.
Za spodbujanje geografske
mobilnosti delavcev in spodbujanje možnosti za zaposlitev države članice
zagotovijo dopolnjevanje ukrepov za povečanje nadnacionalne mobilnosti
delavcev, ki jih podpira ESS, vključno s čezmejnimi partnerstvi, s
podporo v okviru osi EURES PSCI. 4.
Države članice si
prizadevajo za dopolnjevanje in usklajevanje med podporo skladov SSO za
samozaposlovanje, podjetništvo, ustanavljanje podjetij in socialna podjetja ter
podporo PSCI v okviru osi mikrofinanciranja in socialnega podjetništva, katerih
cilj je povečati dostop do mikrofinanciranja za ljudi, ki so najbolj
oddaljeni od trga dela, in za mikro podjetja ter podpreti razvoj socialnih
podjetij. 4.8 Instrument
za povezovanje Evrope (CEF)[40] 1.
CEF je namenski sklad
Unije za izvajanje politik Unije za vseevropska prometna omrežja infrastrukture
(TENs) na področju prometa, telekomunikacij in energetike. Za čim
večjo evropsko dodano vrednost na teh področjih države članice
in Komisija zagotovijo, da se intervencije ESRR in Kohezijskega sklada
načrtujejo v tesnem sodelovanju s podporo iz CEF, da bi se izognili podvajanju
prizadevanj in zagotovili, da so na voljo optimalne povezave različnih
vrst infrastrukture na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter v celotni
Uniji. Največji finančni vzvod različnih instrumentov
financiranja se zagotovi za projekte z evropsko razsežnostjo in razsežnostjo
enotnega trga, zlasti pa za tiste projekte, ki izvajajo prednostna prometna,
energetska omrežja in omrežja digitalne infrastrukture, kot so opredeljena v
ustreznih političnih okvirih TEN. 2.
Na področju prometa
načrti temeljijo na dejanskem in napovedanem povpraševanju po prometu ter
prepoznavajo manjkajoče povezave in ozka grla ob upoštevanju razvoja
čezmejnih povezav Unije ter razvijajo povezave med regijami v državi
članici. Naložbe v regionalno povezljivost s celostnim vseevropskim
prometnim omrežjem (TEN-T) in osrednjim omrežjem TEN-T zagotavljajo, da mestna
in podeželska območja izkoriščajo priložnosti, ki jih ustvarjajo
velika omrežja. 3.
Prednostni seznam naložb, ki
učinkujejo čez meje določene države članice, zlasti vzdolž
koridorjev osrednjega omrežja TEN-T, se uskladijo z načrtovanjem TEN-T in
izvedbenimi načrti koridorjev osrednjega omrežja, tako da so naložbe ESRR
in Kohezijskega sklada v prometno infrastrukturo popolnoma v skladu s
smernicami TEN-T. 4.
Države članice upoštevajo belo
knjigo Komisije o prometu[41],
ki navaja vizijo za konkurenčen in z viri gospodaren prometni sistem ter
poudarja, da je v prometnem sektorju potrebno znatno zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov. Za sklade SSO to pomeni
osredotočenost na trajnostne oblike prometa in trajnostno mobilnost v
mestih ter naložbe v področja, ki ponujajo največjo evropsko dodano
vrednost. Po opredelitvi naložb se te prednostno razvrstijo glede na njihov
prispevek k mobilnosti, trajnosti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in
enotnemu evropskemu prometnemu prostoru. 5.
Skladi SSO izvedejo lokalne
in regionalne infrastrukture in njihove povezave s prednostnimi omrežji Unije
na področju energetike in telekomunikacij. 6.
Države članice in
Komisija vzpostavijo ustrezne mehanizme usklajevanja in tehnične podpore,
da se zagotovita komplementarnost in učinkovito načrtovanje ukrepov
IKT ter se v celoti izkoristijo instrumenti Unije (skladov SSO CEF, vseevropska
omrežja, Obzorje 2020) za financiranje širokopasovnih omrežij in infrastrukture
digitalnih storitev. Izbira najustreznejšega instrumenta financiranja upošteva
potencial dejavnosti za ustvarjanje prihodka in njegovo raven tveganja, da se
javna sredstva kar najbolj učinkovito uporabijo. Če je bila dejavnost
predložena za financiranje CEF, vendar ni bila izbrana, država članica
upošteva njeno ovrednotenje v okviru izbora za podporo skladov SSO. 4.9 IPA,
evropski sosedski instrument (ENI) in ERS[42] 1.
Države članice in
Komisija si prizadevajo izboljšati usklajenost zunanjih instrumentov in skladov
SSO za izboljšanje učinkovitosti pri doseganju številnih ciljev politike
Unije. Usklajevanje in dopolnjevanje z Evropskim razvojnim skladom,
instrumentom za predpristopno pomoč ter evropskim sosedskim instrumentom
je še posebej pomembno. 2.
Za podporo močnejšemu
teritorialnemu povezovanju si države članice prizadevajo izkoristiti
sinergije med dejavnostmi teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske
politike in evropskimi sosedskimi instrumenti, zlasti v zvezi z dejavnostmi
čezmejnega sodelovanja. Države članice prav tako, kadar je primerno,
zagotovijo, da so obstoječe dejavnosti povezane z novimi evropskimi
združenji za teritorialno sodelovanje ob posebnem upoštevanju usklajevanja in
izmenjave najboljših praks. 5. Usklajevanje z dejavnostmi sodelovanja 1.
Države članice si
prizadevajo za dopolnjevanje med dejavnostmi sodelovanja in drugimi ukrepi, ki
jih podpirajo skladi SSO. 2.
Države članice
zagotovijo, da dejavnosti sodelovanja učinkovito prispevajo k ciljem
strategije Evropa 2020 in je sodelovanje organizirano v podporo širšim
političnim ciljem. V ta namen države članice zagotovijo dopolnjevanje
in usklajevanje z drugimi programi ali instrumenti, ki jih financira Unija. 3.
Za okrepitev
učinkovitosti kohezijske politike si države članice prizadevajo za
usklajevanje in dopolnjevanje med programom evropskega teritorialnega
sodelovanja in ciljem naložbe za rast in delovna mesta, zlasti za zagotovitev
skladnega načrtovanja in lažje izvajanje obsežnih naložb. 4.
Kadar je ustrezno, države
članice zagotovijo, da so cilji makroregionalne strategije in strategije
za morske bazene del skupnega strateškega načrtovanja v programih
kohezijske politike v zadevnih regijah in državah članicah. Države
članice zagotovijo tudi, da vsi skladi SSO, kadar je ustrezno, podpirajo
izvajanje makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, če
obstajata. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja poteka tudi usklajevanje
z drugimi instrumenti, ki jih financira Unija, ter drugimi ustreznimi
instrumenti. 5.
Kadar je primerno, države
članice uporabijo možnost izvedbe medregionalnih in transnacionalnih
ukrepov z upravičenci v vsaj eni drugi državi članici v okviru
operativnih programov cilja naložbe za rast in delovna mesta, vključno z
izvajanjem ustreznih raziskovalnih in inovativnih ukrepov, ki izhajajo iz
njihovih strategij pametne specializacije. 6. Horizontalna načela in medsektorski cilji politike A. Horizontalna načela 6.1 Partnerstvo in
upravljanje na več ravneh Države članice v skladu s členom 5
spoštujejo načelo partnerstva in upravljanja na več ravneh za lažje
doseganje socialne, ekonomske in ozemeljske kohezije in izvajanje prednostnih
nalog Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. To zahteva
usklajeno ukrepanje v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter
v partnerstvu. Poteka tudi v obliki operativnega in institucionaliziranega
sodelovanja, zlasti v zvezi s pripravo in izvajanjem politik Unije. Zato države
članice v celoti uporabijo partnerstva, vzpostavljena v okviru skladov
SSO. 6.2 Trajnostni razvoj 1.
Za zagotovitev popolne
vključitve trajnostnega razvoja v sklade SSO in ob spoštovanju načela
trajnostnega razvoja iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, obveznosti za
vključitev zahtev varstva okolja v skladu s členom 11 ter načela
„onesnaževalec plača“ iz člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske
unije, organi upravljanja v celotnem življenjskem ciklu programa izvajajo
ukrepe za preprečitev ali zmanjšanje okolju škodljivih učinkov
ukrepov in zagotovitev dejanskih socialnih, okoljskih in podnebnih koristi z naslednjimi
ukrepi: (a)
usmerjanje naložb v z viri
najbolj gospodarne in trajnostne rešitve, (b)
izogibanje naložbam, ki bi
lahko imele znaten negativni vpliv na okolje ali podnebje, in podporni ukrepi
za ublažitev kakršnih koli drugih učinkov, (c)
upoštevanje
dolgoročne perspektive, kadar se primerjajo stroški „življenjskega cikla“
alternativnih možnosti za naložbe, (d)
povečanje uporabe
zelenih javnih naročil. 2.
Države članice
zagotovijo, da se pri naložbah, izvedenih s podporo skladov SSO, preučijo
možnosti za ublažitev podnebnih sprememb ter so odporne na vpliv podnebnih
sprememb in naravnih nesreč, kot so večje tveganje poplav,
vročinski vali in ekstremni vremenski pojavi. 3.
Države članice
spremljajo izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, z uporabo metodologije,
ki temelji na kategorijah ukrepov ali ukrepih, ki jih je sprejela Komisija. 4.
Naložbe morajo biti tudi v
skladu s hierarhijo na področju vodne politike, s poudarkom na možnostih
upravljanja povpraševanja, pri čemer se alternativne možnosti oskrbe
upoštevajo, samo kadar so izčrpane možnosti za varčevanje z vodo in
njeno učinkovito rabo. Javne intervencije v sektorju ravnanja z odpadki
dopolnjujejo prizadevanja zasebnega sektorja, zlasti odgovornost proizvajalcev. Ukrepi bi morali
podpreti inovativne pristope, ki spodbujajo gospodarstvo v krožnem toku in
morajo biti v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 6.3 Spodbujanje enakosti moških in žensk ter
nediskriminacija 1.
V skladu s členom 7
si države članice prizadevajo doseči enakost moških in žensk in
morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da se prepreči vsakršna diskriminacija
ter se zagotovi dostopnost pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju
dejavnosti v programih, ki jih sofinancirajo skladi SSO. Pri zasledovanju
ciljev člena 7 države članice podrobno opišejo ukrepe, ki jih je
treba sprejeti, zlasti v zvezi z izbiro dejavnosti, določanjem ciljev za
intervencije ter ureditvami za spremljanje in poročanje. Države
članice izvedejo tudi analize glede na spol, če je primerno. 2.
Države članice
zagotovijo sodelovanje ustreznih organov, pristojnih za spodbujanje enakosti
spolov, nediskriminacije in dostopnosti v partnerstvu, ter zagotavljajo
ustrezne strukture v skladu z nacionalnimi praksami za svetovanje o enakosti
spolov, nediskriminaciji in dostopnosti, da se zagotovi potrebno strokovno
znanje pri pripravi, spremljanju in vrednotenju skladov SSO. V odborih za
spremljanje sta enakomerno zastopana oba spola, vključujejo pa tudi
strokovno znanje/odgovornost glede enakosti spolov. 3.
Organi upravljanja redno
opravljajo posebna vrednotenja ali samoocenjevanje v skladu z odbori za
spremljanje in se osredotočajo na uporabo načela enakosti spolov. 4.
Države članice ustrezno
obravnavajo potrebe prikrajšanih skupin, da se jim omogoči boljše
vključevanje na trg dela in polno sodelovanje v družbi. B. Medsektorski cilji politike 6.4 Dostopnost 1.
Organi upravljanja
zagotovijo, da so vsi proizvodi, blago, storitve in infrastruktura, ki so
namenjeni ali se zagotavljajo javnosti in so sofinancirani iz skladov SSO,
dostopni vsem državljanom, tudi invalidom. Zlasti je treba zagotoviti dostop do
fizičnega okolja, prevoza, informacijskih in komunikacijskih tehnologij,
da se doseže vključitev za prikrajšane skupine, tudi invalide. Organi
upravljanja v celotnem življenjskem ciklu programa izvajajo ukrepe za prepoznavanje
in odpravo obstoječih ovir pri dostopu ali preprečitev novih ovir. 6.5 Obvladovanje
demografskih sprememb 1.
