Spremenjen predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o akcijskem programu za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES /* COM/2012/0464 final - 2011/0341/a (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Komisija je 29. junija 2011 sprejela
predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020[1]:
proračun za izvajanje strategije Evropa 2020, v katerem je med drugim
predlagala nov program za carino. Program Carina 2020 bo prispeval k izvajanju strategije
Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[2], in sicer
z okrepitvijo delovanja carinske unije. Carinska unija
ščiti finančne interese Unije in njenih držav članic pri
pobiranju carin, pristojbin in davkov[3].
Zahteva, da je blago iz tretjih držav v skladu z zakonodajo Unije, preden se
lahko prosto giblje po Uniji. To vključuje vsakodnevno upravljanje
velikega obsega trgovanja (7 carinskih deklaracij se obravnava vsako sekundo),
zaradi česar je treba na področju carine najti ravnovesje med
olajševanjem trgovine za podjetja in varovanjem državljanov pred tveganji za
njihovo varnost in zaščito. To je mogoče doseči le z intenzivnim
operativnim sodelovanjem med carinskimi upravami držav članic, med njimi
in drugimi organi ter med trgovinskimi in drugimi tretjimi stranmi. Predlagan program bo podpiral sodelovanje
večinoma med carinskimi organi ter tudi drugimi zadevnimi stranmi.
Ta program bo nasledil program Carina 2013, ki se preneha izvajati 31. decembra 2013.
Predlagani program bo podpiral carinsko sodelovanje v Uniji ter bo
osredotočen na mreženje ljudi in razvoj kompetenc na eni strani ter na
usposabljanje na področju IT na drugi strani. Prvo omogoča izmenjavo
dobrih praks in operativnega znanja med državami članicami in tako tudi
med drugimi državami, ki sodelujejo v programu. Drugo omogoča, da se v
okviru programa financirajo ustrezni infrastruktura in sistemi IT, ki
omogočajo razvoj carinskih uprav v Uniji v popolnoma razvite e-uprave. Glavna
dodana vrednost programa izhaja iz povečanja zmožnosti držav članic
za ustvarjanje prihodkov in upravljanje vedno bolj kompleksnih trgovinskih
tokov ob hkratnem zmanjševanju stroškov pri razvoju orodij, ki se uporabljajo
za te namene. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCEN UČINKA 2.1. Posvetovanje ter strokovno
znanje in izkušnje V okviru vmesne ocene programa Carina 2013[4] je
izvajalec analiziral učinkovitost, uspešnost, pomembnost in dodano
vrednost programa. Uporabljeni so bili podatki, pridobljeni pri spremljanju
različnih dejavnosti, poleg tega so se izvedla posvetovanja s trgovinskimi
zastopniki. Drugi izvajalec je izvedel študijo možnega
okvira za prihodnji program Carina[5]:
njegovih izzivov, ciljev in potencialnih možnosti politike, vključno s
celovito analizo prihodnjih izzivov, strukturnih težav in možnih izboljšav
delovanja carinske unije. Za to oceno so se opravila posvetovanja s carinskimi
strokovnjaki na različnih ravneh. O ugotovitvah študije je s predstavniki
sodelujočih držav potekala razprava na delavnici, ki je bila organizirana
julija 2011. V okviru priprave te delavnice je bila spomladi 2011
organizirana okrogla miza na srečanju z zadevnim programskim odborom[6], na
kateri so bile sodelujoče države pozvane, da opredelijo glavne prednosti
programa in možnosti za izboljšanje učinkovitosti programa. Glede na pomembnost dejavnosti, povezanih z
izmenjavo informacij, je bila opravljena posebna študija o prihodnji izvedbeni
strategiji za izmenjavo informacij. Ta študija je bila predstavljena na
delavnici za glavne uradnike za informiranje carinskih uprav, ki je potekala
junija 2011. Izvedena je bila ocena učinka, v kateri
je bilo analizirano nadaljevanje programov Carina 2013, Odbor za ocene
učinka pa jo je odobril 22. septembra 2011. Pri oblikovanju predloga za prihodnji program
so se upoštevala priporočila za načrtovanje in nadaljnje
izboljševanje programa. Predlog programa vključuje nova orodja, zlasti v
zvezi s sodelovanjem pri specifičnih operativnih nalogah. Sprejeti so bili
ukrepi za izboljšanje razporeditve rezultatov dejavnosti programa z uporabo
metod spletnega sodelovanja ter za boljše spremljanje rezultatov programa. 2.2. Ocena učinka Ob upoštevanju splošnega okvira politike in
težav, s katerimi se bo srečevala carina v naslednjem desetletju, so bile
analizirane številne možnosti politike, ki so bile primerjane v oceni
učinka, priloženi temu programu. (1)
Osnovni scenarij:
nadaljevanje programa s sedanjimi cilji in zasnovo. (2)
Brez nadaljevanja programa: program bi bil prekinjen, prav tako se ne bi več zagotavljala
sredstva EU za orodja IT, skupne ukrepe ali dejavnosti usposabljanja, ki
podpirajo sodelovanje na področju carine. (3)
Okrepljena podpora za pravne obveznosti EU, kot
je posodobljen carinski zakonik (MCC): ta možnost
politike bi osnovni scenarij razširila tako, da bi program prilagodila novim
potrebam, ki izhajajo iz razvijajočega se okolja carinske unije,
vključno s carinskim zakonikom Unije (UCC)[7] . Ta možnost pokriva
razvoj novih sistemov IT, kot je opredeljeno v carinski zakonodaji EU, tako da
bi se postopno uvedel model skupnega razvoja za sisteme IT ter posodobili
osnovno upravljanje, arhitektura in tehnologija. (4)
Okrepljena podpora za pravne obveznosti EU in
finančna podpora za vzpostavitev tehničnih zmogljivosti: poleg komponent iz prejšnje možnosti bi ta možnost vključevala
shemo finančne pomoči, ki omogoča državam članicam, da
zaprosijo za podporo pri nakupu opreme za nadzor kopenskih, morskih ali
zračnih meja, na primer skenerjev ali laboratorijske opreme. To bi
pomagalo državam članicam pri izpolnjevanju zahtev glede pospešitve in
poenostavitve nadzora v okviru razvijajočih se tehnologij. (5)
Okrepljena podpora za pravne obveznosti EU s
povečanim skupnim okoljem IT: poleg komponent iz
možnosti 3. Ta možnost podpira carino EU, da v celoti izkoristi skupni razvoj
in upravljanje evropskih sistemov IT za izvajanje carinske zakonodaje EU, kot
so posodobljeni carinski zakonik in druga zakonodaja v zvezi s carino. Ta
možnost bi zagotovila boljšo podporo javnim organom pri razvoju in uporabi vseh
sistemov, ki so potrebni za vseevropsko elektronsko carinsko okolje, ter
podjetjem, da bi se lahko s temi sistemi povezala. V oceni učinka je bila kot
preferenčna možnost opredeljena možnost 3 „Okrepljena podpora za pravne
obveznosti EU, kot je posodobljen carinski zakonik (MCC)“. Ta možnost je v
skladu s predlogom za nov proračun za strategijo Evropa 2020 in je
najbolj sprejemljiva za države članice. Možnost „Okrepljena podpora za
pravne obveznosti EU in finančna podpora za vzpostavitev tehničnih
zmogljivosti“ se ni ohranila, ker je nakup opreme, predviden v komponenti za
vzpostavitev tehničnih zmogljivosti, mogoče sofinancirati prek drugih
programov, vključno z regionalnimi strukturnimi skladi, pri čemer se
zagotavlja upoštevanje prednostnih nalog predlaganega programa Carina 2020. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga Predlog Carina 2020 temelji na členu 33
Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki poziva Evropsko unijo, naj ukrepa
na področju carinskega sodelovanja in carinske unije EU. 3.2. Subsidiarnost in sorazmernost Ukrepanje na ravni Unije namesto na nacionalni
ravni je potrebno iz naslednjih razlogov: ·
Carinska unija je v izključni
pristojnosti Unije. S prenosom pooblastil na Unijo so se države
članice strinjale, da se bodo ukrepi na področju carine bolje
izvajali na ravni Unije. Vendar obstoječi pravni okvir Unije ne zagotavlja
zadostno ustreznega delovanja carinske unije. Dopolnjevati ga morajo podporni
ukrepi programa Carina, da bi se carinska zakonodaja EU uporabljala na
konvergenten in usklajen način. ·
Številne dejavnosti na področju carine
so čezmejne narave ter vključujejo in zadevajo vseh 27 držav
članic, zato jih ne morejo učinkovito in uspešno izvajati posamezne
države članice. Ukrepi na ravni EU so potrebni, da bi se okrepila evropska
razsežnost carinskega dela, s čimer bi tudi preprečili izkrivljanja
na notranjem trgu in podprli uspešno varovanje zunanjih mej EU. ·
Glede na to so ukrepi EU upravičeni v smislu
zagotavljanja ustreznega delovanja in nadaljnjega razvoja carinske unije ter
njenega skupnega regulativnega okvira, saj so se izkazali za
najučinkovitejši in najuspešnejši odziv EU na pomanjkljivosti in izzive
pri izvajanju carinske unije in carinskega sodelovanja EU. ·
Z ekonomskega vidika so ukrepi na ravni EU
veliko bolj učinkoviti. Hrbtenica carinskega sodelovanja je visoko
varovano namensko komunikacijsko omrežje. Povezuje nacionalne carinske uprave
na približno 5 000[8]
stičnih točkah. To skupno omrežje IT zagotavlja, da se mora vsaka
nacionalna uprava le enkrat priključiti v to skupno infrastrukturo, da
izmenjuje vse vrste informacij. Če taka infrastruktura ne bi bila na