Izzivi zaradi demografskih
sprememb se upoštevajo na vseh ravneh. Zato države članice uporabljajo
sklade SSO za oblikovanje strategij po meri, kadar je to primerno, za reševanje
demografskih problemov in ustvarjanje rasti v povezavi s starajočo se
družbo. 2.
Države članice uporabijo
sklade SSO za ukrepanje, da se omogoči vključitev vseh starostnih
skupin. S tem se zlasti izboljšujejo možnosti zaposlitve za starejše in mlade.
Cilj naložb v zdravstveno infrastrukturo je dolgo in zdravo delovno življenje
za vse državljane Unije. 3.
V regijah, ki so jih najbolj
prizadele demografske spremembe, države članice opredelijo ukrepe za: (a)
podporo demografski obnovi
z izboljšanjem pogojev za družine in za boljše ravnovesje med poklicnim in
družinskim življenjem; (b)
povečanje zaposlenosti,
produktivnosti in gospodarske uspešnosti z naložbami v izobraževanje, IKT in
raziskave; (c)
osredotočanje na
ustreznost in kakovost izobraževanja in struktur socialne podpore ter (d)
zagotovitev stroškovno
učinkovitega zagotavljanja zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe,
vključno z naložbami v e-zdravje, e-oskrbo in infrastrukturo. 6.6 Prilagajanje podnebnim spremembam in
ublažitev njihovih posledic Blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje tem
spremembam in preprečevanje tveganja se vključijo v pripravo,
načrtovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje vseh skladov. Zagotovi se, da so prispevki k cilju porabe vsaj
20 % proračuna Unije za ublažitev podnebnih sprememb vidni. 7. Ureditve za obravnavo ozemeljskih izzivov 7.1. Države
članice in regije izvajajo naslednje ukrepe za pripravo njihovih pogodb o
partnerstvu in programov: (a)
analiza razvojnega
potenciala in sposobnosti države članice ali regije, predvsem glede na
ključne izzive, opredeljene v strategiji Evropa 2020, nacionalnih
programih reform in veljavnih priporočilih za posamezne države; pristojni
organi izvedejo podrobno analizo nacionalnih, regionalnih in lokalnih
značilnosti; (b)
ocena glavnih izzivov, ki jih
mora obravnavati zadevna regija ali država članica, opredelitev ozkih grl
in manjkajočih povezav, inovacijske vrzeli, vključno s pomanjkanjem
zmogljivosti načrtovanja in izvajanja, ki omejujejo dolgoročne
možnosti za rast in delovna mesta. To je podlaga za opredelitev mogočih
področij in dejavnosti za prednostno obravnavo politike, intervencije in
koncentracije; (c)
ocena medsektorskih izzivov,
izzivov čez meje jurisdikcije ali čezmejnih izzivov, zlasti v
kontekstu makroregionalne strategije in strategije za morske bazene; (d)
identifikacija ukrepov, da se
doseže boljše usklajevanje različnih teritorialnih ravni in virov
financiranja za uresničevanje celostnega pristopa, ki povezuje Evropo 2020
z regionalnimi in lokalnimi akterji. 7.2. Zaradi upoštevanja
cilja teritorialne kohezije države članice in regije zagotovijo, da skupni
pristop k spodbujanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti: (a)
odraža vlogo mest,
podeželja, ribiških in obalnih območij, območij s posebnimi
geografskimi ali demografskimi težavami; (b)
upošteva posebne izzive za
najbolj oddaljene regije, najsevernejše regije z zelo nizko gostoto
prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije; (c)
obravnava povezave med mesti
in podeželjem v smislu dostopa do cenovno dostopne, kakovostne infrastrukture
in storitev ter težave v regijah z visoko koncentracijo socialno
marginaliziranih skupnosti. PRILOGA II Metoda
za določitev okvira uspešnosti 1. Okvir uspešnosti sestavljajo
mejniki, določeni za vsako prednostno nalogo za leti 2016 in 2018,
ter cilji, določeni za leto 2022. Mejniki in cilji so predstavljeni v
skladu z obliko iz preglednice 1. Preglednica 1: Standardna
oblika okvira uspešnosti Prednostna naloga || Kazalnik in merska enota, kadar je ustrezno || Mejnik za leto 2016 || Mejnik za leto 2018 || Cilj za leto 2022 || || || || || || || || || || || || || || || || 2. Mejniki so vmesni cilji za
izpolnjevanje posebnega cilja prednostne naloge, s katerimi se izrazi predviden
napredek pri izpolnjevanju ciljev, določenih za konec obdobja. Mejniki,
določeni za leto 2016, vključujejo finančne kazalnike in
kazalnike realizacije. Mejniki, določeni za leto 2018,
vključujejo finančne kazalnike, kazalnike realizacije in, kadar je
ustrezno, kazalnike rezultatov. Mejniki se lahko določijo tudi za
ključne faze izvajanja. 3. Mejniki so: –
ustrezni in zajemajo bistvene informacije o
napredku prednostne naloge; –
pregledni, z objektivno preverljivimi cilji ter
opredeljenimi in javno dostopnimi izvornimi podatki; –
preverljivi, brez nesorazmernih upravnih bremen; –
dosledni za vse operativne programe, kadar je
ustrezno.
PRILOGA III Letna
razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za obdobje 2014–2020 […] PRILOGA IVII
Dodatnost
1.
Javni ali primerljivi strukturni izdatki
Za določitev javnih ali primerljivih
strukturnih izdatkov bo uporabljen podatek o bruto investicijah v osnovna
sredstva iz stolpca X-1, izražen kot delež BDP, v skladu s
preglednico 2 Priloge 2 k „Smernicam o obliki in vsebini programov
stabilnosti in konvergence“[43].
2.
Preverjanje
Za preverjanje dodatnosti v skladu s členom 86(3)
veljajo pravila, ki so navedena v nadaljevanju. 2.1 Predhodno preverjanje (a)
Ko država članica predloži pogodbo o
partnerstvu, zagotovi informacije o načrtovanem profilu izdatkov v obliki
preglednice 1 spodaj. Tiste države članice, v
katerih več kot 15 % in manj kot 70 % prebivalstva živi v manj
in srednje razvitih regijah, zagotovijo informacije o izdatkih v [manj in
srednje razvitih regijah] v enaki obliki. Preglednica 1 Javnofinančni izdatki kot delež BDP || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 P51 || X || X || X || X || X || X || X (b)
Države članice Komisiji zagotovijo informacije
o glavnih makroekonomskih kazalnikih in napovedih, ki so osnova za stopnjo
javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov. (c)
Ko Komisija in država članica dosežeta
dogovor, se preglednica 1 vključi v pogodbo o partnerstvu zadevne
države članice kot referenčna stopnja javnih ali primerljivih
strukturnih izdatkov, ki jo je treba ohraniti v letih od 2014 do 2020. 2.2 Vmesno preverjanje (a)
Ob vmesnem preverjanju se za državo članico
šteje, da je ohranila stopnjo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov,
če je letno povprečje izdatkov v letih od 2014 do 2017 enako
referenčni stopnji izdatkov iz pogodbe o partnerstvu ali višje od nje. (b)
Po vmesnem preverjanju lahko Komisija v
posvetovanju z državo članico spremeni referenčno stopnjo javnih ali
primerljivih strukturnih izdatkov v pogodbi o partnerstvu, če so se
gospodarske razmere v tej državi članici od sprejetja pogodbe o
partnerstvu bistveno spremenile in ta sprememba pri določitvi referenčne
stopnje v pogodbi o partnerstvu ni bila upoštevana. 2.3 Naknadno preverjanje Ob naknadnem preverjanju se za državo
članico šteje, da je ohranila stopnjo javnih ali primerljivih strukturnih
izdatkov, če je letno povprečje izdatkov v letih od 2014 do 2020
enako referenčni stopnji izdatkov iz pogodbe o partnerstvu ali višje od
nje.
3.
Finančni popravek po naknadnem preverjanju
Kadar se Komisija odloči, da bo v skladu
s členom 86(4) izvedla finančni popravek, se stopnja
finančnega popravka izračuna tako, da se odštejejo 3 % od
razlike med referenčno stopnjo iz pogodbe o partnerstvu in doseženo
stopnjo, ki je izražena kot odstotek referenčne stopnje, rezultat pa se
nato deli z 10. Finančni popravek se določi
tako, da se navedena stopnja finančnega popravka uporabi za prispevek iz
sklada za zadevno državo članico za manj razvite regije in regije v
prehodu za celotno programsko obdobje. Če razlika med referenčno stopnjo v
pogodbi o partnerstvu in doseženo stopnjo, izraženo kot odstotek
referenčne stopnje iz pogodbe o partnerstvu, znaša 3 % ali manj, se
finančni popravek ne izvede. Finančni popravek ne presega 5 %
sredstev, dodeljenih iz skladov zadevni državi članici za manj razvite
regije in regije v prehodu za celotno programsko obdobje. PRILOGA IV
Predhodne pogojenosti Tematske
predhodne pogojenosti Tematski cilji || Predhodna pogojenost || Merila za izpolnitev 1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij (cilj raziskave in razvoj) (iz člena 9(1)) || 1.1. Raziskave in inovacije: obstoj nacionalne ali regionalne strategije za raziskave in inovacije za pametno specializacijo v skladu z nacionalnim programom reform, da bi se izkoristili zasebni izdatki za raziskave in inovacije, pri čemer ima ta program lastnosti uspešnih nacionalnih ali regionalnih sistemov za raziskave in inovacije[44]. || – Oblikovana je nacionalna ali regionalna strategija za raziskave in inovacije za pametno specializacijo, ki: – temelji na analizi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in tveganj (analizi SWOT), da se viri usmerijo v omejen sklop prednostnih nalog v zvezi z raziskavami in inovacijami; – navaja ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in tehnološki razvoj; – vključuje sistem spremljanja in pregledovanja. – Država članica je sprejela okvir, v katerem so navedena razpoložljiva proračunska sredstva za raziskave in razvoj. – Država članica je sprejela večletni načrt za pripravo proračuna in razvrstitev prednosti pri naložbah, povezanih s prednostnimi nalogami EU (Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture – ESFRI). 2. Povečanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti (cilj širokopasovne povezave) (iz člena 9(2)) || 2.1. Digitalna rast: obstoj posebnega poglavje za digitalno rast v nacionalni ali regionalni inovacijski strategiji za pametno specializacijo, da se spodbudi povpraševanje po cenovno sprejemljivih, visokokakovostnih in interoperabilnih zasebnih in javnih storitvah (vključno s čezmejnimi pobudami), ki jih omogočajo IKT, ter da bi državljani, vključno z ranljivimi skupinami, podjetja in javne uprave te storitve uporabljali v večjem obsegu. || – Poglavje o digitalni rasti v nacionalni ali regionalni inovacijski strategiji za pametno specializacijo vsebuje: – pripravo proračuna in razvrstitev prednosti pri ukrepih z uporabo analize SWOT, izvedene v skladu s kazalnikom napredka digitalne evropske agende[45]; – izvedeno analizo za uravnoteženje podpore povpraševanju po informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) in ponudbi teh tehnologij; – merljive cilje za realizacijo ukrepov na področjih digitalne pismenosti, spretnosti, e-vključevanja, e-dostopnosti ter e-zdravja, usklajene z ustreznimi obstoječimi sektorskimi nacionalnimi ali regionalnimi strategijami; – oceno potreb po obsežnejši krepitvi zmogljivosti IKT. 2.2. Infrastruktura za dostopovna omrežja naslednje generacije: obstoj nacionalnih načrtov za dostopovna omrežja naslednje generacije, v katerih so upoštevani regionalni ukrepi, da bi se dosegli cilji EU glede visokohitrostnega internetnega dostopa[46], s poudarkom na področjih, na katerih trg ne zagotavlja dovolj kakovostne odprte infrastrukture po sprejemljivih cenah v skladu s pravili EU o konkurenci in državni pomoči, ter da bi se zagotovile dostopne storitve za ranljive skupine. || – Oblikovan je nacionalni načrt za dostopovna omrežja naslednje generacije, ki zajema: – načrt za naložbe v infrastrukturo na podlagi združevanja povpraševanja ter kartiranje infrastrukture in storitev z rednimi posodobitvami; – modele trajnostnih naložb, s katerimi se krepi konkurenca ter zagotavlja dostop do odprtih, cenovno sprejemljivih in kakovostnih infrastrukture in storitev, ki bodo primerne tudi v prihodnosti; – ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb. 3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (MSP); (iz člena 9(3)) || 3.1. Uvedeni so posebni ukrepi za učinkovito izvajanje Akta za mala podjetja in njegovega pregleda z dne 23. februarja 2011[47], vključno z načelom „najprej pomisli na male“. || – Posebni ukrepi vključujejo: – mehanizem spremljanja za zagotavljanje izvajanja Akta za mala podjetja, vključno z organom, pristojnim za usklajevanje vprašanj o MSP na različnih upravnih ravneh („odposlanec MSP“); – ukrepe za skrajšanje časa za ustanovitev podjetja na 3 delovne dni in za zmanjšanje stroškov na 100 EUR; – ukrepe za skrajšanje časa za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje posebne dejavnosti podjetja na 3 mesece; – mehanizem za sistematično ocenjevanje učinka zakonodaje na MSP z uporabo „testa MSP“, pri čemer se v tem mehanizmu upoštevajo razlike v velikosti podjetij, kadar je to ustrezno. 3.2. Prenos Direktive (2011/7/EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih[48] v nacionalno zakonodajo. || – Prenos navedene direktive v skladu s členom 12 Direktive (do 16. marca 2013). 4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih (iz člena 9(4)) || 4.1. Energetska učinkovitost: prenos Direktive (2010/31/EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb[49] v nacionalno zakonodajo v skladu s členom 28 Direktive. Skladnost s členom 6(1) Odločbe št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov[50]. Prenos Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah[51] v nacionalno zakonodajo. Prenos Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS[52] v nacionalno zakonodajo. || – Izvajanje minimalnih zahtev, povezanih z energetsko učinkovitostjo stavb, v skladu s členi 3, 4 in 5 Direktive 2010/31/EU. – Sprejetje ukrepov, potrebnih za vzpostavitev sistema certificiranja energetske učinkovitosti stavb v skladu s členom 11 Direktive 2010/31/EU. – Dosega zahtevane stopnje prenove javnih stavb. – Končnim strankam so zagotovljeni individualni števci. – V skladu z Direktivo 2004/8/ES se spodbuja učinkovitost pri ogrevanju in hlajenju. 4.2. Obnovljiva energija: prenos Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES[53] v nacionalno zakonodajo. || – Država članica je uvedla pregledne programe podpore, prednostni dostop do omrežja in prednostno odpremljanje ter standardna pravila za prevzemanje in delitev stroškov tehnične prilagoditve, ki so bila objavljena. – Država članica je sprejela nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo v skladu s členom 4 Direktive 2009/28/ES. 5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v zvezi z njimi (cilj podnebne spremembe) (iz člena 9(5)) || 5.1. Preprečevanje in obvladovanje tveganja: obstoj nacionalnih ali regionalnih ocen tveganja za obvladovanje naravnih nesreč, v katerih je upoštevano prilagajanje podnebnim spremembam[54]. || – Uvedeno je nacionalno ali regionalno ocenjevanje tveganj, ki vključuje: – opis postopka, metodologije, metod in podatkov neobčutljive narave, ki se uporabljajo za nacionalno ocenjevanje tveganj; – opis scenarijev z enim tveganjem in scenarijev z več tveganji; – upoštevanje nacionalnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam, kadar je ustrezno. 6. Varstvo okolja in spodbujanje trajnostne porabe virov (iz člena 9(6)) || 6.1. Vodni sektor: obstoj a) politike določanja cen vode, ki zagotavlja ustrezne spodbude za uporabnike za učinkovito rabo vodnih virov, in b) ustreznega prispevka različnih rab vode za povračilo stroškov vodnih storitev v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[55]. || – Država članica je zagotovila prispevek različnih rab vode za povračilo stroškov vodnih storitev glede na sektor v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES. – Sprejetje načrta upravljanja povodja za vodno območje, za katerega bodo zagotovljene naložbe v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[56]. 6.2. Sektor odpadkov: izvajanje Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv[57], zlasti razvoj načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z Direktivo in s hierarhijo ravnanja z odpadki. || – Država članica je Komisiji poročala o napredku pri izpolnjevanju ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES, razlogih za neuspeh in načrtovanih ukrepih za izpolnitev teh ciljev. – Država članica je zagotovila, da so njeni pristojni organi v skladu s členi 1, 4, 13 in 16 Direktive 2008/98/ES pripravili enega ali več načrtov ravnanja z odpadki, kot zahteva člen 28 Direktive. – Država članica je v skladu s členoma 1 in 4 Direktive 2008/98/ES najpozneje 12. decembra 2013 oblikovala programe preprečevanja nastajanja odpadkov, kot zahteva členu 29 Direktive. – Država članica je sprejela ukrepe za doseganje cilja glede ponovne uporabe in recikliranja do leta 2020 v skladu s členom 11 Direktive 2008/98/ES. 7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah (iz člena 9(7)) || 7.1. Cesta: obstoj celostnega nacionalnega prometnega načrta, ki zajema ustrezno določene prednostne naložbe v osrednje vseevropsko prometno omrežje (TEN‑T), celostno omrežje (naložbe, ki se ne nanašajo na osrednje omrežje TEN‑T) in sekundarno povezanost (vključno z javnim regionalnim in lokalnim prevozom). || – Oblikovan je celosten prometni načrt, ki vključuje: – določitev prednostnih naložb v osrednje omrežje TEN-T, celostno omrežje in sekundarno povezanost. Pri določitvi prednostnih naložb je treba upoštevati prispevek naložb k mobilnosti in trajnosti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter prispevek k enotnemu evropskemu prometnemu prostoru; – realno in zrelo zasnovo projektov (vključno s časovnim razporedom in proračunskim okvirom); – strateško okoljsko presojo v skladu s pravnimi zahtevami za prometni načrt; – ukrepe za krepitev zmogljivosti posredniških organov in upravičencev, da bi projekti potekali po načrtih. 7.2. Železnica: obstoj celostnega nacionalnega prometnega načrta s posebnim poglavjem o razvoju železnice, ki zajema ustrezno določene prednostne naložbe v osrednje vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), celostno omrežje (naložbe, ki se ne nanašajo na osrednje omrežje TEN-T) in sekundarno povezanost železniškega sistema glede na njihov prispevek k mobilnosti in trajnosti ter učinke na omrežje na nacionalni in evropski ravni. Naložbe zajemajo gibljiva sredstva, interoperabilnost in krepitev zmogljivosti. || – V celostnem prometnem načrtu je poglavje o razvoju železnic, ki zajema: – realno in zrelo zasnovo projektov (vključno s časovnim razporedom in proračunskim okvirom); – strateško okoljsko presojo v skladu s pravnimi zahtevami za prometni načrt; – ukrepe za krepitev zmogljivosti posredniških organov in upravičencev, da bi projekti potekali po načrtih. 8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile (cilj zaposlovanje) (iz člena 9(8)) || 8.1. Dostop do delovnih mest za iskalce zaposlitve in neaktivne osebe, vključno z lokalnimi pobudami zaposlovanja in spodbujanjem mobilnosti delavcev: aktivne politike trga dela so zasnovane in se izvajajo v skladu s smernicami za zaposlovanje[58]. || – Službe za zaposlovanje so zmožne izvajati in tudi izvajajo: – osebne storitve ter zgodnje aktivne in preventivne ukrepe na trgu dela, ki so na voljo vsem iskalcem zaposlitve; – predvidevanje priložnosti za dolgoročno zaposlitev, ki jih ustvarjajo strukturne spremembe na trgu dela, kot je prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ter svetovanje glede takih priložnosti; – pregledno in sistematično obveščanje o novih prostih delovnih mestih. – Službe za zaposlovanje so vzpostavile mreže z delodajalci in izobraževalnimi ustanovami. 8.2. Samozaposlovanje, podjetništvo in ustanavljanje podjetij: obstoj celostne strategije za vključujočo začetno podporo v skladu z Aktom za mala podjetja[59] ter smernicami za zaposlovanje in širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije[60] v zvezi s pogoji, ki omogočajo ustvarjanje delovnih mest. || – Oblikovana je celostna strategija, ki vključuje: – ukrepe za skrajšanje časa za ustanovitev podjetja na tri delovne dni in za zmanjšanje stroškov na 100 EUR; – ukrepe za skrajšanje časa za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje določene dejavnosti podjetja na tri mesece; – ukrepe, ki povezujejo ustrezne storitve za razvoj podjetij in finančne storitve (dostop do kapitala) ter vključujejo prikrajšane skupine in območja. 8.3. Posodabljanje in krepitev institucij trga dela, vključno z ukrepi za olajševanje čezmejne mobilnosti delovne sile[61]: – institucije trga dela so posodobljene in okrepljene v skladu s smernicami za zaposlovanje; – reforme institucij trga dela temeljijo na jasni strategiji in predhodni oceni, ki vključujeta vidike enakosti spolov. || – Ukrepi za reforme služb za zaposlovanje, ki bi jim omogočili zmogljivosti za izvajanje[62]: – osebnih storitev ter zgodnjih aktivnih in preventivnih ukrepov na trgu dela, ki so na voljo vsem iskalcem zaposlitve; – svetovanja glede priložnosti za dolgoročno zaposlitev, ki jih ustvarjajo strukturne spremembe na trgu dela, kot je prehod na nizkoogljično gospodarstvo; – preglednega in sistematičnega obveščanja o novih prostih delovnih mestih na ravni Unije. – Reforme služb za zaposlovanje bodo vključevale vzpostavljanje mrež z delodajalci in izobraževalnimi ustanovami. 8.4. Aktivno in zdravo staranje: politike aktivnega staranja so zasnovane in se izvajajo v skladu s smernicami za zaposlovanje[63]. || – Ukrepi za odgovor na izzive aktivnega in zdravega staranja[64]: – pri zasnovi in izvajanju politik aktivnega staranja sodelujejo zadevne zainteresirane strani; – država članica je uvedla ukrepe za spodbujanje aktivnega staranja in znižanje stopnje predčasnega upokojevanja. || 8.5. Prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov spremembam: obstoj politik v podporo predvidevanju in uspešnemu obvladovanju sprememb ter za prestrukturiranje na vseh ustreznih ravneh (nacionalni, regionalni, lokalni in sektorski)[65]. || – Uvedeni so učinkoviti instrumenti za podporo socialnim partnerjem in javnim organom pri razvijanju aktivnih pristopov k spremembam in prestrukturiranju. 9. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje (cilj izobraževanje) (iz člena 9(10)) || 9.1. Osip: obstoj celostne strategije za zmanjšanje osipa (ESL) v skladu s priporočilom Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa[66]. || – Uveden je sistem za zbiranje in analizo informacij o osipu na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki: – zajame dovolj dejstev, na podlagi katerih je mogoče oblikovati usmerjene politike; – se sistematično uporablja za spremljanje dogajanja na zadevni ravni. – Oblikovana je celostna strategija v zvezi z osipom, ki: – je podprta z dejstvi; – je izčrpna (npr. zajema vsa področja izobraževanja, vključno z razvojem v zgodnjem otroštvu) ter ustrezno usmerjena v preventivne, intervencijske in kompenzacijske ukrepe; – določa cilje, ki so skladni s Priporočilom Sveta o politikah za zmanjševanje osipa; – zajema vse sektorje ter zagotavlja vključevanje in usklajevanje vseh področij politike in vseh zainteresiranih strani, ki so pomembni za rešitev vprašanja osipa. 9.2. Visokošolsko izobraževanje: obstoj nacionalnih ali regionalnih strategij za povečanje deleža terciarne izobrazbe ter njene kakovosti in učinkovitosti v skladu s sporočilom Komisije z dne 20. septembra 2011 o posodobitvi evropskih visokošolskih sistemov[67]. || – Oblikovana je nacionalna ali regionalna strategija za terciarno izobraževanje, ki vključuje: – ukrepe za povečanje udeležbe v tem izobraževanju in deleža ljudi s terciarno izobrazbo, s katerimi se: – izboljšuje usmerjanje za bodoče študente; – povečuje udeležba skupin z nižjimi dohodki in drugih nezadostno zastopanih skupin v visokošolskem izobraževanju; – povečuje udeležba odraslih, ki se izobražujejo; – (po potrebi) znižuje stopnja osipa oziroma zvišuje stopnja končanega šolanja; – ukrepe za povečanje kakovosti, s katerimi se spodbujajo: – inovativne vsebine in zasnova programov; – visoki standardi kakovosti pri poučevanju; – ukrepe za povečanje zaposljivosti in podjetništva, s katerimi se: – spodbuja pridobivanje medpredmetnih spretnosti, vključno s podjetništvom, v vseh visokošolskih programih; – zmanjšujejo razlike med spoloma pri odločitvi za šolanje in poklic ter študente spodbujajo k izbiri poklicev v sektorjih, v katerih so po spolu premalo zastopani, da bi se zmanjšala spolna segregacija na trgu dela; – zagotavlja informirano poučevanje z uporab znanja, pridobljenega z raziskavami in razvojnimi dosežki v poslovnih praksah. 