voljo, bi se morale države članice 26-krat povezati s posameznimi
nacionalnimi sistemi ostalih držav članic. Komisija z namenom izvajanja programa v skladu
s členom 17 PEU opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo,
kot določata Pogodbi. Program Carina 2020 je zato v skladu z načeloma
subsidiarnosti in sorazmernosti (kot je določeno v členu 5
Pogodbe o Evropski uniji (PEU)). 3.3. Instrument V skladu s sklepom zadevnih ocen učinka
je posredovanje EU s programom financiranja ustrezno. Ob upoštevanju
pozitivnih povratnih informacij iz vmesne ocene programa Carina 2013. Komisija
predlaga, da program nasledi Carina 2020. V skladu z zakonodajno politiko Komisije,
sprejeto v okviru večletnega finančnega okvira, je prihodnji program
financiranja predlagan v obliki uredbe. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Izbira časa za pregled programov
financiranja EU je povezana s predlogom za novi večletni finančni
okvir, kot je bi spremenjen 6. julija 2012[9]. V skladu s tem predlogom ta uredba o
programu Carina 2020 vsebuje proračunski okvir v višini 548 080 000
EUR (po trenutnih cenah) za obdobje 2014–2020. Program Carina 2020 se bo izvajal z neposrednim
centraliziranim upravljanjem in ob upoštevanju prednostnih nalog. V sodelovanju
z zainteresiranimi stranmi sta bila oblikovana delovna programa, ki
opredeljujeta prednostne naloge za določeno obdobje. 5. NEOBVEZNI ELEMENTI 5.1. Opombe k posebnim zakonskim
določbam 5.1.1. Poglavje I: Splošne
določbe Področje uporabe programa je posebej usmerjeno v delovanje carinske unije EU. Program
bo odprt za sodelovanje držav članic, držav kandidatk in
potencialnih držav kandidatk. V skladu s splošno politiko Unije v zvezi s tem
bodo imele pod določenimi pogoji tudi države evropske sosedske politike
možnost sodelovanja pri programu. Pri posebnih ukrepih lahko sodelujejo tudi
zunanji strokovnjaki (npr. predstavniki drugih organov, trgovinskih,
nacionalnih in mednarodnih organizacij ter po možnosti drugi strokovnjaki),
če je to potrebno za uresničitev ciljev programa. Cilji programa
Carina 2020 obravnavajo ugotovljene težave in pričakovane izzive za carino
v naslednjem desetletju. Splošni cilj programa je okrepiti notranji trg z
učinkovito in uspešno carinsko unijo. Za zagotovitev ustreznega odziva na prihodnje
izzive na področju carine v Uniji so bili za namene programa opredeljeni
naslednji specifični cilji: podpirati delovanje carinske unije, zlasti
prek sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi organi,
drugimi pristojnimi organi, njihovimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki.
Program bo vseboval naslednje prednostne naloge: 1.
podpirati pripravo, skladno uporabo in
učinkovito izvajanje zakonodaje Unije za okrepitev carinske unije na
področju učinkovitosti, uspešnosti in enotnosti, 2.
krepiti konkurenčnost evropskih podjetij z
olajševanjem zakonitega trgovanja ter zmanjševanjem stroškov za doseganje
skladnosti in upravne obremenitve ter zaščito pred nepošteno konkurenco, 3.
podpirati carino v smislu zaščite državljanov,
varnosti in varstva ter okolja, 4.
zagotoviti zaščito finančnih in
gospodarskih interesov Evropske unije in držav članic, 5.
prispevati k učinkovitemu delovanju carinskih
organov z izboljšanjem njihove upravne zmogljivosti, 6.
boriti se proti goljufijam in izboljšati
konkurenčnost, varnost in zaščito s sodelovanjem z mednarodnimi
organizacijami, tretjimi državami, drugimi vladnimi organi, gospodarskimi
subjekti in njihovimi organizacijami. 5.1.2. Poglavje II: Upravičeni
ukrepi Vrste ukrepov, ki
se štejejo za upravičene za financiranje iz programa, so podobne tistim v
sedanjem programu, in sicer: ·
skupni ukrepi za izmenjavo znanja in dobrih praks
med carinskimi uradniki sodelujočih držav, ·
evropski informacijski sistemi[10], ki
olajšujejo izmenjavo informacij in dostop do skupnih podatkov, ·
dejavnosti usposabljanja, ki prispevajo k boljši
usposobljenosti carinskih uradnikov po vsej Evropi. Za nekatere kategorije ukrepov so bile uvedene
spremembe. ·
Program Carina 2020 bo vključeval nekatera
nova orodja skupnih ukrepov: ·
Skupine strokovnjakov
so strukturirane oblike sodelovanja, ki združujejo izkušnje in/ali obravnavajo
posebne operativne dejavnosti. Lahko so stalne ali nestalne narave in lahko
prejmejo podporo v obliki spletnih sodelovalnih storitev, upravne pomoči
ter infrastrukture in opreme za podporo izvajanju in uspešnosti ukrepa. ·
Ukrepi za krepitev zmogljivosti javne uprave bodo podpirali carinske organe, ki se srečujejo s posebnimi
težavami, kot so pomanjkanje znanja, strokovnosti, organizacijske in druge
pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti s prilagojenimi ukrepi
podpore, ki jih zagotavljajo sodelujoče države in/ali uradniki Komisije. ·
Primerjalne dejavnosti in usmerjevalne skupine niso več izrecno navedeni na seznamu skupnih ukrepov, ker se lahko
obravnavajo kot projektne skupine s posebnim namenom, in sicer prepoznavanjem
najboljših praks za razkritje možnosti za izboljšanje ali usklajevanje in
usmerjanje programskih dejavnosti na danem območju. ·
V zvezi z evropskimi informacijskimi sistemi novi
program opredeljuje „komponente Unije“ kot sredstva in storitve IT, ki zadevajo
nekatere ali vse države članice ter so v lasti Komisije ali jih je
Komisija kupila. Te komponente Unije so opisane v točki 2
Priloge k predlaganemu pravnemu aktu. „Nacionalne komponente“ so vse
komponente, ki ne sodijo med „komponente Unije“. Razvijajo, nameščajo in
izvajajo jih države članice, zato jih te tudi financirajo in so zanje
odgovorne. Ponovno opredelitev komponent Unije je treba
obravnavati z vidika spreminjanja prakse razvoja sistemov IT. Trenutno je vsaka
posamezna država članica odgovorna za izvajanje nacionalnih sistemov v
skladu s skupnimi specifikacijami, zato obstaja 27 različnih sistemov, 27
vmesnikov za trgovce, 27 razvojnih programov, 27 sklopov težav, povezanih s
projektom ali delovanjem itd. Predvsem ob upoštevanju gospodarske in
finančne krize Komisija meni, da je treba sisteme IT razvijati bolj
učinkovito. Ta razvoj je namenjen izboljšanju skladnosti
podatkov in uporabe predpisov s postopnim približevanjem skupnemu razvoju IT
(znanje, podatki, komponente IT). Prispeval bo k boljšim delovnim metodam, na
primer z modeliranjem poslovnih procesov in boljšimi specifikacijami kakovosti,
poleg tega pa bo spodbujal večjo standardizacijo, na primer z
usklajevanjem vmesnikov za trgovce. Novi pristop h komponentam Unije bo omejil
tveganje za različne načrte razvoja in uporabe. Prav tako zagotavlja
dodatna sredstva za nadzor zaključka projekta, saj skupni načrti
preprečujejo, da bi najpočasnejši član v razvojni verigi
določal začetek izvajanja celotnega projekta. 5.1.3. Poglavje IV: Izvajanje Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te
uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Zato bo
sprejet letni delovni program v skladu s postopkom pregleda iz
člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije[11]. 5.2. Poenostavitev 5.2.1. Kako je predlog prispeval k
poenostavitvi? (a)
Skladnost s finančno uredbo Predlog programa je v celoti v skladu s
finančno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami. Nepovratna sredstva
in javna naročila so glavni finančni instrumenti za izvajanje
programa. Program vključuje ukrepe poenostavitve, predlagane v predlogu
Komisije za revizijo finančne uredbe, zlasti uporabo pavšalnih zneskov,
pavšalnih tarif in stroškov na enoto. Glede na pomembnost obdelave dnevnic in
potnih stroškov, ki se plačujejo na podlagi programa, bodo v okviru
programa uvedeni ukrepi poenostavitve, ki jih na tem področju zagotavlja
nova finančna uredba. (b)
Skladnost med programoma Carina in Fiscalis 2013 Upravljanje prejšnjih programov Carina in Fiscalis
je bilo v celoti usklajeno na podlagi enakih predpisov v zvezi z javnimi
naročili in modelov dodeljevanja nepovratnih sredstev, skupnih smernic za
upravljanje in sistemov, ki temeljijo na informacijski tehnologiji. Model
upravljanja vključuje jasne in enostavne postopke za organizacijo
dejavnosti programa. Skupini za upravljanje programa Komisije pomagajo skupine
za upravljanje programa v različnih carinskih in davčnih upravah, ki
imajo vlogo spodbujevalca in prve točke za stik s carinskimi oziroma davčnimi
uradniki v državah članicah. Model upravljanja dopušča uvajanje
dejavnosti v kratkem času in hitro odzivanje na novo nastale potrebe,
hkrati pa zagotavlja skladnost med različnimi dejavnostmi. Države
članice so v vmesni oceni izrazile svoje zadovoljstvo z modelom upravljanja
programa. Zaradi te tesne uskladitve obeh programov in cilja
poenostavitve predloga za večletni finančni okvir za obdobje
2014–2020[12]
je Komisija prvotno predlagala enotni program FISCUS, ki bi nasledil programa
Carina in Fiscalis 2013[13].