9.3. Vseživljenjsko učenje: obstoj nacionalnega in/ali regionalnega političnega okvira za vseživljenjsko učenje v skladu s smernicami Unije za politike[68]. || – Oblikovan je nacionalni ali regionalni politični okvir za vseživljenjsko učenje, ki zajema: – ukrepe, s katerimi se podpira izvajanje vseživljenjskega učenja, nadgrajevanje spretnosti in vključevanje zainteresiranih strani, tudi socialnih partnerjev in združenj civilne družbe, ter partnerstvo z njimi; – ukrepe za učinkovito zagotavljanje spretnosti za mlade udeležence poklicnega usposabljanja, odrasle, ženske, ki se vračajo na trg dela, nizkokvalificirane in starejše delavce ter druge prikrajšane skupine; – ukrepe za večji dostop do vseživljenjskega učenja z učinkovitim izvajanjem orodij za preglednost (evropsko ogrodje kvalifikacij, nacionalna ogrodja kvalifikacij, evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja) ter z razvojem in povezovanjem storitev vseživljenjskega učenja (izobraževanje in usposabljanje, usmerjanje, validiranje); – ukrepe za izboljšanje ustreznosti izobraževanja in usposabljanja ter njuno prilagoditev potrebam opredeljenih ciljnih skupin. 10. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini (cilj boj poti revščini) (iz člena 9(9)) || 10.1. Dejavno vključevanje Vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi: – obstoj in izvajanje nacionalne strategije za zmanjšanje revščine v skladu s Priporočilom Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela[69], in smernicami za zaposlovanje. – oblikovana je nacionalna strategija za vključevanje Romov v skladu z okvirom EU za nacionalne strategije vključevanja Romov[70]. – zagotavljanje podpore zadevnim zainteresiranim stranem pri dostopanju do skladov. || – Oblikovana je nacionalna strategija za zmanjšanje revščine, ki: – je podprta z dejstvi. Za to je potreben sistem za zbiranje in analizo podatkov in informacij, ki zajema dovolj dejstev za oblikovanje politik za zmanjšanje revščine. Ta sistem se uporablja za spremljanje razvoja; – je v skladu z nacionalnim ciljem glede revščine in socialne izključenosti (kot je opredeljen v nacionalnem programu reform), pri čemer ta cilj vključuje razširitev zaposlitvenih možnosti za prikrajšane skupine; – vsebuje kartiranje teritorialne koncentracije marginaliziranih in prikrajšanih skupin, vključno z Romi, to kartiranje pa presega regionalno raven oziroma se izvaja na ravni 3 NUTS; – prikazuje, da so socialni partnerji in zadevne zainteresirane strani vključeni v zasnovo dejavnega vključevanja; – vključuje ukrepe za prehod z oskrbe z nastanitvijo na oskrbo v skupnosti; – jasno navaja ukrepe za preprečevanje segregacije in boj proti njej na vseh področjih. – Oblikovana je nacionalna strategija za vključevanje Romov, ki: – določa dosegljive nacionalne cilje glede vključevanja Romov, da se premostijo razlike s preostalim prebivalstvom. Ti cilji morajo zajemati vsaj štiri cilje EU glede vključevanja Romov v zvezi z dostopom do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj; – je v skladu z nacionalnim programom reform; – po potrebi opredeljuje tiste prikrajšane mikroregije ali ločene soseske, v katerih so skupnosti najbolj prikrajšane, z uporabo obstoječih socialno-ekonomskih in teritorialnih kazalnikov (tj. zelo nizka izobrazbena raven, dolgoročna nezaposlenost itd.); – dodeli dovolj sredstev iz nacionalnih proračunov, ki se bodo po potrebi dopolnila z mednarodnimi sredstvi in sredstvi EU; – vključuje učinkovite metode spremljanja za oceno učinka ukrepov za vključevanje Romov in mehanizem spremljanja za prilagoditev strategije; – je oblikovana, se izvaja in spremlja v tesnem sodelovanju in neprekinjenem dialogu z romsko civilno družbo ter regionalnimi in lokalnimi organi; – vključuje nacionalno kontaktno točko za nacionalno strategijo vključevanja Romov, ki je pristojna za usklajevanje razvoja in izvajanja strategije. – Zadevne zainteresirane strani so deležne pomoči pri predložitvi prijav za projekte ter izvajanju in upravljanju izbranih projektov. 10.2. Zdravje: obstoj nacionalne ali regionalne strategije za zdravje, s katero se zagotavljata dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev in ekonomska vzdržnost. || – Oblikovana je nacionalna ali regionalna strategija za zdravje, ki vključuje: – usklajene ukrepe za izboljšanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev; – ukrepe za spodbujanje učinkovitosti v zdravstvenem sektorju, tudi z uvajanjem učinkovitih in inovativnih tehnologij, modelov za zagotavljanje storitev ter infrastrukture; – vključuje sistem spremljanja in pregledovanja. – Država članica ali regija je sprejela okvir, v katerem so navedena razpoložljiva proračunska sredstva za zdravstvo. 11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava (iz člena 9(11)) || Upravna učinkovitost držav članic: – obstoj strategije za izboljšanje upravne učinkovitosti držav članic, vključno z reformo javne uprave[71]. || – Oblikovana je strategija za izboljšanje upravne učinkovitosti države članice, ki je tudi v postopku izvajanja[72]. Strategija vključuje: – analizo in strateško načrtovanje pravnih, organizacijskih in/ali postopkovnih reformnih ukrepov; – razvoj sistemov upravljanja kakovosti; – celostne ukrepe za poenostavitev in racionalizacijo upravnih postopkov; – razvoj in izvajanje strategij in politik v zvezi s človeškimi viri, ki zajemajo načrte zaposlovanja in poklicne poti osebja, usposabljanje in financiranje; – razvoj spretnosti na vseh ravneh; – razvoj postopkov in orodij za spremljanje in vrednotenje. Splošne predhodne pogojenosti Področje || Predhodna pogojenost || Merila za izpolnitev 1. Boj proti diskriminaciji || Obstoj mehanizma, ki zagotavlja učinkovito izvajanje in uporabo Direktive 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[73] ter Direktive 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost[74]. || – Učinkovita izvajanje in uporaba direktiv EU 2000/78/ES in 2000/43/ES o boju proti diskriminaciji se zagotavljata z: – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor direktiv EU o boju proti diskriminaciji; – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov; – ukrepi za povečanje upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo direktiv EU o boju proti diskriminaciji. 2. Enakost spolov || Obstoj strategije za spodbujanje enakosti spolov in obstoj mehanizma, s katerim se zagotavlja učinkovito izvajanje te strategije. || – Učinkovita izvajanje in uporaba izrecne strategije za spodbujanje enakosti spolov se zagotavljata s: – sistemom za zbiranje in analizo podatkov in kazalnikov, razčlenjenih po spolu, ter za oblikovanje politik za enakost spolov, ki so podprte z dejstvi; – načrtom in predhodnimi merili za vključevanje ciljev glede enakosti spolov z uporabo standardov in smernic na tem področju; – mehanizmi za izvajanje, vključno z organom za enakost spolov ter strokovnim znanjem za zasnovo, spremljanje in vrednotenje ukrepov. 3. Invalidnost || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovita izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov[75]. || – Učinkovita izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov se zagotavljata z: – izvajanjem ukrepov v skladu s členom 9 konvencije Združenih narodov, da bi se preprečile, prepoznale in odpravile ovire pri dostopnosti za invalide: – institucionalno ureditvijo za izvajanje in nadzor izvajanja konvencije Združenih narodov v skladu s členom 33 Konvencije; – načrtom za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov; – ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti za izvajanje in uporabo Konvencije Združenih narodov, vključno z ustrezno ureditvijo za spremljanje skladnosti z zahtevami za dostopnost. 4. Javna naročila || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljajo učinkovita izvajanje in uporabo direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES ter njun ustrezen nadzor in spremljanje. || – Učinkovita izvajanje in uporaba direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES se zagotavljata s: – popolnim prenosom direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES; – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in spremljanje zakonodaje EU o javnih naročilih; – ukrepi, ki zagotavljajo ustrezen nadzor in spremljanje preglednih postopkov oddaje javnih naročil ter ustrezne informacije o teh postopkih; – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov; – ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo zakonodaje EU o javnih naročilih. 5. Državna pomoč || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovita izvajanje in uporaba zakonodaje EU o državni pomoči. || – Učinkovita izvajanje in uporaba zakonodaje EU o državni pomoči se zagotavljata z: – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor zakonodaje EU o državni pomoči; – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov; – ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo pravil EU o državni pomoči. 6. Okoljska zakonodaja v zvezi s presojo vplivov na okolje in strateško okoljsko presojo || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovito izvajanje in uporaba okoljske zakonodaje Unije v zvezi s presojo vplivov na okolje in strateško okoljsko presojo v skladu z Direktivo (85/337/EGS) z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[76] ter Direktivo (2001/42/ES) z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje[77]. || – Učinkovita izvajanje in uporaba okoljske zakonodaje Unije se zagotavljata s: – popolnim in pravilnim prenosom direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji; – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji; – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji; – ukrepi za zadostne upravne zmogljivosti. 7. Statistični sistemi in kazalniki rezultatov || Obstoj statističnega sistema za izvajanje ocen za presojo učinkovitosti in učinkov programov. Obstoj učinkovitega sistema kazalnikov rezultatov za spremljanje napredka pri doseganju rezultatov in izvajanje ocene učinka. || – Oblikovan je večletni načrt za pravočasno zbiranje in združevanje podatkov, ki vključuje: – opredelitev virov in mehanizmov za zagotavljanje statističnega validiranja; – ureditev za objavo in javni dostop; – učinkovit sistem kazalnikov rezultatov, ki vključuje: – izbiro kazalnikov rezultatov za vsak program, ki zagotavlja informacije o tistih vidikih dobrega počutja in napredka ljudi, ki spodbujajo ukrepe politike, ki se financirajo iz programa; – določitev ciljev za te kazalnike; – upoštevanje naslednjih pogojev za vsak kazalnik: zanesljivost in statistično validiranje, jasnost normativne razlage, odzivnost na politike, pravočasno zbiranje in javna dostopnost podatkov; – ustrezne postopke, s katerimi se zagotovi, da se pri vseh dejavnosti, ki se financirajo iz programa, sprejme učinkovit sistem kazalnikov. PRILOGA VI Informiranje
in komuniciranje v zvezi s podporo iz skladov
1.
Seznam dejavnosti
Seznam dejavnosti iz člena 105(2)
vsebuje naslednja podatkovna polja v najmanj enem uradnem jeziku države
članice: –
ime upravičenca (le pravne osebe, brez
fizičnih oseb); –
ime dejavnosti; –
povzetek dejavnosti; –
datum začetka dejavnosti; –
datum zaključka dejavnosti (predvideni datum
za fizično dokončanje ali celotno izvedbo dejavnosti); –
skupni upravičeni izdatki, dodeljeni
dejavnosti; –
stopnja sofinanciranja EU (po prednostnih oseh); –
poštna številka dejavnosti; –
država; –
ime kategorije ukrepa za dejavnost; –
datum zadnje posodobitve seznama dejavnosti. Naslovi podatkovnih polj in imena dejavnosti
se navedejo tudi v najmanj enem drugem uradnem jeziku Evropske unije.
2.
Ukrepi informiranja in obveščanja javnosti
Država članica, organ upravljanja in
upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe, da javnosti zagotovijo informacije
in jo obvestijo o dejavnostih, ki jih v skladu s to uredbo podpira operativni
program.
2.1.