Ker so države članice soglasno podprle razdelitev predlaganega enotnega
programa, je Komisija, čeprav sama nasprotuje takšni delitvi, predložila
spremenjen predlog z dvema zakonodajnima besediloma za program Carina in
program Fiscalis 2020. Ne glede na predstavitev teh ločenih zakonodajnih
besedil bo prednostna naloga Komisije ohranjanje skladnosti obeh programov, kar
se bo po potrebi upoštevalo pri izvajanju programov Carina in Fiscalis 2020. (c)
Ali je program upošteval eksternalizacijo? Razpravljalo se je o možnosti izvajanja
prihodnjega programa prek izvajalske agencije. Agencija bi bila lahko
pooblaščena za izvajanje nalog, kot je izbira dejavnosti v okviru
programa, upravna priprava in nadaljnje spremljanje dejavnosti ter spremljanje
dejavnosti, dodeljevanja nepovratnih sredstev in javnih naročil sistemov
IT. Vendar bi taka izvajalska agencija dodala dodatno stopnjo v vodstveno
strukturo, kar bi povečalo stroške usklajevanja in preverjanj ter zapletlo
in podaljšalo sprejemanje odločitev z uvajanjem novih upravnih postopkov.
Prav tako bi imela negativen vpliv na raven strokovnega znanja in izkušenj
znotraj Komisije ter bi povečala tveganje razdrobitve vsebine v razmerju
do upravnih vidikov. Ta možnost ne bi prinesla pričakovanih poslovnih
koristi, zato je bila opuščena. V alternativnem scenariju je bila preučena
tudi možnost prenosa vseh pomembnih dejavnosti IT na nacionalne uprave,
razen omrežja CCN/CSI in z njim povezanih storitev. Po tem scenariju je
tveganje zelo visoko, zato bi bilo postopno treba vzpostaviti bolj osrednje
strukture upravljanja. Končni učinek bi bil podoben prekinitvi
programov, kar bi ogrozilo učinkovitost in uspešnost carinskih uprav, kot
tudi enotnost carinske unije in s tem enake obravnave trgovcev. Zaradi
negativnih učinkov na rezultate in uspešnost je bil tudi ta scenarij
opuščen. (d)
Ali program uporablja skupna orodja IT za
zmanjšanje upravne obremenitve za upravičence in izvajalce? Programa Carina 2013 in Fiscalis 2013 že uvajata
orodja za lažje upravljanje dejavnosti programa in z njimi povezanih odhodkov
prek skupnega orodja za poročanje o dejavnostih (ART). To se bo
nadaljevalo. 5.2.2. Merjenje uspešnosti predloga Uspešnost programa se bo merila z uporabo
skladnega niza kazalnikov učinkovitosti, vpliva, rezultatov in realizacij,
ki so povezani s splošnimi in specifičnimi cilji ter prednostnimi nalogami
programa ter program povezujejo z načrtom Komisije za upravljanje.
Podroben seznam kazalnikov vpliva, rezultatov in realizacij je na voljo v oceni
učinka. Komisija je določila cilje za nekatere realizacije programa,
drugi cilji pa se bodo uresničevali z ukrepi v okviru programa Carina
2013. Cilje vseh realizacij bo pred začetkom programa Carina 2020
opredelila Komisija in jih predložila Odboru programa. 5.2.3. Ali je predlog programa v
skladu s splošno politiko Komisije? Program bo prispeval k ciljem strategije
Evropa 2020 s krepitvijo enotnega trga, izboljševanjem produktivnosti
javnega sektorja, podpiranjem tehničnega napredka in inovacij v upravah
ter spodbujanjem zaposlovanja. Spodbujal bo vodilne pobude glede Evropske
digitalne agende[14]
ter vodilno pobudo glede programa za nova znanja in spretnosti ter delovna
mesta[15].
Program bo prav tako podprl Akt za enotni trg[16] ter spodbujal rast in inovacije z
uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine na meji v skladu z nedavno obsežno
strategijo na področju pravic intelektualne lastnine.[17] Glede
zaščite finančnih interesov Unije in držav članic bo program
podpiral pobiranje dajatev in različnih pristojbin na trgovanje ter skupna
prizadevanja za boj proti goljufijam[18].
Carinska unija je operativna veja trgovinske politike EU, zato bo program
prispeval k izvajanju dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumov,
pobiranju dajatev ter izvajanju trgovinskih ukrepov (kot so pravila o poreklu),
embargov in drugih omejitev v skladu s trgovinsko strategijo EU[19]. V
zadnjem času so carinski organi dobili vlogo pri varstvu okolja (med
drugim povezano z nezakonitim izvozom odpadkov, kemikalijami, snovmi, ki
tanjšajo ozonski plašč, nezakonito sečnjo in konvencijo CITES). Poleg
tega carinski ukrepi ter sodelovanje med carinskimi, policijskimi in drugimi
organi kazenskega pregona močno prispevajo k zagotavljanju notranje
varnosti EU, kot se odraža v akcijskem načrtu za strategijo notranje
varnosti[20]
in akcijskem načrtu stockholmskega programa[21]. 2011/0341/a (COD) Spremenjen predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o akcijskem programu za carino v Evropski
uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 33 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Večletni akcijski
program za carino, ki se je uporabljal pred letom 2014, je bistveno
prispeval k olajševanju in krepitvi sodelovanja med carinskimi organi v Uniji.
Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne narave
ter vključujejo in zadevajo vseh 27 držav članic, zato jih ne morejo
učinkovito in uspešno izvajati posamezne države članice. Program
Carina 2020, ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir
Unije za razvoj dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši,
kot če bi vsaka država članica določila posamezni okvir
sodelovanja na dvostranski ali večstranski podlagi. Zato je ustrezno, da
se zagotovi nadaljevanje tega programa, in sicer z določitvijo novega
programa na istem področju. (2) Dejavnosti programa, npr.
evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi za carinske uradnike ter pobude
za skupno usposabljanje, naj bi po pričakovanjih prispevale k
uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in
vključujočo rast[22].
Pri zagotavljanju okvira za dejavnosti, ki si prizadevajo za učinkovitejše
delo carinskih organov, krepijo konkurenčnost podjetij, spodbujajo
zaposlovanje ter prispevajo k zaščiti finančnih in gospodarskih
interesov Unije, bo program dejavno krepil delovanje carinske unije. (3) V podporo procesu pristopa in
pridružitve tretjih držav bi moral biti program odprt za sodelovanje držav
pristopnic in kandidatk ter potencialnih kandidatk in partnerskih držav v
okviru evropske sosedske politike[23],
če so izpolnjeni določeni pogoji. Ob upoštevanju vse večje
medsebojne povezanosti svetovnega gospodarstva program še naprej zagotavlja
možnost vključitve zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav,
predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarski subjekti, v nekatere
dejavnosti. Z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) pod
okriljem podpredsednika visokega predstavnika (HRVP) bo morda lažje
koordinirati in usklajevati politiko na področju, ki je pomembna
komponenta zunanjih strategij in ukrepov EU, tako na dvostranski kot na
večstranski podlagi. (4) Pri ciljih programa se
upoštevajo težave in izzivi, ki so bili ugotovljeni na področju carine za
naslednje desetletje. Program mora ostati vključen na bistvenih
področjih, kot je skladno izvajanje carinske zakonodaje Unije in podobnih
zakonov. Poleg tega bo program osredotočen na zaščito finančnih
in gospodarskih interesov Unije, ohranjanje varnosti in varstva, olajševanje
trgovanja, med drugim s sodelovanjem na področju boja proti goljufijam ter
povečevanjem upravne zmogljivosti carinskih organov. (5) Programska orodja, ki so se
uporabljala pred letom 2014, so se izkazala za ustrezna in so se zato ohranila.
Zaradi potrebe po bolj strukturiranem operativnem sodelovanju so bila dodana
dodatna orodja, kot so skupine strokovnjakov, sestavljene iz strokovnjakov
Unije in nacionalnih strokovnjakov, za skupno izvajanje nalog na posebnih
področjih kot tudi ukrepi za krepitev zmogljivosti javne uprave, katerih
namen je zagotavljati specializirano pomoč sodelujočim državam, ki potrebujejo
učinkovitejšo upravo. (6) Evropski informacijski
sistemi imajo ključno vlogo pri krepitvi carinskih sistemov v Uniji ter
jih je treba zato še naprej financirati v okviru programa. Poleg tega bi bilo
treba omogočiti, da se v program vključijo novi informacijski
sistemi, povezani s carino, ki so vzpostavljeni v skladu z zakonodajo Unije.