Odgovornosti države članice in organa
upravljanja
1. Država članica in organ
upravljanja zagotovita, da se ukrepi informiranja in obveščanja javnosti
izvajajo v skladu s komunikacijsko strategijo, ter si z uporabo različnih
oblik in metod komunikacije na ustrezni ravni prizadevata, da mediji kar
najbolj obsežno poročajo o teh ukrepih. 2. Država članica ali organ
upravljanja izvaja najmanj naslednje ukrepe informiranja in obveščanja
javnosti: (a)
organizira obsežno informacijsko dejavnost, s
katero javnost obvesti o začetku operativnega programa; (b)
najmanj enkrat letno organizira obsežno
informacijsko dejavnost, s katero spodbuja možnosti financiranja in uporabljene
strategije ter predstavi dosežke operativnega programa, kadar je ustrezno,
vključno z velikimi projekti, skupnimi akcijskimi načrti in drugimi
primeri projektov; (c)
pred prostori vsakega organa upravljanja ali na
mestu v okviru teh prostorov, ki je vidno javnosti, izobesi zastavo Evropske
unije; (d)
elektronsko objavi seznam dejavnosti v skladu z
oddelkom 1; (e)
navede primere dejavnosti glede na operativni
program na enotni spletni strani ali na spletni strani operativnega programa,
ki je dostopna prek portala enotne spletne strani; primere
mora navesti v razširjenem uradnem jeziku Evropske unije, ki ni uradni jezik
zadevne države članice; (f)
posodablja informacije o izvajanju operativnega
programa, vključno z njegovimi glavnimi dosežki, na enotni spletni strani
ali na spletni strani operativnega programa, ki je dostopen prek portala enotne
spletne strani. 3. Organ upravljanja v ukrepe
informiranja in obveščanja javnosti v skladu z nacionalnimi zakoni in
praksami vključi naslednje organe: (a)
partnerje iz člena 5; (b)
informacijske centre o Evropi in predstavništva
Komisije v državah članicah; (c)
izobraževalne in raziskovalne ustanove. Ti organi obsežno razširjajo informacije iz
člena 105(1)(a) in (b).
2.2.
Odgovornosti upravičencev
1. Vsi ukrepi informiranja
javnosti in komuniciranja z njo, ki jih izvaja upravičenec, prepoznajo
podporo iz skladov za dejavnost: (a)
s prikazovanjem simbola EU v skladu s
tehničnimi značilnostmi iz izvedbenega akta, ki ga je Komisija
sprejela v skladu s členom 105(4), skupaj z navedbo Evropske unije; (b)
z navedbo sklada ali skladov, ki podpirajo
dejavnost. 2. Upravičenec med
izvajanjem dejavnosti obvešča javnost o podpori iz skladov: (a)
na spletni strani upravičenca, če ta
obstaja, objavi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in
rezultati, pri čemer poudari finančno podporo Evropske unije; (b)
izobesi vsaj en plakat z informacijami o projektu
(najmanj velikosti A3), vključno s finančno podporo Evropske
unije, in sicer na dobro vidnem mestu, na primer ob vhodu v stavbo. 3. Upravičenec za
dejavnosti, ki jih podpira ESS, in, kadar je ustrezno, za dejavnosti, ki jih
podpira ESRR ali Kohezijski sklad, zagotovi, da so udeleženci dejavnosti obveščeni
o tem financiranju. V vsak dokument, vključno s potrdili
o udeležbi ali drugimi potrdili, ki zadevajo tako dejavnost, je
vključena izjava o tem, da so skladi podpirali operativni program. 4. Upravičenec med
izvajanjem dejavnosti, ki jo podpira ESRR ali Kohezijski sklad, na dobro vidnem
mestu izobesi dovolj velik začasni pano za vsako dejavnost, ki zajema
financiranje infrastrukture ali gradbenih dejavnosti, pri katerih skupna javna
podpora dejavnosti presega 500 000 EUR. 5. Upravičenec najpozneje tri
mesece po zaključku dejavnosti na dobro vidnem mestu izobesi dovolj veliko
stalno ploščo ali pano za vsako dejavnost, ki izpolnjuje naslednji merili: (a)
skupna javna podpora dejavnosti presega 500 000 EUR; (b)
dejavnost zajema nakup fizičnih predmetov ali
financiranje infrastrukture ali gradbenih dejavnosti. Na plošči ali panoju, oblikovanem v skladu s
tehničnimi značilnostmi, ki jih je Komisija sprejela na podlagi
člena 105(4), se navedejo vrsta, ime in namen dejavnosti.
3.
Ukrepi informiranja za morebitne upravičence in
upravičence
3.1.
Ukrepi informiranja za morebitne upravičence
1. Organ upravljanja v skladu s
komunikacijsko strategijo zagotovi, da se strategija za operativni program ter
njegovi cilji in možnosti financiranja, ki jih omogoča skupna podpora
Evropske unije in države članice, skupaj s podrobnostmi o finančni
podpori iz zadevnih skladov obsežno razširjajo med morebitnimi upravičenci
in vsemi zainteresiranimi stranmi. 2. Organ upravljanja zagotovi,
da so morebitni upravičenci obveščeni vsaj o naslednjem: (a)
o pogojih za upravičenost izdatkov, ki morajo
biti izpolnjeni za financiranje v okviru operativnega programa; (b)
o opisu postopkov za pregled vlog za financiranje
in zadevnih rokov; (c)
o merilih za izbor dejavnosti, ki bodo financirane; (d)
o kontaktnih osebah na nacionalni, regionalni ali
lokalni ravni, ki lahko zagotovijo informacije o operativnih programih; (e)
o tem, da morajo za obveščanje javnosti o
ciljih dejavnosti in podpori, ki jo je EU zagotovila zanjo, zahtevki vsebovati
komunikacijske dejavnosti, ki so sorazmerne z velikostjo dejavnosti.
3.2.
Ukrepi informiranja za upravičence
1. Organ upravljanja obvesti
upravičence, da sprejetje financiranja pomeni tudi privolitev v
vključitev na seznam dejavnosti, ki je objavljen v skladu s
členom 105(2). 2. Da bi lahko upravičenci
izpolnili svoje obveznosti iz oddelka 2.2, organ upravljanja priskrbi
pripomočke za informiranje in obveščanje, vključno s predlogami
v elektronski obliki.
4.
Elementi komunikacijske strategije
Komunikacijska
strategija, ki jo pripravi organ upravljanja, vključuje vsaj naslednje
elemente: (a)
opis sprejetega pristopa, vključno z glavnimi
ukrepi informiranja in obveščanja javnosti, ki jih mora sprejeti država
članica ali organ upravljanja in so namenjeni morebitnim
upravičencem, upravičencem, razširjevalcem ter širši javnosti, ob
upoštevanju ciljev iz člena 105; (b)
opis gradiva, ki bo na voljo v obliki, ki je
dostopna invalidom; (c)
opis načina podpore upravičencev pri
komunikacijskih dejavnostih; (d)
okvirni proračun za izvajanje strategije; (e)
opis upravnih organov, vključno z osebjem, ki
je pristojno za izvajanje ukrepov informiranja in obveščanja javnosti; (f)
ureditev za ukrepe informiranja in obveščanja
javnosti iz oddelka 2, vključno s spletno stranjo ali spletnim
portalom, na katerem so na voljo taki podatki; (g)
navedbo o tem, kako bodo ukrepi informiranja in
obveščanja javnosti ocenjeni, kar zadeva prepoznavnost politike,
operativnih programov, dejavnosti in vloge skladov ter Evropske unije ter
ozaveščenost o teh vidikih; (h)
kadar je ustrezno, opis uporabe glavnih rezultatov
preteklega operativnega programa; (i)
letno posodobitev z informacijskimi in
komunikacijskimi dejavnostmi, ki jih je treba izvesti. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov
predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja v okviru ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnega učinka 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila
glede spremljanja in poročanja 2.2. Sistem
upravljanja in nadzora 2.3. Ukrepi
preprečevanja goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice
izdatkov 3.2. Ocenjeni
učinek na izdatke 3.2.1. Povzetek
ocenjenega učinka na izdatke 3.2.2. Ocenjeni
učinek na odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjeni
učinek na odobritve upravne narave 3.2.4. Skladnost
z veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba
tretjih oseb pri financiranju 3.3. Ocenjeni učinek na
prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.
OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.
Naslov predloga/pobude
Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih skupnih določbah o
Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem
skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za
pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih
določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem
skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006.
1.2.
Zadevna področja v okviru ABM/ABB[78]
13.
Regionalna politika, dejavnosti ABB 13 03 (Evropski sklad za regionalni razvoj
in druge regionalne dejavnosti); 13 04 Kohezijski sklad 4.
Zaposlovanje in socialne zadeve, dejavnost ABB 04 02 (Evropski socialni
sklad)
1.3.
Vrsta predloga/pobude
■ Predlog/pobuda
zadeva nov ukrep ¨ Predlog/pobuda
zadeva nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega
ukrepa[79].
¨ Predlog/pobuda je
namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda
zadeva ukrep z novo usmeritvijo.
1.4.
Cilji
1.4.1.
Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi
bili doseženi s predlogom/pobudo
Cilj
kohezijske politike je zmanjšati razlike v razvitosti različnih regij,
zlasti podeželja, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in
regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali
demografskih razmer, ter prispevati k doseganju ciljev iz strategije za
pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020, zlasti
kvantitativnih glavnih ciljev navedene strategije.
1.4.2.
Specifični cilji in zadevne dejavnosti v
okviru ABM/ABB
ESRR
je namenjen krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski
uniji s sofinanciranjem naložb v državah članicah, medtem ko je ESS
namenjen spodbujanju zaposlovanja, izobraževanja in socialne vključenosti. Kohezijski
sklad pomaga državam članicam pri naložbah v prometna omrežja in okolje. Posebni
cilji ukrepanja skladov so: −
krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij − povečanje
dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe
in kakovosti − povečanje
konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter kmetijskega sektorja
(za EKSRP) in sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR) − podpora
prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih − spodbujanje
prilagajanja na podnebne spremembe ter preprečevanja in upravljanja
tveganj − varstvo
okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov − spodbujanje
trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih
infrastrukturah − spodbujanje
zaposlovanja in mobilnosti delovne sile − spodbujanje
socialnega vključevanja in boj proti revščini − vlaganje
v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje − povečanje
institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava Zadevne
dejavnosti v okviru AMB/ABB: 13
03: Evropski sklad za regionalni razvoj in druge regionalne intervencije 13
04: Kohezijski sklad 04
02: Evropski socialni sklad
1.4.3.
Pričakovani rezultati in učinki
Navedite, kako naj bi
predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine. Kohezijska
politika znatno prispeva k večji rasti in blaginji v Uniji ter doseganju
ciljev evropske politike, hkrati pa zmanjšuje ekonomske, socialne in
teritorialne razlike.
1.4.4.
Kazalniki rezultatov in učinkov
Navedite, s katerimi
kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude. Komisija
predlaga skupni sklop kazalnikov realizacij, ki se lahko zbirajo na ravni EU. Skupni kazalniki realizacij so v prilogah k uredbam za posamezne
sklade. Kazalniki rezultatov bodo obvezni za vse programe in vse prednostne
naloge. Učinki programov bodo ocenjeni glede na splošne in posamezne cilje
strategije Evropa 2020 ter po potrebi glede na kazalnike BDP in brezposelnosti.
1.5.
Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.
Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali
dolgoročno zadovoljiti
Unija
spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med
državami članicami. Predlog določa okvir za
kohezijsko politiko v naslednjem obdobju financiranja 2014–2020.
1.5.2.
Dodana vrednost ukrepanja EU
Ukrepanje
EU je upravičeno na podlagi ciljev iz člena 174 Pogodbe in načela
subsidiarnosti. Pravico do ukrepanja določajo
člen 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki navaja da „[Unija] spodbuja ekonomsko,
socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami“,
ter člen 175 PDEU, ki izrecno zahteva, da Unija to politiko izvaja s
pomočjo strukturnih skladov, in člen 177 PDEU, ki določa vlogo
Kohezijskega sklada. Cilji Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega
sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS) so opredeljeni v
členih 162, 176 in 177. Več podrobnosti o dodani vrednosti
ukrepanja EU je na voljo v priloženi oceni učinka. Kot
je poudarjeno v Pregledu proračuna EU, „bi bilo treba proračun EU
uporabljati za financiranje javnih dobrin EU, ukrepov, ki jih države
članice in regije ne morejo financirati same, ali kadar se na ta
način lahko dosežejo boljši rezultati“[80]. Zakonodajni predlog bo spoštoval načelo subsidiarnosti, saj so
naloge skladov določene v Pogodbi, politika pa se izvaja v skladu z
načelom deljenega upravljanja ter ob spoštovanju institucionalnih
pristojnosti držav članic in regij.
1.5.3.
Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj
Povzetek
je na voljo v oceni učinka, ki je priložena k predlogu.
1.5.4.
Skladnost z drugimi finančnimi instrumenti in
možnosti dopolnjevanja
Vzpostavljen
bo skupni strateški okvir. Namenjen bo prenosu ciljev in
prednostnih nalog iz strategije Evropa 2020 v prednostne naložbe za ESRR,
KS, ESS, EKSRP in ESPR, kar bo zagotovilo celovito uporabo skladov pri
uresničevanju skupnih ciljev. Skupni strateški okvir bo prav tako
določil mehanizme usklajevanja z drugimi ustreznimi politikami in
instrumenti Unije.
1.6.
Trajanje ukrepa in finančnega učinka
¨ Časovno neomejen predlog/pobuda: ¨ Predlog/pobuda velja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.
¨ Finančne posledice od leta 2014 do 2023. ¨ Časovno neomejen predlog/pobuda: Izvedba z začetnim obdobjem od leta
LLLL do LLLL. Sledi mu polno delovanje.
1.7.
Načrtovani načini upravljanja[81]
¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija. ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na: ¨ izvajalske agencije, ¨ organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[82], ¨ nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve, ¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem
aktu v smislu člena 49 finančne uredbe. ■ Deljeno upravljanje z
državami članicami ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več kot enega načina
upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“. Opombe . .
2.
UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.
Pravila glede spremljanja in poročanja
Navedite pogostost in
pogoje. Sistem
spremljanja bo temeljil na sistemu deljenega upravljanja. Odbori
za spremljanje, ustanovljeni za vsak operativni program, in letna poročila
o izvajanju za vsak operativni program bodo v središču pristopa. Odbori za
spremljanje se bodo sestali vsaj enkrat letno. Letni sestanki, na katerih bodo
Komisija in države članice pregledovale stanje, bodo dopolnjevali sistem. Poleg
poročil o izvajanju za vsak operativni program se bodo poročila o
napredku v letih 2017 in 2019 osredotočila na strateška vprašanja na ravni
držav članic. Za Komisijo bo to osnova za pripravo
strateških poročil leta 2017 in 2019. Sistem
spremljanja in poročanja bo temeljil na kazalnikih realizacij in
rezultatov. Predlogi določajo sklop skupnih
kazalnikov, ki se bodo uporabljali za zbiranje podatkov na ravni EU. Na
ključnih točkah obdobja izvajanja (leta 2017 in 2019) so dodatne
analizne zahteve o napredku programov del letnih poročil o izvajanju. Sistem
spremljanja in poročanja v celoti uporablja možnosti elektronskega prenosa
podatkov. Uveden
bo sistem ocenjevanja za oceno uspešnosti, učinkovitosti in učinka
politike, zlasti glede na glavne cilje EU 2020 in druge relevantne kazalnike
učinka.
2.2.
Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1.
Ugotovljena tveganja
Od
leta 2007 Evropsko računsko sodišče v svojih letnih poročilih
navaja ocenjeno stopnjo napak za celotno kohezijsko politiko za vsako
proračunsko leto (2006–2009), ki temelji na neodvisnem, letnem in
naključno izbranem vzorcu transakcij. Stopnja
napak, ki jo je Sodišče ocenilo za kohezijsko politiko, je višja v
primerjavi z drugimi skupinami politik iz proračuna EU v navedenih letih
ter je znašala med približno 5 in 10 % izdatkov za trenutno programsko
obdobje. Vendar stopnja napak, ki jo je pripravilo
Sodišče, zadeva vmesna plačila, ki so jih predložile države
članice in ki jih Komisija povrne, preden se izvedejo vsi nadzorni ukrepi,
predvideni za programe 2007−2013 na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti.
Po
trenutnih pravilih vmesna plačila potrjuje organ za potrjevanje Komisije,
potem ko so izvedeni vsi pregledi upravljanja za vse izdatke, katerih
povračilo zahtevajo upravičenci, vendar pogosto pred podrobnimi
pregledi upravljanja na kraju samem ali naknadnimi revizijami. Večletna ureditev financiranja zato pomeni, da se nadzor izvaja
pred revizijo Evropskega računskega sodišča in po njej, napaka, ki
ostane po izvedenih vseh nadzornih ukrepih, pa je lahko bistveno nižja od
napake, ki jo je ugotovilo Sodišče. Na podlagi izkušenj je mogoče
oceniti, da znaša preostala napaka po koncu programiranja, ko so izvedeni vsi
nadzorni ukrepi, med 2 in 5 %. Predlogi
vsebujejo številne ukrepe za zmanjšanje stopnje napak, povezane z vmesnimi
plačili Komisije (stopnja napak, ki jo ugotovi Evropsko računsko
sodišče): 1)
Komisija bo krila vmesna plačila do 90 % zneska, ki pripada
državam članicam, saj je na tej točki izveden samo del nacionalnih
nadzornih ukrepov. Preostali
znesek se plača po letni potrditvi obračuna, ko organ upravljanja in
revizijski organ zagotovita revizijske dokaze in razumna zagotovila. Kakršne koli nepravilnosti, ki jih ugotovi Komisija ali Evropsko
računsko sodišče po prenosu potrjenih letnih računovodskih
izkazov s strani organa upravljanja/organa za potrjevanje, imajo za posledico
neto popravek. V primerjavi s trenutnim pristopom, ki omogoča
intenzivnejšo ponovno uporabo povrnjenih sredstev v celotnem trajanju
programov, bo to dodatno spodbudilo države članice, da zagotovijo
pravilnost izdatkov, ki jih potrdi Komisija. 2)
Uvedba letne potrditve obračuna in letnega zaključka opravljenih
dejavnosti ali izdatkov, kar bo dodatno spodbudilo nacionalne in regionalne
organe, da zaradi letnega potrjevanja obračunov pri Komisiji
pravočasno opravijo nadzor kakovosti. To bo okrepilo
trenutno ureditev finančnega poslovodenja in izboljšalo zagotovila, da se
nepravilni izdatki izključijo iz izkazov na letni ravni in ne na koncu
programskega obdobja. Pričakovati
je, da bodo zgoraj predstavljeni ukrepi (nov sistem povračila, letna
potrditev obračuna ter zaključek in dokončni neto popravek s
strani Komisije) zmanjšali stopnjo napak pod 5 % ter da bo končna
preostala stopnja napak ob zaključku programov bližje 2−odstotnemu
pragu pomembnosti, ki ga uporablja Evropsko računsko sodišče. Vendar
je ta ocena odvisna od zmožnosti Komisije in držav članic, da obvladajo
opisana glavna tveganja. Analiza
napak, o katerih sta poročala Sodišče in Komisija v zadnjih petih
letih, kaže, da se glavne ugotovljene napake pojavljajo v omejenem številu
programov v nekaterih državah članicah. Stopnje
napak na podlagi statističnih vzorcev, ki so jih sporočili revizijski
organi, ravno tako kažejo velike razlike med različnimi programi in torej
podpirajo to analizo. S predlogom, po katerem bi namenili več poudarka
reviziji in virom za programe z visokim tveganjem ter omogočili sorazmerne
nadzorne ukrepe za programe z učinkovitimi nadzornimi sistemi, bi
obravnavali glavna tveganja učinkoviteje in bolje uporabili obstoječe
revizijske vire na nacionalni ravni in pri Komisiji. Že sama možnost, da se
izkoristijo sorazmerne ureditve glede na stanje posameznega programa, lahko
ustvari novo spodbudo za učinkovitejše nadzorne ukrepe. Analiza
napak, ki jih nacionalni sistemi upravljanja in nadzora niso odkrili, jih je pa
ugotovilo Sodišče v revizijah 2006−2009, kažejo na večjo
pojavnost tveganj v naslednjih kategorijah: Pri ESRR in Kohezijskem skladu so napake pri javnih naročilih prispevale približno 41 % ugotovljenih skupnih določljivih
napak. Delež napak v zvezi z upravičenostjo je
znašal 39 % in vključeval različne vrste napak, na primer pri
izbiri projekta, financiranju neupravičenih kategorij stroškov, stroških,
ki ne spadajo v obdobje ali področje upravičenosti, napačnem
izračunu stopenj sofinanciranja, financiranju neupravičenega DDV itd.
Pomanjkljivosti revizijske sledi so znašale 11 % določljivih
napak (pri čemer se je delež s časom zmanjševal zaradi izboljšanega
nadzora upravljanja), napake v zvezi s kompleksnostjo projektov, ki
ustvarjajo dobiček (neodbit ali napačno izračunan
dobiček, zaradi česar je bila stopnja sofinanciranja previsoka), pa
so obsegale 6 % določljivih napak, sporočenih v tem obdobju. Za ESS so vprašanja glede upravičenosti
prispevala približno k 58 % ugotovljenih skupnih določljivih napak in
zadevala zlasti neupravičene udeležence, neupravičene neposredne in
posredne stroške, plačila pred obdobjem upravičenosti ali po njem,
neupravičene pavšalno prijavljene izdatke, neupravičene stroške
štipendiranja ali javnih subvencij, prihodke, ki niso bili odbiti pri
izračunu upravičenih izdatkov ali so bili izračunani napačno,
plačane storitve, ki niso bile opravljene, ter neupravičen DDV. Vprašanja točnosti, ki obsegajo 7 % sporočenih
določljivih napak, zadevajo napačno dodelitev posrednih in
neposrednih stroškov, neutemeljeno metodo dodeljevanja režijskih stroškov,
napake pri izračunu izdatkov, neupoštevanje načela realnih stroškov,
čezmerno prijavo stroškov, napačen izračun stopenj
sofinanciranja ter večkratno prijavo stroškov osebja. Vprašanja revizijske
sledi so prispevala 35 % napak in zadevala neobstoj bistvenih dokaznih
dokumentov, zlasti v zvezi z upravičenci. Čeprav
Komisija z državami članicami sprejema številne ukrepe za zmanjšanje teh
napak, je pričakovati, da bodo do sprejetja trenutnega predloga in njenega
dejanskega izvajanja v državah članicah te napake ostale glavna
področja tveganja za naslednje programsko obdobje 2014−2020. Predvsem
napake v zvezi z javnimi naročili so velik vir napak, ki po ocenah lahko
prispevajo k približno 2−4 % stopnje napak povprečno na leto za
trenutno programsko obdobje. Predloženi predlogi za
kohezijsko politiko bodo zagotovili učinkovitejši nadzor, vendar je za
občutno zmanjšanje stopnje napak v kohezijski politiki pomembno, da so ti
ukrepi dopolnjeni z jasnejšimi in poenostavljenimi pravili o javnem
naročanju. Brez racionaliziranih postopkov javnega naročanja ter ob
nezmožnosti javnih uprav in upravičencev v državah članicah, da
izboljšajo izvajanje teh pravil, bo kohezijsko politiko še naprej
sistematično negativno vplivala trenutna stopnja napak. Trenutna revizija
direktive o javnem naročanju mora zato zagotoviti možnosti za zmanjšanje
napak v kohezijski politiki v skladu z opisanimi smernicami.
2.2.2.