Evropski informacijski sistemi bi morali po potrebi temeljiti na skupnih
modelih razvoja in skupni arhitekturi IT. (7) V okviru programa bi bilo
treba tudi izboljševati kompetence ljudi prek skupnega usposabljanja. Carinski
uradniki morajo nadgraditi in posodobiti svoje znanje in sposobnosti, ki jih
potrebujejo pri izpolnjevanju potreb Unije. Program bi moral imeti bistveno
vlogo pri krepitvi človeških kompetenc prek izboljšane podpore
usposabljanju, ki je usmerjena tako na carinske uradnike kot na gospodarske
subjekte. V ta namen je treba sedanji pristop Unije k skupnemu usposabljanju,
ki je temeljil predvsem na razvoju osrednjega e-učenja, razviti v večplasten
podporni program za usposabljanje za Unijo. (8) Program bi moral zajemati
obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega
finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU) št. xxx z dne xxx o
določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020[24]. (9) Za celotno obdobje trajanja
programa bi bilo treba določiti proračun, ki bi bil med letnim
proračunskim postopkom prva referenca za proračunske organe v smislu
točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma št. XX/YY/201Z med Evropskim
parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in
dobrem finančnem poslovodenju. (10) V skladu z zavezo Komisije iz
njenega sporočila o pregledu proračuna za leto 2010[25], da bo
uskladila in poenostavila programe financiranja, je treba sredstva deliti z
drugimi instrumenti financiranja Unije, če predvidene dejavnosti programa
sledijo ciljem, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri
čemer je treba izključiti dvojno financiranje. Ukrepi v okviru tega
programa morajo zagotavljati skladnost pri uporabi sredstev Unije, ki podpirajo
delovanje carinske unije. (11) Ukrepe, ki so potrebni za
finančno izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu z Uredbo Sveta
(ES, Euratom) št. xxx/20xx z dne xxx o finančni uredbi, ki se
uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, ter Uredbo Komisije
(ES, Euratom) št. xxx/20xx z dne xxx o določitvi podrobnih pravil za
izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. xxx/20xx z dne xxx (dodati je
treba sklica na novo finančno uredbo in izvedbeni akt). (12) Finančni interesi Unije
morajo biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, med
katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti,
izterjava izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih
sredstev ter po potrebi finančne kazni. (13) Da se zagotovijo enotni pogoji
za izvajanje te uredbe, se Komisiji podelijo izvedbena pooblastila za
vzpostavitev letnih delovnih programov. Ta
pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z
Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije[26]. (14) Ker ciljev ukrepa, ki ga je
treba sprejeti, in sicer vzpostavitev večletnega programa za izboljšanje
delovanja carinske unije, ne morejo ustrezno uresničiti države
članice, ki ne morejo učinkovito izvajati sodelovanja in
usklajevanja, ki sta potrebna za izvajanje programa, lahko Unija sprejme ukrepe
v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v
členu 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega
člena ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih
ciljev. (15) Komisiji bi moral pri
izvajanju programa pomagati odbor za program Carina 2020. (16) Direktiva Evropskega parlamenta
in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov
pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ureja
obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te
uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih
neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES)
št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov v institucijah in organih EU ter o prostem pretoku takih podatkov
ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in
pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali
prenos informacij pristojnih organov bi moral biti v skladu s predpisi o prenosu
osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos
informacij Komisije pa bi moral biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih
podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001. (17) Ta uredba bi morala
nadomestiti Odločbo št. 624/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. maja 2007 o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina
2013)[27].
Navedeno odločbo je zato treba razveljaviti – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Poglavje I
Splošne določbe Člen 1
Vsebina 1. Določi se večletni
akcijski program „Carina 2020“ (v nadaljnjem besedilu: program) za podporo
delovanju carinske unije. 2. Program bo zajemal obdobje od
1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Člen 2
Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: (1)
„carinski organi“ pomenijo organe, ki so odgovorni
za izvajanje carinskih predpisov; (2)
„zunanji strokovnjaki“ pomenijo: (a)
predstavnike vladnih organov, tudi iz držav, ki ne
sodelujejo v programu v skladu s členom 3(2)1 in 3(2)2; (b)
gospodarske subjekte in njihove organizacije; (c)
predstavnike mednarodnih in drugih ustreznih
organizacij. Člen 3
Sodelovanje pri programu 1. Sodelujoče države so
države članice in države iz odstavka 2, če so izpolnjeni pogoji
iz navedenega odstavka. 2. Program je odprt za
sodelovanje katere koli od naslednjih držav: (1)
države pristopnice, države kandidatke in
potencialne kandidatke, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, v
skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v
programih Unije, določenih v njihovih okvirnih sporazumih, sklepih
pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih; (2)
partnerske države evropske sosedske politike,
če so dosegle zadostno raven prilagoditve ustrezne zakonodaje in upravnih
metod tistim, ki jih izvaja Unija. Zadevne partnerske države sodelujejo pri
programu v skladu z določbami, ki jih je treba opredeliti skupaj z
navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju
pri programih Unije. Člen 4
Sodelovanje pri dejavnostih programa Zunanji strokovnjaki se lahko povabijo k
sodelovanju pri izbranih dejavnostih, organiziranih v okviru programa, če
je to koristno za uresničevanje ciljev iz člena 5. Komisija izbere te
strokovnjake na podlagi njihovih sposobnosti, izkušenj in znanja, ki so
pomembni za specifične dejavnosti. Člen 5
Splošni cilj in posebni cilj 1. Splošni cilj programa je
okrepiti notranji trg z učinkovito in uspešno carinsko unijo. 2. Specifični cilj programa
je podpirati delovanje carinske unije, zlasti prek sodelovanja med
sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi, drugimi pristojnimi
organi, njihovimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki. 3. Uresničitev tega cilja
se meri z naslednjimi kazalniki: (1)
razpoložljivost skupnega komunikacijskega omrežja
za evropske informacijske sisteme; (2)
povratne informacije udeležencev pri ukrepih
programa in uporabnikov programa. Člen 6
Prednostne naloge Prednostne naloge programa so naslednje: (1)
podpirati pripravo, skladno uporabo in
učinkovito izvajanje zakonodaje Unije za okrepitev carinske unije na
področju učinkovitosti, uspešnosti in enotnosti, (2)
krepiti konkurenčnost evropskih podjetij z
olajševanjem zakonitega trgovanja, zmanjševanjem stroškov za doseganje
skladnosti in upravne obremenitve ter zaščito pred nepošteno konkurenco, (3)
podpirati carino v smislu zaščite državljanov,
varnosti in varstva ter okolja; (4)
zagotoviti zaščito finančnih in
gospodarskih interesov Evropske unije in držav članic, (5)
prispevati k učinkovitemu delovanju carinskih
organov z izboljšanjem njihove upravne zmogljivosti; (6)
boriti se proti goljufijam in izboljšati
konkurenčnost, varnost in zaščito s spodbujanjem sodelovanja z
mednarodnimi organizacijami, tretjimi državami, drugimi vladnimi organi,
gospodarskimi subjekti in njihovimi organizacijami. Poglavje II
Upravičeni ukrepi Člen 7
Upravičeni ukrepi Program pod pogoji iz letnega delovnega
programa iz člena 14 zagotavlja finančno podporo za naslednje
vrste ukrepov: (1)
skupni ukrepi: (a)
seminarji in delavnice; (b)
projektne skupine, ki so običajno sestavljene
iz omejenega števila držav in delujejo v omejenem obdobju, da bi
uresničevale predhodno določen cilja z natančno opredeljenim
rezultatom; (c)
delovni obiski, ki jih organizirajo sodelujoče
države ali tretje držav, da bi lahko uradniki pridobili ali okrepili strokovno
znanje ali znanje na področju carine; za delovne obiske, ki jih
organiziranih v tretjih državah, so v okviru programa upravičeni le potni
stroški in dnevnice (nastanitev in dnevnica); (d)
dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo skupne
ekipe, ki jih sestavljajo uradniki Komisije in uradniki sodelujočih držav,
da bi analizirale carinske prakse, opredelile težave pri izvajanju pravil ter,
kadar je ustrezno, oblikovale predloge za prilagoditev predpisov in delovnih
metod Unije, (e)
skupine strokovnjakov, ki so strukturirane oblike
stalnega ali nestalnega sodelovanja in združujejo strokovno znanje in izkušnje
za opravljanje nalog na posebnih področjih ali operativnih dejavnosti, po
možnosti s podporo spletnih sodelovalnih storitev, upravne pomoči ter infrastrukture
in opreme; (f)
krepitev zmogljivosti javne uprave in podporni
ukrepi; (g)
študije; (h)
komunikacijski projekti; (i)
vse druge dejavnosti ki podpirajo specifične
cilje in prednostne naloge iz členov 5 in 6; (2)
krepitev zmogljivosti na področju IT: razvoj,
vzdrževanje, izvajanje in nadzor kakovosti komponent Unije evropskih
informacijskih sistemov iz točke 1 Priloge in novih evropskih
informacijskih sistemov, ki so bili vzpostavljeni na podlagi zakonodaje Unije; (3)
izboljševanje usposobljenosti ljudi: ukrepi
skupnega usposabljanja za krepitev potrebnih strokovnih znanj in veščin,
povezanih s carino. Člen 8
Posebne izvedbene določbe za skupne ukrepe 1. Sodelujoče države
zagotovijo, da so uradniki z ustreznim profilom in kvalifikacijami imenovani za
sodelovanje pri skupnih ukrepih. 2. Sodelujoče države
sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje skupnih ukrepov, zlasti z
ozaveščanjem o teh ukrepih in zagotavljanjem optimalne uporabe njihovih
rezultatov. Člen 9
Posebne izvedbene določbe
za evropske informacijske sisteme 1. Komisija in sodelujoče
države zagotovijo razvoj, izvajanje in ustrezno vzdrževanje evropskih
informacijskih sistemov iz točke 1 Priloge. 2. Komisija v sodelovanju s
sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja
unijskih in neunijskih komponent sistemov in infrastrukture, ki so opredeljeni
v točkah 1 in 2 Priloge ter so potrebni za zagotovitev njihovega
delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja. Člen 10
Posebne izvedbene določbe za skupno usposabljanje 3. Sodelujoče države v
nacionalne programe usposabljanja po potrebi vključijo skupno razvite
vsebine usposabljanja, vključno z moduli e-učenja, programi
usposabljanja in skupno dogovorjenimi standardi usposabljanja. 1. Sodelujoče države
zagotovijo, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje
usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev skupnih strokovnih znanj in
veščin v skladu s programi usposabljanja. 2. Sodelujoče države
zagotovijo jezikovno usposabljanje, ki ga uradniki potrebujejo za pridobitev
zadostnega jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo pri programu. Poglavje III
Finančni okvir Člen 11
Finančni okvir 1. Finančni okvir za
izvajanje programa je 548 080 000 EUR (po trenutnih cenah). 2. Finančna sredstva,
dodeljena programu, lahko krijejo tudi stroške, ki so nastali zaradi dejavnosti
priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za
upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev; zlasti stroške študij,
srečanj strokovnjakov, informacijskih in komunikacijskih ukrepov,
vključno z obveščanjem o političnih prednostnih nalogah Evropske
unije znotraj institucije, če so povezane s cilji te uredbe; stroške,
povezane z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo
informacij, ter vse ostale stroške tehnične in upravne pomoči, ki jih
je imela Komisija v okviru upravljanja programa. Člen 12
Vrste posredovanja 1. Komisija izvaja program v
skladu s finančno uredbo. 2. Finančna podpora Unije
za dejavnosti iz člena 7 se zagotovi v obliki: (1)
nepovratnih sredstev, (2)
pogodb o izvedbi javnega naročila, (3)
povračila stroškov zunanjih strokovnjakov iz
člena 4. 3. Delež sofinanciranja za
nepovratna sredstva znaša do 100 % upravičenih stroškov, če gre
za potne stroške in stroške bivanja, stroške, povezane z organizacijo dogodkov,
in dnevnice. Ta delež velja za vse upravičene ukrepe, razen skupin
strokovnjakov. Za to kategorijo upravičenih ukrepov bo v letnih delovnih
programih določen veljaven delež sofinanciranja, če so za te ukrepe
potrebna nepovratna sredstva. Člen 13
Zaščita finančnih interesov Unije 1. Komisija sprejme ustrezne
ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na
podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni s preventivnimi
ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugim oblikam protipravnega ravnanja ter
z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa tudi z izterjavo
neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi,
sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi. 2. Komisija ali njeni
predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje
revizij na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih
nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so v okviru tega
programa prejeli sredstva Unije. 3. Evropski urad za boj proti
goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju
samem in inšpekcijami v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES)
št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999
ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/1996 z dne 11. novembra 1996
o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za
zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in
drugimi nepravilnostmi[28],
da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge
oblike protipravnega ravnanja, ki vpliva na finančne interese Evropske
unije, v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali
pogodbo v zvezi s finančnimi sredstvi Unije. Poglavje IV
Izvedbena pooblastila Člen 14
Delovni program 1. Komisija za izvajanje
programa sprejme letne delovne programe, v katerih so določeni cilji,
pričakovani rezultati, metoda izvajanja in skupni znesek. Vsebujejo tudi
opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, zneske, dodeljene za
posamezno vrsto ukrepa, in okviren časovni razpored izvajanja. Delovni
programi za nepovratna sredstva vključujejo prednostne naloge, bistvena
merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Ta izvedbeni akt se
sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2). 2. Pri pripravi letnega
delovnega programa Komisija upošteva skupni pristop v zvezi s carinsko
politiko. Ta pristop se redno pregleduje in se vzpostavi v partnerstvu med
Komisijo in državami članicami v skupini za carinsko politiko, v kateri so
vodilni iz carinskih uprav držav članic ali njihovi predstavniki in
Komisija. Komisija redno obvešča skupino za carinsko
politiko o ukrepih, ki se nanašajo na izvajanje programa. Člen 15
Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga odbor. Ta
odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Poglavje V
Spremljanje in ocenjevanje Člen 16
Spremljanje ukrepov programa Komisija v sodelovanju s sodelujočimi
državami spremlja program in ukrepe, ki se izvajajo v njegovem okviru, da bi
nadzorovala izvajanje ukrepov. Člen 17
Ocena 1. Komisija zagotovi vmesno in
končno oceno programa v zvezi z vidiki iz odstavkov 2 in 3. Rezultati se
upoštevajo pri odločitvah o morebitni obnovi, spremembi ali opustitvi poznejših
programov. Te ocene opravi neodvisni zunanji ocenjevalec. 2. Komisija najpozneje do
sredine leta 2018 pripravi poročilo o vmesni oceni doseganja ciljev
ukrepov programa, učinkovitosti uporabe sredstev in evropske dodane
vrednosti programa. V tem poročilu so obravnavani tudi poenostavitev,
nadaljnja ustreznost ciljev ter prispevek programa k prednostnim nalogam Unije
za pametno, trajnostno in vključujočo rast. 3. Komisija najpozneje do konca
leta 2021 pripravi poročilo o končni oceni v zvezi z vidiki iz
odstavka 2 ter dolgoročnim učinkom in trajnostjo učinkov
programa. 4. Sodelujoče države na
zahtevo Komisije predložijo vse podatke in informacije, ki prispevajo k
poročilu Komisije o vmesni in končni oceni. Poglavje VI
Končne določbe Člen 18
Razveljavitev Odločba št. 624/2007/ES se
razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014. Vendar navedena odločba še naprej ureja
finančne obveznosti v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na njeni podlagi. Člen 19
Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014. Ta uredba je zavezujoča
v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA Evropski informacijski sistemi in njihove
komponente Unije 1. Evropski informacijski
sistemi so naslednji: (1)
skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski
vmesnik (CCN/CSI – CCN2), CCN mail3, CSI bridge, http bridge, CCN LDAP in
povezana orodja, spletni portal CCN, spremljanje CCN; (2)
podporni sistemi, zlasti orodje za konfiguracijo
aplikacij za CCN, orodje za poročanje o dejavnosti (ART2), elektronsko
upravljanje projekta prek spleta Taxud (TEMPO), orodje za upravljanje storitev
(SMT), sistem za upravljanje uporabnikov (UM), sistem BPM, nadzorna
plošča, ki prikazuje razpoložljivost, in AvDB, portal za upravljanje
storitev IT, upravljanje imenika in dostopa uporabnikov; (3)
informacijski in komunikacijski prostor programa
(PICS); (4)
sistemi carine za spremljanje premikanja, zlasti
(novi) računalniško podprt tranzitni sistem ((N)CTS), NCTS TIR za Rusijo,
sistem kontrole izvoza (ECS) in sistem kontrole uvoza (ICS). Te sisteme
podpirajo naslednje aplikacije/komponente: sistem za izmenjavo podatkov s
tretjimi državami (SPEED bridge), vozlišče za pretvorbo Edifact SPEED
(SPEED-ECN), standardna testna aplikacija SPEED (SSTA), standardna prehodna
testna aplikacija (STTA), prehodna testna aplikacija (TTA), osrednje
službe/referenčni podatki (CSRD2), osrednje službe/informacijski sistem za
upravljanje (CS/MIS); (5)
sistem Skupnosti za obvladovanje tveganja (CRMS),
ki vključuje obrazce za informacije o tveganju (RIF) in funkcionalne
domene skupnih profilov CPCA; (6)
sistem gospodarskih subjektov (EOS), ki zajema
Sistem registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI),
pooblaščene gospodarske subjekte (AEO), redne odpremne storitve (RSS) in
vzajemno priznavanje funkcionalnih domen partnerskih držav. Generična
spletna storitev je podporna komponenta tega sistema; (7)
tarifni sistem (TARIC3), ki je referenčni podatkovni
sistem za druge aplikacije, kot so sistem upravljanja kvot (QUOTA2), sistem
upravljanja nadzora in spremljanja (SURV2), sistem evropskih zavezujočih
tarifnih informacij (EBTI3) in Evropski carinski seznam kemičnih snovi
(ECICS2). Kombinirana nomenklatura (KN) in aplikacije za opustitve (Opustitve)
upravljajo pravne informacije z neposredno povezavo na tarifni sistem; (8)
aplikacije za namene nadzora, zlasti sistem
upravljanja z vzorci (SMS) in informacijski sistem za postopke obdelave (ISPP); (9)
sistem proti ponarejanju in piratstvu (COPIS); (10)
sistem razširjanja podatkov (DDS2), ki upravlja vse
informacije, ki so na voljo javnosti prek interneta; (11)
informacijski sistem za boj proti goljufijam
(AFIS). 2. Komponente Unije evropskih
informacijskih sistemov so: (1)
sredstva IT, kot so strojna oprema, programska
oprema in omrežne povezave sistemov, vključno s povezano podatkovno
infrastrukturo; (2)
storitve IT, potrebne za podporo razvoju,
vzdrževanju, izboljševanju in delovanju sistemov; (3)
in vsi drugi elementi, ki jih je Komisija za namene
učinkovitosti, varnosti in poenostavitve opredelila kot skupne za
sodelujoče države. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe
glede spremljanja in poročanja 2.2. Sistem
upravljanja in nadzora 2.3. Ukrepi
preprečevanja goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjeni
učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke 3.2.2. Ocenjeni
učinek na odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjeni
učinek na odobritve upravne narave 3.2.4. Skladnost
z veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba
tretjih oseb pri financiranju 3.3. Ocenjeni učinek na
prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi akcijskega programa za
carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi
Odločbe št. 624/2007/ES. 1.2. Zadevna področja ABM/ABB[29] 1404
Carinska politika 1.3. Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda se nanaša
na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega
ukrepa[30].
X Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju
obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Predlagani program bo
prispeval k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in
vključujočo rast[31],
in sicer (1) s krepitvijo delovanja enotnega trga, (2) zagotavljanjem okvira za
podporo dejavnostim, ki izboljšujejo storilnost javnega sektorja, in (3)
spodbujanjem tehničnega napredka in inovacij v nacionalnih in evropskih
carinskih upravah. Carinska unija je
temeljnega pomena za notranji trg. Notranji trg za blago brez mej
zahteva, da blago iz tretjih držav ob vstopu v državo članico ali
sprostitvi v prosti promet izpolnjuje formalnosti in druge zahteve; po tem se
lahko prosto giblje znotraj zunanjih meja EU. Carina podpira razvoj
pravičnih in konkurenčnih pogojev na notranjem trgu z enotno uporabo
skupnih pravil in predpisov. Podpira rast in inovativnost na notranjem trgu, na
primer z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine (IPR) na meji (glej tudi evropski
načrt za preprečevanje ponarejanja in piratstva[32] ter novo
strategijo za IPR na notranjem trgu, ki jo je nedavno sprejela Komisija).
Odzivi na nedavno javno posvetovanje[33]
o prihodnosti notranjega trga kažejo visoka pričakovanja industrijskih
združenj glede nadaljnjih ukrepov EU v boju proti ponarejanju in piratstvu.
Carina ima temeljno vlogo pri učinkovitem uveljavljanju pravic
intelektualne lastnine, kot potrjujejo statistični podatki o dejavnostih
carine na področju pravic intelektualne lastnine[34]. Poleg
tega bo program podpiral velik razpon ukrepov politike v okviru carinske unije.
Na primer zaščito finančnih interesov EU in držav članic
s pobiranjem carin ter različnih dajatev in davkov na trgovino ter skupna
prizadevanja za boj proti goljufijam. Leta 2010 je približno 12,3 % (15,7
milijarde EUR) sredstev v proračunu EU izhajalo iz tradicionalnih lastnih
virov[35].
Carinska unija je operativna veja trgovinske politike EU, ki izvaja
dvostranske in večstranske trgovinske sporazume, pobira carine, izvaja
trgovinske ukrepe (kot so pravila o poreklu), embarge in druge omejitve.
Dokument za razpravo Trgovina, rast in svetovne zadeve: Trgovinska politika
kot osrednja komponenta strategije Evropa 2020[36],
objavljen novembra 2010, poudarja program za mednarodno carinsko
sodelovanje v okviru dvostranskih sporazumov ter Svetovne carinske
organizacije. Poudarja, da učinkoviti carinski postopki zmanjšujejo
stroške usklajevanja za trgovce, olajšujejo zakonito trgovanje in pomagajo
obravnavati vse večja tveganja v zvezi z zaščito, varnostjo in
pravicami intelektualne lastnine. Vloga carinske unije pri
prispevanju k notranji varnosti EU je postaja vse bolj pomembna in se bo
še naprej povečevala, kar se odraža v akcijskem načrtu za strategijo
notranje varnosti[37]
in akcijskem načrtu stockholmskega programa[38]. Poleg
tega carinski ukrepi in sodelovanje med carino, policijo in drugimi organi
kazenskega pregona prispevajo k splošnim ciljem varnosti, kot je boj proti
pranju denarja, organiziranemu čezmejnemu kriminalu in terorizmu. 1.4.2. Specifični cilji in
zadevne dejavnosti ABM/ABB Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB Zadevna
dejavnost ABB je carinska politika (1404). Specifični cilji programa bodo: podpirati delovanje carinske unije, zlasti prek
sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi organi,
drugimi pristojnimi organi, njihovimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki. 1.4.3. Pričakovani izid in
učinki Navedite, kakšne
posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine. Z
vidika carine so se države članice s prenosom pooblastil na EU, pri
čemer je carinska unija v izključni pristojnosti EU, strinjale, da se
bodo ukrepi na področju carine bolje izvajali na ravni EU. Vendar
obstoječi pravni okvir EU ne zagotavlja ustreznega delovanja carinske
unije. Spremljajoči podporni ukrepi, določeni v programu Carina, so
potrebni za zagotovitev, da se carinska zakonodaja EU izvaja na konvergenten in
usklajen način, tako da se obravnava trgovcev, preprečevanje goljufij
in pravne obveznosti ne razlikujejo. Poleg
tega so številne dejavnosti na področju carine čezmejne narave ter
vključujejo in zadevajo vseh 27 držav članic, zato jih
posamezne države članice ne morejo učinkovito in uspešno izvajati.
Ukrepi na ravni EU so potrebni za podporo evropski razsežnosti dela carine, s
čimer bi tudi preprečili izkrivljanja na notranjem trgu in podprli
učinkovito varovanje mej EU. Solidarnost
in delitev odgovornosti sta načeli, na katerih temelji carinska unija.
Razmere, v katerih potreba po učinkovitih ukrepih presega sposobnost
posameznih držav članic za njihovo izvedbo, škodujejo Uniji kot celoti.
Posredovanje EU je potrebno, da se ohrani javno dobro EU, kadar potreb
EU (npr. po varnosti) posamezne države članice same ne morejo ustrezno
izpolniti. V takih primerih EU ukrepa s skupnim financiranjem
vzpostavljanja tehničnih zmogljivosti, da bi zadostila potrebi po
učinkovitem nadzoru kljub omejenim zmogljivostim posameznih držav
članic. 1.4.4. Kazalniki izida in
učinkov Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Dejavnosti
programa se bodo spremljale, da se zagotovi ustrezno izvajanje pravil in
postopkov za izvajanje programa in da se preveri, ali program uspešno
uresničuje svoje cilje. Vzpostavljen bo okvir za spremljanje,
vključno z: intervencijsko logiko, obsežno serijo kazalnikov, merilnimi
metodami, načrtom za zbiranje podatkov, jasnim in strukturiranim postopkom
poročanja in spremljanja ter vmesnimi in končnimi ocenami. Uspešnost
programa se bo merila s serijo usklajenih kazalnikov uspešnosti, učinka,
rezultatov in realizacij, ki so povezani s splošnimi in specifičnimi cilji
ter prednostnimi nalogami programa ter ustvarjajo povezavo z načrtom
Komisije za upravljanje. Podroben seznam kazalnikov učinka, rezultatov in
realizacij je na voljo v oceni učinka. GD TAXUD je opredelil cilje za
nekatere realizacije programa. Za nekatere druge to trenutno še ni izvedljivo.
Cilje teh realizacij bo GD TAXUD opredelil pred začetkom programa Carina
2020 ter jih bo predložil odboru programa v potrditev v okviru postopka letnega
delovnega programa. Splošni in specifični cilji se bodo
merili med drugim glede razpoložljivosti skupnega komunikacijskega omrežja za
evropske informacijske sisteme ter bodo imeli za cilj 97 %
razpoložljivost. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti Predlog
prispeva k strategiji Evropa 2020 in izvajanju različnih drugih
vrst zakonodaje Unije, kot je opisano v poglavju 1.4.1. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja
Evropske unije Izvajanje
ukrepov na ravni Unije je bolj koristno kot na ravni 27 držav članic, kot
je natančno opisano v poglavju 3.2 obrazložitvenega memoranduma. 1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih
izkušenj Z
ekonomskega vidika so ukrepi na ravni EU veliko bolj učinkoviti. Hrbtenica
sodelovanja na področju carine je visoko zavarovano namensko
komunikacijsko omrežje, ki deluje od časov prvih programov carinskega
sodelovanja v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Povezuje nacionalne
carinske uprave na približno 5 000[39] stičnih točkah. To skupno omrežje
IT omogoča, da se vsaka nacionalna uprava le enkrat poveže v to skupno
infrastrukturo, da lahko izmenjuje vsakovrstne informacije. Brez takšne
infrastrukture bi se morale carinske uprave v državah članicah 26-krat
povezati s posameznimi nacionalnimi sistemi ostalih držav članic. Drugi
gradniki programa so dejavnosti, ki združujejo carinske uradnike z namenom
izmenjave najboljših praks, da bi se učili drug od drugega, analizirali
težave ali na primer oblikovali smernice. Če bi se morale države
članice učiti druga od druge z razvojem lastnih dejavnosti zunaj
okrilja programa, bi razvile lastna orodja in načine dela. Sinergije med
dejavnostmi bi se izgubile, skupne dejavnosti pa se na ravni 27 držav
članic ne bi izvajale sistematično. Veliko učinkoviteje je, da
Komisija s podporo programa deluje kot posrednica med dejavnostmi med
sodelujočimi državami. Druga
pomembna dodana vrednost je neopredmetene narave. Program pomembno prispeva k
ustvarjanju občutka skupnega interesa, spodbuja vzajemno zaupanje in
ustvarja duh sodelovanja med državami članicami ter med njimi in
Komisijo na področju carine. 1.5.4. Skladnost in možnosti
dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti Upravljanje
programov Fiscalis 2020 in Carina 2020 bo usklajeno, kjer bo to mogoče.