Načrtovani načini nadzora
Predlagana
struktura sistema upravljanja in nadzora je nadaljnja stopnja v razvoju modela
iz obdobja 2007−2013 in ohranja večino nalog, ki se izvajajo v
zdajšnjem obdobju, vključno z upravnimi pregledi in preverjanjem na kraju
samem, revizijami sistemov upravljanja in nadzora ter revizijami dejavnosti. Ravno tako ohranja vlogo Komisije, med drugim njene možnosti za
prekinitve, začasno zaustavitev in finančne popravke. Za
okrepitev odgovornosti bi organe, ki bi sodelovali v programu, akreditiral
nacionalni akreditacijski organ, pristojen za njihov tekoči nadzor. Predlog je prožen v smislu, da se ohrani trenutna struktura treh
ključnih organov na program v primerih, v katerih se je trenutni sistem
izkazal kot učinkovit. Poleg tega pa omogoča združitev organa
upravljanja in organa za potrjevanje, s čimer bi se zmanjšalo število
vključenih organov v državah članicah. Manjše število
sodelujočih organov bi zmanjšalo upravno breme, izboljšalo možnost za
krepitev upravne zmogljivosti in hkrati omogočilo jasnejšo razdelitev
odgovornosti. Stroški
nadzornih dejavnosti (na nacionalni in regionalni ravni, brez stroškov
Komisije) so ocenjeni na približno 2 % skupnega financiranja iz obdobja 2007−2013[83]. Ti
stroški so povezani z naslednjimi področji nadzora: 1 % zadeva
nacionalno koordinacijo in pripravo na program, 82 % upravljanje programa,
4 % potrjevanje in 13 % revizijo. Naslednji predlogi bodo povečali stroške nadzora: −
oblikovanje in delovanje akreditacijskega organa (njegovi stroški se lahko
izravnajo z združitvijo organov za upravljanje in potrjevanje, če se
država članica odloči za to možnost); −
predložitev potrjenih letnih računovodskih izkazov in letna izjava o
upravljanju, kar pomeni, da so opravljeni vsi potrebni nadzorni ukrepi v
obračunskem letu (kar lahko zahteva dodaten upravni vložek); −
potreba po dodatnem delu revizijskih organov, ki vključuje revizijo izjave
o upravljanju, ali potreba po končanju njihovih revizij in objavi
revizijskega mnenja v krajšem obdobju v primerjavi s trenutnimi obveznostmi. Ti predlogi pa bodo zmanjšali stroške nadzora: −
možnost združitve organov za upravljanje in potrjevanje, s čimer bi države
članice lahko prihranile velik del 4 % trenutnih stroškov za
potrjevanje zaradi boljše učinkovitosti uprave, manjše potrebe po
koordinaciji in manjšega obsega revizij; −
uporaba poenostavljenih stroškov in skupnih akcijskih načrtov, kar bi
zmanjšalo upravne stroške in breme na vseh ravneh, tako za uprave kot za
upravičence; −
sorazmerne ureditve nadzora za preglede upravljanja in revizije; −
letni zaključek, ki bo upravam in upravičencem zmanjšal stroške
shranjevanja dokumentov zaradi nadzora. Zato je na splošno pričakovati, da se bodo zaradi predlogov
stroški nadzora prerazporedili (znašali naj bi 2 % skupnega financiranja,
s katerim se upravlja) in ne povečali ali zmanjšali. Vendar bo ta prerazporeditev stroškov (med
funkcijami in zaradi sorazmernih ureditev nadzora, pa tudi med državami
članicami in programi) predvidoma omogočila učinkovitejšo
blažitev tveganj, kar bo zmanjšalo stopnjo napak pod 5 %. Poleg sprememb finančnega poslovodenja in ureditve nadzora, ki
bodo prispevale k učinkovitejšemu odkrivanju in zgodnjemu
izključevanju napak iz izkazov, predlog predvideva poenostavitev na mnogih
področjih za učinkovitejše preprečevanje napak. Kot je omenjeno, bi predlagani ukrepi na teh
področjih zadevali 55 % stopenj napak iz trenutnega obdobja. Ti
ukrepi vključujejo: −
bolj razširjeno uporabo poenostavljenih stroškov, kar lahko zmanjša napake v
zvezi s finančnim poslovodenjem, pravili o upravičenosti in
revizijsko sledjo, in preusmerja tako izvajanje kot nadzor k uspešnosti
dejavnosti; −
večjo tematsko koncentracijo financiranja, kar lahko zmanjša napake, ki
izhajajo iz obsežne različnosti ukrepanj in posledično
različnosti uporabljenih pravil o upravičenosti; −
jasnejša pravila za izbiro projektov; −
enostavnejši, na pavšalni osnovi temelječ pristop k dejavnostim, ki
ustvarjajo prihodke, kar bo zmanjšalo tveganje napak pri določanju in
odbitku prihodkov, ustvarjenih z dejavnostmi; −
uskladitev, pojasnitev in poenostavitev pravil o upravičenosti z drugimi
finančnimi instrumenti podpore EU, kar bo zmanjšalo napake
upravičencev, ki uporabljajo pomoč iz različnih virov; −
obvezno vzpostavitev upravljanja elektronskih podatkov in izmenjave
elektronskih podatkov med upravo in upravičenci, kar bo lahko zmanjšalo
stopnjo napak zaradi neustreznega hranjenja dokumentacije in olajšalo upravno
breme za upravičence; −
letni zaključek dejavnosti ali izdatkov, kar bo zmanjšalo napake iz
revizijske sledi s skrajšanjem obdobja za hranjenje dokumentacije in
preprečilo znatno povečanje upravne obremenitve, povezane z enkratnim
zaključkom na koncu programskega obdobja. Večina
navedenih poenostavitev bo prispevala tudi k zmanjšanju upravnega bremena za
upravičence in torej pomenila hkratno zmanjševanje tveganj napak in
upravnega bremena.
2.3.
Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti
Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Službe
strukturnih skladov so skupaj z uradom OLAF vzpostavile skupno strategijo za
preprečevanje goljufij, ki predvideva vrsto ukrepov, ki jih bodo Komisija
in države članice izvajale za preprečevanje goljufij pri strukturnih
ukrepih na podlagi deljenega upravljanja. Oba
generalna direktorata trenutno razvijata model za oceno tveganja goljufij, ki
ga bodo zadevni organi upravljanja uporabljali pri 116 programih ESS in 60 programih
ESRR. Nedavno
sporočilo Komisije o strategiji za boj proti goljufijam (COM(2011) 376
konč. z dne 24. 6. 2011) pozdravlja sedanjo strategijo kot
pobudo najboljše prakse in predlaga dodatne ukrepe, med katerimi je
najpomembnejši, da Komisija v predlogu predpisov za obdobje 2014–2020 od držav
članic zahteva, da uvedejo ukrepe za preprečevanje goljufij, ki so
učinkoviti in sorazmerni z ugotovljenimi tveganji goljufij. Trenutni
predlog Komisije izrecno zahteva, da se taki ukrepi uvedejo v skladu s
členom 86(4)(c). To naj bi okrepilo ozaveščenost
glede goljufij v državah članicah med vsemi organi, ki so vključeni v
upravljanje in nadzor sredstev, in tako zmanjšalo tveganje goljufij.
3.
OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.
Zadevni razdelki večletnega finančnega
okvira in proračunske vrstice izdatkov
Obstoječe proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi
vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta izdatkov || Prispevek številka || dif[84]. || držav Efte[85] || držav kandidatk[86] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe 1 Pametna in vključujoča rast Nove postavke za 2014–2020 || 04021700 ESS konvergenca 04021900 ESS regionalna konkurenčnost 13031600 FEDER konvergenca 13031800 FEDER regionalna konkurenčnost 13031900 FEDER evropsko teritorialno sodelovanje 13040200 kohezijski skladi || dif. || NE || NE || NE || NE Zahtevane nove proračunske vrstice: ne Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta izdatkov || Prispevek številka [Poimenovanje…...….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe […] || [XX YY YY YY] […] || […] || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE
3.2.
Ocenjeni učinek na izdatke
3.2.1.
Povzetek ocenjenega učinka na izdatke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka 1 || Pametna in vključujoča rast GD: REGIO in EMPL || || || Leto N[87] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ || Odobritve za poslovanje (cene za 2011) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || Nove proračunske vrstice ESRR in ESS || obveznosti || (1) || 37 004,47636 942,785 || 37 564,77437 375,939 || 38 023,07937 758,354 || 38 379,86738 153,836 || 38 722,32538 562,407 || 39 021,27738 948,791 || 39 303,92039 333,716 || 268 019,718267 075,828 || plačila || (2) || 5 662,0725 648,1 || 11 297,04611 254,375 || 21 863,67521 778,321 || 28 576,824 448,469 || 31 789,23231 612,19 || 36 702,87336 502,392 || 34 774,28734 602,638 || 170 666,010169 846,485 || Nove proračunske vrstice KS pred prenosom na novo proračunsko vrstico instrumenta za povezovanje Evrope || obveznosti || (1a) || 9 482,5819 572,122 || 9 751,2409 614,264 || 9 968,9039 631,037 || 10 138,9779 702,463 || 10 308,6219 883,112 || 10 456,51210 053,301 || 10 595,85310 217,011 || 70 702,68768 673,310 || plačila || (2a) || 1 499,3971 455,451 || 2 821,0472 825,665 || 5 410,6384 862,238 || 7 352,2906 017,686 || 8 652,8007 248,39 || 9 699,9649 845,352 || 8 801,7329 299,137 || 44 237,86941 553,920 || Prenos na novo proračunsko vrstico instrumenta za povezovanje Evrope || obveznosti || (1b) || 1 397,5 || 1 401,8 || 1 403,8 || 1 414,8 || 1 440,9 || 1 451,3 || 1 489,9 || 10 000,0 plačila || (2b) || 4,8 || 903,8 || 1 003,8 || 1 103,2 || 1 129,9 || 1 177,6 || 1 303,6 || 6 626,7 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov[88] || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 13.01.04.01 – Zunanje osebje ESRR || || (3) || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 3,060 || 3060 || 21,420 || 13.01.04.03 – Zunanje osebje KS || || || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 1,340 || 9,380 || 04.01.04.01 – Zunanje osebje ESS || || || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 35,000 || Skupaj zunanje osebje v nekdanjih vrsticah BA || || || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 9,400 || 65,800 || DRUGE UPRAVNE ODOBRITVE IZ GD REGIO || || || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 93,555 || DRUGE UPRAVNE ODOBRITVE IZ GD EMPL || || || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 112,000 || SKUPAJ odobritve za GD REGIO, EMPL in MOVE || obveznosti || =1+1a +3 || 46 525,82246 553,672 || 47 354,77947 028,968 || 48 030,74747 428,155 || 48 557,60847 895,064 || 49 069,71148 484,284 || 49 516,55449 040,857 || 49 938,53749 589,492 || 338 993,760336 020,493 || plačila || =2+2a +3 || 7 200,2357 142,316 || 14 156,85914 118,805 || 27 313,07826 679,324 || 35 967,87934 504,920 || 40 480,79838 899,345 || 46 441,60246 386,509 || 43 614,78443 940,540 || 215 175,234211 671,759 || Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 46 487,05846 514,907 || 47 316,01446 990,203 || 47 991,98247 389,390 || 48 518,84347 856,299 || 49 030,94648 445,519 || 49 477,78949 002,092 || 49 899,77249 550,727 || 338722,405335 749,138 plačila || (5) || || || || || || || || SKUPAJ odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov || (6) || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 38,765 || 271,355 SKUPAJ odobritve v RAZDELKU 1 večletnega finančnega okvira || obveznosti || =4+ 6 || 46 525,82246 553,672 || 47 354,77947 028,968 || 48 030,74747 428,155 || 48 557,60847 895,064 || 49 069,71148 484,284 || 49 516,55449 040,857 || 49 938,53749 589,492 || 338 993,760336 020,493 plačila || =5+ 6 || || || || || || || || Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: ni relevantno Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || SKUPAJ odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov || (6) || || || || || || || || SKUPAJ odobritve v RAZDELKIH od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || || plačila || =5+ 6 || || || || || || || || Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni izdatki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ GD: REGIO || Človeški viri || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 561,309 Drugi upravni izdatki || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 26,600 SKUPAJ GD REGIO || odobritve || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 83,987 || 587,909 739109 || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ GD: EMPL || Človeški viri || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 177,800 Drugi upravni izdatki || || || || || || || || GD EMPL SKUPAJ || odobritve || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 177,800 SKUPAJ odobritve v RAZDELKU 5 večletnega finančnega okvira || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 109,387 || 765,709 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto N[89] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ SKUPAJ odobritve v RAZDELKIH od 1 do 5 večletnega finančnega okvira || obveznosti || 46 635,210 46 663,059 || 47 464,16647 138,355 || 48 140,13447 537,542 || 48 666,99548 004,451 || 49 179,09848 593,671 || 49 625,94149 150,244 || 50 047,92449 698,879 || 339 759,469336 786,202 plačila || || || || || || || ||
3.2.2.
Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje. ¨ Predlog zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju. Kohezijska politika se izvaja z deljenim upravljanjem. Medtem ko
so strateške prednostne naloge določene na ravni EU, je dejansko
vsakodnevno upravljanje v pristojnosti organov upravljanja na nacionalni,
regionalni in lokalni ravni. Medtem ko skupne kazalnike realizacij predlaga
Komisija, dejanske cilje glede realizacij ob soglasju Komisije predlagajo
organi upravljanja kot del operativnih programov. Zato je težko navesti cilje
glede realizacij, ker bodo programi predmet priprave, pogajanj in dogovora v
letih 2013/2014. odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej. točko 1.6) || SKUPAJ REALIZACIJE vrsta realizacije[90] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj POSEBNI CILJ št. 1[91]… || || || || || || || || || || || || || || || || realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za posebni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || || CILJ št. 2… || || || || || || || || || || || || || || || || realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za posebni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || || .
3.2.3.
Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave
3.2.3.1.
Povzetek
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave ¨ Predlog zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: GD REGIO v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto N[92] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri GD REGIO || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 80,187 || 561,309 Drugi upravni izdatki || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 3,800 || 26,600 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 83,741 || 586,187 Zunaj RAZDELKA 5[93] večletnega finančnega okvira[94] || || || || || || || || Človeški viri GD REGIO || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 4,4 || 30,8 Drugi izdatki upravne narave || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 13,365 || 93,555 Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 17,765 || 124,355 SKUPAJ || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 101,506 || 710,542 GD EMPL v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto N[95] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 177,800 Drugi upravni izdatki || || || || || || || || Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 25,400 || 177,800 Zunaj RAZDELKA 5[96] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 35,000 Drugi izdatki upravne narave || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 16,000 || 112,000 Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 21,000 || 147,000 SKUPAJ || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 46,400 || 324,800 SKUPAJ || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 148,933 || 1 042,531
3.2.3.2.
Ocenjene potrebe po človeških virih
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov ¨ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno
v nadaljevanju: Številke, uporabljene za leto n, so za leto 2011. GD REGIO: ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) REGIO || 13 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 606 || 606 || 606 || 606 || 606 || 606 || 606 13 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || 13 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: )[97] GD REGIO || 13 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz „splošnih sredstev“) || 48 || 48 || 48 || 48 || 48 || 48 || 48 13 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || || 13 01 04 01[98] || – na sedežu[99] || 56 || 56 || 56 || 56 || 56 || 56 || 56 – v delegacijah || || || || || || || 13 01 04 03[100] || – na sedežu[101] || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 || 25 – v delegacijah || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || || || || || || || Drugo || || || || || || || SKUPAJ || 735 || 735 || 735 || 735 || 735 || 735 || 735 XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasno osebje || Za prispevanje k analizi, pogajanjem, spremembam in/ali pripravi z namenom odobritve predlogov za programe in/ali projekte v državi članici XXX. Za prispevanje k upravljanju, spremljanju in ocenjevanje izvajanja odobrenih programov/projektov. Za zagotavljanje skladnosti s pravili, ki urejajo program XXX. Zunanje osebje || Enako in/ali upravna podpora. GD EMPL Ocena je izražena
v ekvivalentu polnega delovnega časa brez decimalk. || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) || 04 01 01 (sedeži in predstavništva Komisije) (200 delovnih mest, stroški na enoto 127 000 EUR) || 200 || 200 || 200 || 200 || 200 || 200 || 200 (delegacije) || || || || || || || (posredne raziskave) || || || || || || || (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: )[102] || (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || || || || || || || (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || || 04 01 04 01 [103] || – na sedežu[104] || 93 || 93 || 93 || 93 || 93 || 93 || 93 – v delegacijah || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || || || || xx 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || || || || || || || drugo xx 01 04 02) || || || || || || || SKUPAJ || 293 || 293 || 293 || 293 || 293 || 293 || 293 XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve.
3.2.4.
Skladnost z veljavnim večletnim finančnim
okvirom
¨ Predlog/pobuda je skladna z veljavnim naslednjim
večletnim finančnim okvirom. ¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. […] ¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali
spremembe večletnega finančnega okvira[105]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. […]
3.2.5.
Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi ni načrtovano
sofinanciranje tretjih oseb. ¨ Predlog določa, da se poleg evropskih sredstev zagotovi
sofinanciranje. Natančnega zneska ni mogoče količinsko
opredeliti. Uredba določa najvišje možne stopnje sofinanciranja, ki se
razlikujejo glede na stopnjo regionalnega razvoja (glej člen 73
predlagane uredbe): odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6 || Skupaj Navedba organa sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || določiti || določiti || določiti || določiti || določiti || določiti || potrditi ||
3.3.
Ocenjeni učinek na prihodke
¨ Predlog/pobuda nima finančnega učinka na prihodke. ¨ Predlog/pobuda ima finančni učinek, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ¨ na lastna sredstva, ¨ na razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[106] Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) Člen …. || || || || || || || || Za razne prihodke, na
katere bo vplival/vplivala predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske
vrstice izdatkov. […] Navedite metodo
izračuna učinka na prihodke. […] [1] COM(2012) 388 final. [2] UL C , , str. . [3] UL C , , str. . [4] UL C , , str. . [5] UL L 248, 16.9.2002,
str. 1. [6] UL L 154, 21.6.2003, str. 1. [7] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [8] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [9] UL L 210, 31.7.2006,
str. 25. [10] [11] [12] [13] UL L, , str. . [14] [15] [16] [17] UL L 191, 23.7.2010, str. 28. [18] OJ L 308, 24.11.2010, p.46. [19] UL L 379, 28.12.2006, str. 5. [20] UL L 337, 21.12.2007, str. 35. [21] UL L 193, 25.7.2007, str. 6. [22] UL L 134, 30.4.2004, str. 114. [23] UL L 210, 31.7.2006, str. 19. [24] UL L 53, 23.2.2002, str. 1. [25] UL L 118, 12.5.2010, str. 1. [26] UL L 53, 23.2.2002, str. 1. [27] Sklic krovni cilji EU2020. [28] UL L 197, 21.7.2001, str. 30. [29] UL… [30] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [31] V skladu z opredelitvijo iz evropskega sistema
računov (ESR), ki jo je vseh 27 držav članic preneslo v svoje
programe za stabilnost in konvergenčne programe. [32] Obrazložitev: Sektor država sestavljajo predvsem
centralne, federalne in lokalne upravne enote, skupaj s skladi socialne
varnosti, ki jih uvedejo in nadzirajo navedene enote. Vključuje tudi
nepridobitne institucije, ki se ukvarjajo z netržno proizvodnjo in ki jih v
glavnem financirajo in nadzorujejo enote države ali skladi socialne varnosti. [33] UL L 83, 27.3.1999, str. 1. [34] COM(2011) 809 final. [35] COM(2011) 834 final [36] UL L 290, 6.11.2010, str. 39–48
2010/670/EU: Sklep Komisije z dne 3. novembra 2010 o merilih in
ukrepih za financiranje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj
je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter demonstracijskih
projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije v skladu s sistemom za
trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, vzpostavljenim z
Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2010/670/EU) UL L
275, 25.10.2003, str. 32–46. [37] COM(2011) 874
final. [38] COM(2011) 788
final. [39] COM(2011) 609 final. [40] COM(2011) 665 final. [41] Načrt za enotni evropski prometni
prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu
sistemu, COM (2011) 144 final. [42] COM(2011) 838
final; COM(2011) 839 final. COM(2011) 837
final. [43] Kot jih je
potrdil Svet ECOFIN 7. septembra 2010. [44] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vodilna pobuda iz
strategije Evropa 2020 – Unija inovacij (COM(2010) 546 final, 6.10.2010). Zaveze
24/25 in Priloga I „Orodje za samoocenjevanje: Lastnosti uspešnih nacionalnih
in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov“. Sklepi Sveta za
konkurenčnost: Sklepi o Uniji inovacij za Evropo (dok. 17165/10, 26.11.2010). [45] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 final/2, 26.8.2010); delovni dokument služb Komisije: Kazalnik napredka
digitalne agende (SEC(2011) 708, 31.5.2011).
Sklepi Sveta za promet, telekomunikacije in energijo o Evropski digitalni
agendi (dok. 10130/10, 26.5.2010). [46] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 final/2, 26.8.2010); delovni dokument služb Komisije: Kazalnik napredka
digitalne agende (SEC(2011) 708, 31.5.2011).
[47] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Najprej pomisli na male
– Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008) 394, 23.6.2008); Sklepi Sveta za
konkurenčnost: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo
(dok. 16788/08, 1.12.2008); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu,
Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled „ Akta
za mala podjetja “ za Evropo (COM(2008) 78 final, 23.2.2011); Sklepi Sveta za
konkurenčnost: Sklepi o Pregledu „Akta za mala podjetja“ za Evropo
(dok. 10975/11, 30.5.2011). [48] UL L 48, 23.2.2011, str. 1. [49] UL L 153, 18.6.2010, str. 13. [50] UL L 140, 5.6.2009, str. 136. [51] UL L 114, 27.4.2006, str. 64. [52] UL L 52, 21.2.2004, str. 50. [53] UL L 140, 5.6.2009, str. 16. [54] Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve; 11. in 12.
april 2011, Sklep o nadaljnjem razvoju ocen tveganja za obvladovanje naravnih
nesreč v Evropski uniji. [55] UL L 327, 22.12.2000, str. 1. [56] UL L 327, 22.12.2000, str. 1. [57] UL L 312, 22.11.2008, str. 3. [58] Sklep Sveta (2010/707/EU) z dne 21. oktobra 2010,
UL L 308, 24.11.2010, str. 46. [59] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Najprej pomisli na male
– Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008) 394, 23.6.2008); Sklepi Sveta za
konkurenčnost: Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo
(dok. 16788/08, 1.12.2008); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu,
Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled „ Akta
za mala podjetja “ za Evropo (COM(2008) 78 final, 23.2.2011); Sklepi Sveta za
konkurenčnost: Sklepi o Pregledu „Akta za mala podjetja“ za Evropo
(dok. 10975/11, 30.5.2011). [60] Priporočilo Sveta (2010/410/EU) z dne 13. julija
2010; UL L 191, 23.7.2010, str. 28. [61] Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno
priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo
v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka glede tega posebnega
priporočila za posamezno državo. [62] Roki za izpolnitev vseh elementov iz tega oddelka se lahko
iztečejo v obdobju izvajanja programov. [63] Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno
priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo
v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka glede tega posebnega
priporočila za posamezno državo. [64] Roki za izpolnitev vseh elementov iz tega oddelka se lahko
iztečejo v obdobju izvajanja programov. [65] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Skupna zaveza za
zaposlovanje – COM(2009) 257 final [66] UL C 191, 1.7.2011, str. 1. [67] COM(2011) 567 final. [68] Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem
okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)
(UL C 119, 28.5.2009, str. 2). [69] Priporočilo Komisije z dne 3. oktobra 2008
o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008,
str. 11). [70] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okvir EU za nacionalne
strategije vključevanja Romov do leta 2020. COM(2011) 173. [71] Če je Svet za posamezno državo sprejel posebno
priporočilo, ki je neposredno povezano s to določbo o pogojenosti, bo
v oceni njihovega izpolnjevanja upoštevana ocena napredka glede tega posebnega
priporočila za posamezno državo. [72] Roki za izpolnitev vseh elementov iz tega oddelka se lahko
iztečejo v obdobju izvajanja programa. [73] UL L 303, 2.12.2000, str. 16. [74] UL L 180, 19.7.2000, str. 22. [75] UL L 23, 27.1.2010, str. 35, objava Sklepa Sveta z dne 26.
novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s
strani Evropske skupnosti. [76] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. [77] UL L 197, 21.7.2001, str. 30. [78] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [79] Kot je navedeno v členu 49(6)(a) ali (b)
finančne uredbe. [80] COM(2010) 700, 19.10.2010. [81] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [82] Organi iz člena 185 finančne uredbe. [83] Študija „Regional governance in the context of
globalisation: reviewing governance mechanisms & administrative
costs. Administrative workload and costs for Member State public authorities of
the implementation of ERDF and Cohesion Fund“, 2010. [84] Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana
sredstva. [85] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [86] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne
države kandidatke z zahodnega Balkana. [87] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [88] Tehnična in/ali upravna pomoč ter izdatki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [89] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [90] Realizacije zadevajo proizvode in opravljene storitve
(npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo
zgrajenih cest …). [91] Kakor je opisan v oddelku 1.4.2. „Posebni cilji …“. [92] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [93] Tehnična in/ali upravna pomoč ter izdatki za
podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [94] Zunanje osebje, financirano iz nekdanjih vrstic BA, ki
temelji na končni dodelitvi za človeške vire za leto 2011,
vključno z zunanjim osebjem na sedežu in v delegacijah. [95] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [96] Tehnična in/ali upravna pomoč ter izdatki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave,
neposredne raziskave. [97] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni
uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; [98] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [99] Strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj
podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [100] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [101] Strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj
podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [102] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni
uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; [103] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [104] Strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj
podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [105] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [106] Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve,
prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto
zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.