Programa si delita skupno omrežje za izvajanje evropskih sistemov IT, skupno
platformo za spletno sodelovanje (PICS) in skupno orodje za poročanje o
dejavnostih (ART2). Prav tako si programa delita metodologije za izboljševanje
človeških zmogljivosti. Eden
od scenarijev politike, ki je bil pripravljen za področje carine,
predvideva finančno podporo carinskih organov držav članic za nakup
opreme in nadgradnjo njihovih tehničnih zmogljivosti. Namesto priprave
finančnega načrta za ta namen lahko države članice v okviru
programa Carina 2020 za financiranje te potrebe zaprosijo za sredstva iz drugih
programov, vključno z regionalnimi strukturnimi skladi. V
vmesni oceni programov GD HOME za preprečevanje kriminala in boj proti
njemu (ISEC) ter preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic
terorizma ter drugih varnostnih tveganj (CIPS)[40] se ugotavlja, da model upravljanja
programov Carina in Fiscalis 2013 „zagotavlja najbolj obetavne možnosti za
izboljšanje upravljanja ISEC/CIPS, saj omogoča takojšen in prožen odziv na
operativne potrebe“. Hrbtenica
vseevropskih sistemov IT je omrežje CCN/CSI, ki ga uporablja tudi OLAF,
in sicer za izmenjavo (in shranjevanje) informacij o nepravilnostih in
goljufijah. Tako lahko oba generalna direktorata koristita ekonomije obsega. 1.6. Trajanje ukrepa in
finančne posledice X Časovno
omejen predlog/pobuda –
¨ trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020 –
X finančne
posledice med letoma 2014 in 2023 (med letoma 2021 in 2023 le za odobritve
za plačila) ¨ Časovno neomejen predlog/pobuda: –
izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve
med letoma LLLL in LLLL, –
ki mu sledi polno delovanje. 1.7. Predvideni načini
upravljanja[41] X Neposredno centralizirano upravljanje –
Komisija ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na: ¨ izvajalske agencije, ¨ organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[42], ¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve, ¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba specifičnih ukrepov v
skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v
zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe / 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede
spremljanja in poročanja Navedite pogostost in
pogoje. Spremljanje dejavnosti programa se bo
izvajalo, da bi se zagotovila ustrezna uporaba pravil in postopkov za izvajanje
programa (funkcija revizije). Predlogi za dejavnosti skupnega ukrepa se stalno
spremljajo s spletno podatkovno zbirko, tj. orodjem za poročanje o
dejavnostih (ART2), ki vsebuje predloge in z njimi povezane dejavnosti. Isto
orodje omogoča upravičencem nepovratnih sredstev, izplačanih v
okviru programa, in sicer carinskim upravam držav članic, da prek spleta
poročajo o odhodkih, ki so jih financirale iz nepovratnih sredstev za
sodelovanje v dejavnostih skupnega ukrepa. Države članice morajo vsako
leto poslati Komisiji finančno poročilo prek orodja za poročanje
o dejavnostih. Za
dejavnosti v zvezi z IT in dejavnosti krepitve zmogljivosti za usposabljanje,
ki se financirajo prek postopkov javnih naročil, veljajo standardna
pravila poročanja in spremljanja. Program
bo ocenjen dvakrat. Rezultati vmesne ocene bodo na voljo do sredine
leta 2018, rezultati končne ocene programa pa proti koncu
leta 2021. Države članice bodo kot glavne upravičenke programa
opravile velik del zbiranja podatkov, bodisi z zagotavljanjem informacij na
ravni posameznih orodij (večinoma prek ART2) ali informacij o širšem
učinku programa (bodisi s sodelovanjem pri dejavnostih merjenja zaznavanja
ali z izdajanjem poročil). Doslej
so dejavnosti ocenjevanja obstoječih programov obravnavale predvsem
primarne zainteresirane strani programa, in sicer carinske organe in njihove
strokovnjake, ki so ciljno občinstvo programa. Ob upoštevanju pomena
posvetovanja tudi z zainteresiranimi stranmi zunaj programa (tj. gospodarski
subjekti) o učinkih programa nanje in o tem, v kolikšni meri jim koristi,
na primer, boljše sodelovanje med carinskimi upravami, se bo ta razsežnost
neposrednih učinkov vključila v prihodnje ocene programa. 2.2. Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1. Ugotovljena tveganja Potencialna
tveganja v zvezi z nepovratnimi sredstvi so povezana z: –
nepravilnim izvajanjem sporazuma o nepovratnih
sredstvih, podpisanega s konzorcijem držav članic in držav kandidatk.
Stopnja tveganja se šteje za nizko, saj so upravičenke javne uprave
sodelujočih držav; –
države članice prijavijo stroške za dejavnost,
ki ni odobrena v okviru programa, –
države članice dvakrat prijavijo iste stroške, Možna
tveganja za izvajanje javnih naročil, sklenjenih pod okriljem programa, so
povezana z: –
nespoštovanjem pravil javnega naročanja, –
plačilom računa za neobstoječ
produkt. 2.2.2. Načrtovani načini
nadzora Glavni elementi uporabljene strategije nadzora
so: 1. Skupne finančne kontrole za vsa področja odhodkov: Predhodno preverjanje prevzetih obveznosti: Vse
prevzete obveznosti v GD TAXUD preveri in potrdi vodja enote za človeške
vire in finance. Zato se vsa odobrena proračunska sredstva predhodno
preverijo. Ta postopek zagotavlja visoko stopnjo jamstva glede zakonitosti in
pravilnosti transakcij. Predhodno preverjanje plačil: Vsa
plačila se predhodno preverijo v skladu s finančnimi predpisi in po
uveljavljenih postopkih. To poglobljeno kontrolo opravita finančni
preverjevalec in odredbodajalec. Poleg
tega se vsaj eno plačilo (iz vseh kategorij odhodkov) na teden
naključno izbere za predhodno poglobljeno preverjanje, ki ga opravi vodja
enote za človeške vire in finance. Določen ni noben cilj glede obsega
preverjanja, saj je njegov namen „naključno“ preverjanje plačil, da
bi se ugotovilo, ali so bila vsa plačila pripravljena v skladu z
zahtevami. Preostala plačila se vsakodnevno obdelujejo po veljavnih pravilih. Izjave AOSD: Vsi
odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa (AOSD) podpišejo izjave, ki
podpirajo letno poročilo o dejavnostih za zadevno leto. Te izjave
pokrivajo dejavnosti v okviru programa. AOSD izjavijo, da so bile dejavnosti,
povezane z izvajanjem proračuna, opravljene v skladu z načeli dobrega
finančnega poslovodenja, da so uporabljeni sistemi upravljanja in nadzora
zagotovili ustrezno jamstvo zakonitosti in pravilnosti transakcij ter da so
bila tveganja, povezana s temi dejavnostmi, ustrezno ugotovljena, se je o njih
poročalo ter so bili izvedeni blažilni ukrepi. 2. Dodatne kontrole za javna naročila: Uporabljajo se nadzorni postopki za javna naročila, opredeljeni v
finančni uredbi. Vsako javno naročilo se
podeli po uveljavljenem postopku preverjanja s strani služb Komisije za
plačilo, pri čemer se upoštevajo pogodbene obveznosti ter trdno
finančno in splošno poslovodenje. Ukrepi proti goljufijam (kontrole,
poročila itd.) so predvideni v vseh pogodbah, sklenjenih med Komisijo in
upravičenci. Pripravijo se natančni razpisni pogoji, ki tvorijo
podlago za vsako posamezno pogodbo. Pri postopku sprejemanja se strogo upošteva
metodologija TAXUD TEMPO: produkti se pregledajo, po potrebi spremenijo in
dokončno sprejmejo (ali zavrnejo). Računa ni mogoče plačati
brez „pisma o sprejemu“. Postopek naročanja in sprejemanja produktov vključuje tudi
upravljanje sredstev. Vsako sredstvo se naroči in nato sprejme ter vkodira
v institucionalno orodje IT Evropske komisije
(sredstva ABAC) po svoji nakupni vrednosti. Amortizacija se obračuna
avtomatično po računovodskih pravilih Komisije. Tehnično potrjevanje za javna naročila GD
TAXUD izvaja kontrole nad produkti ter nadzira dejavnosti in storitve, ki jih
opravljajo izvajalci. Prav tako redno izvaja presoje kakovosti in varnosti izvajalcev.
Presoje kakovosti preverjajo skladnost dejanskih procesov izvajalca s pravili
in postopki, ki so opredeljeni v njihovem načrtu kakovosti. Presoje
varnosti se osredotočajo na specifične procese, postopke in ureditve.
Naknadne upravne kontrole na operativni in finančni ravni Ob
koncu vsake pogodbe celotno dokumentacijo preveri tako operativna kot
finančna enota, preden se uradno zaključi. 3. Dodatne kontrole za nepovratna sredstva Sporazum
o dodelitvi nepovratnih sredstvih, ki ga podpišejo upravičenci programa
(carinske uprave v državah članicah in državah kandidatkah), določa
pogoje, ki veljajo za financiranje dejavnosti z nepovratnimi sredstvi ter
vključuje poglavje o nadzornih metodah. Vse sodelujoče uprave so se
zavezale spoštovanju finančnih in upravnih pravil Komisije o odhodkih. Dejavnosti,
pri katerih lahko upravičenci do nepovratnih sredstev udeležbo financirajo
iz teh sredstev, so določene v spletni podatkovni zbirki (ART2 – orodje za
poročanje o dejavnostih). Države članice prijavljajo svoje stroške v
isti podatkovni zbirki, ki ima številne vgrajene kontrole za zmanjševanje
napak. Države članice lahko na primer poročajo le o stroških za
dejavnosti, h katerim so bile povabljene in lahko to storijo le enkrat. Poleg
kontrol, ki so vgrajene v sistem poročanja, GD TAXUD izvaja kontrole
dokumentacije in preverjanja na kraju samem na podlagi vzorcev. Te kontrole se
izvajajo naknadno in temeljijo na vzorčenju glede na tveganje. Ta
strategija nadzora omogoča, da je upravno breme za upravičence do nepovratnih
sredstev čim bolj omejeno in sorazmerno z dodeljenimi proračunskimi
sredstvi in ugotovljenimi tveganji. Učinek
poenostavitvenih ukrepov, kot je nadomestitev realnih stroškov s pavšalnimi
zneski, je verjetno majhen v smislu proračunskih koristi. Njegova glava
korist sta boljša učinkovitost in manjša upravna obremenitev za države
članice in Komisijo. 4. Stroški in koristi nadzora Vzpostavljene
kontrole zagotavljajo GD TAXUD zadostno jamstvo o kakovosti in pravilnosti
odhodkov ter zmanjšujejo tveganje neskladnosti. Globina ocene dosega tretjo
raven[43]
za skupne ukrepe in četrto raven[44]
za javna naročila. Korist zgornjih ukrepov strategije nadzora je
zmanjšanje potencialnih tveganja pod 2 % celotnega proračuna ter
zajema vse upravičence. Dodatni ukrepi za nadaljnje zmanjšanje tveganja bi
povzročili nesorazmerno visoke stroške in zato se ne načrtujejo. GD
TAXUD meni, da med sedanjim in tekočim programom ni razlik s stališča
nadzora, zato bo uporabljal enako strategijo nadzora pri programu 2020.
Stroški, povezani z izvajanjem zgornje strategije nadzora, so omejeni na
2,60 %[45]
proračuna in naj bi ostali enaki. Strategija nadzora programa se šteje za učinkovito pri omejevanju
tveganja neskladnosti na pod 2 % in je sorazmerna s povezanimi tveganji. 2.3. Ukrepi preprečevanja
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Poleg
uporabe vseh regulativnih nadzornih mehanizmov bo GD zasnoval strategijo proti
goljufijam, ki bo v skladu z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam
(CAFS), sprejeto 24. junija 2011, da bi med drugim zagotovil, da so
njegove notranje kontrole proti goljufijam popolnoma v skladu z CAFS ter da je
njegov pristop k obvladovanju tveganja za goljufije osredotočen na
prepoznavanje področij s tveganjem za goljufije in ustrezno odzivanje. Po
potrebi se bodo oblikovale omrežne skupine in ustrezna namenska orodja IT za
analiziranje primerov goljufij, povezanih s programom Carina 2020. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice · Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi
vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Število [poimenovanje……………………...……….] || dif./ nedif. ([46]) || držav Efte[47] || držav kandidatk[48] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe || || || || || || · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega
okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Število [poimenovanje…………………………..….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe 1 || 14.04.03 – Carina 2020 || Dif. || NE || ٱDA || NE || NE || || || || || || 1 || 14.01.04.05 Carina 2020 – odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || NE || NE || NE || NE 3.2. Ocenjeni učinek na
odhodke[49] 3.2.1. Povzetek ocenjenega
učinka na odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira: || 1 || Pametna in vključujoča rast GD: TAXUD || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021-2023 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || 14.0403 – Carina 2020 || prevzete obveznosti || (1) || 71,740 || 73,860 || 75,970 || 78,080 || 80,300 || 82,610 || 84,820 || || 547,380 plačila || (2) || 14,348 || 47,055 || 62,779 || 68,162 || 70,083 || 72,072 || 74,103 || 138,778 || 547,380 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[50] || || 14.010405 || || (3) || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || || 0,700 Odobritve za GD TAXUD SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1(a)+3 || 71,840 || 73,960 || 76,070 || 78,180 || 80,400 || 82,710 || 84,920 || || 548,080 plačila || =2+2(a)+3 || 14,448 || 47,155 || 62,879 || 68,262 || 70,183 || 72,172 || 74,203 || 138,778 || 548,080 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 71,740 || 73,860 || 75,970 || 78,080 || 80,300 || 82,610 || 84,820 || || 547,380 plačila || (5) || 14,348 || 47,055 || 62,779 || 68,162 || 70,083 || 72,072 || 74,103 || 138,778 || 547,380 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || 0,100 || || Odobritve za RAZDELEK 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 71,840 || 73,960 || 76,070 || 78,180 || 80,400 || 82,710 || 84,920 || || 548,080 plačila || =5+ 6 || 14,448 || 47,155 || 62,879 || 68,262 || 70,183 || 72,172 || 74,203 || 138,778 || 548,080 Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ GD: TAXUD || Človeški viri || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 70,672 Drugi upravni odhodki || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 2 730 GD TAXUD SKUPAJ || || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 73,402 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 73,402 || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021–2023 || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 82,326 || 84,446 || 86,556 || 88,666 || 90,886 || 93,196 || 95,406 || || 621,482 plačila || 24,934 || 57,641 || 73,365 || 78,748 || 80,669 || 82,658 || 84,689 || 138,778 || 621,482 Ocenjeni
učinek na odobritve za poslovanje –
Predlog zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot
je pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Navedba ciljev in realizacij ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ REALIZACIJE Vrsta realizacije[51] || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Skupno število realizacij || Skupaj stroški Specifični cilj: podpirati delovanje carinske unije, zlasti prek sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi upravami, njihovimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki. || || || || || || || || || || || || || || || || Krepitev zmogljivosti na področju IT || Število pogodb na področju IT || || približno 30 || 57,360 || || 59,470 || || 61,580 || || 63,700 || || 65,910 || || 68,220 || || 70,440 || || 446,680 Skupni ukrepi || Število organiziranih dogodkov || || približno 450 || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 11,570 || || 80,990 Krepitev človeških zmogljivosti || Število izobraževanj || || potrjeno naknadno || 2,810 || || 2,820 || || 2,820 || || 2,810 || || 2,820 || || 2,820 || || 2,810 || || 19,710 || || || || || || || || || || || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || || || || 71,740 104,400 || || 73,860 || || 75,970 || || 78,080 || || 80,300 || || 82,610 || || 84,820 || || 547,380 3.2.2. Ocenjeni učinek na
odobritve upravne narave 3.2.2.1. Povzetek –
Predlog zahteva porabo odobritev za upravne zadeve,
kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 10,096 || 70,672 Drugi upravni odhodki || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 0,390 || 2 730 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 73,402 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[52] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. || p. m. Drugi odhodki upravne narave || p. m. || p. m. || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. SKUPAJ || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 10,486 || 73,402 3.2.2.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
Predlog zahteva porabo človeških virov, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) 14 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 65 || 65 || 65 || 65 || 65 || 65 || 65 14 01 01 02 (delegacije) || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. 14 01 05 01 (posredne raziskave) || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa:)[53] 14 01 02 01 (PU, ZU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 17 || 17 || 17 || 17 || 17 || 17 || 17 14 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. 14 01 04 05 [54] || - na sedežu[55] || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. - v delegaciji || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. 14 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || p. m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. Druge proračunske vrstice (navedite) || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. || p.m. SKUPAJ || 82 || 82 || 82 || 82 || 82 || 82 || 82 14 je zadevno področje politike ali
naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Dejavnosti upravljanja programa v ožjem pomenu[56] in dejavnosti izvajanja programa, kot so študije, razvoj, vzdrževanje in delovanje evropskih informacijskih sistemov. Zunanje osebje || Pomoč za dejavnosti izvajanja programa, kot so študije, razvoj, vzdrževanje in delovanje evropskih informacijskih sistemov. 3.2.3. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
Predlog je skladen z večletnim finančnim
okvirom 2020. 3.2.4. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje
tretjih oseb. 3.2.5. Ocenjeni učinek na
prihodke –
Predlog nima finančnih učinkov na prihodke. ·
Program ima lahko neposreden učinek na
prihodke EU, ker se pričakuje, da bodo izboljšane in učinkovitejše
carinske storitve med drugim zagotovile več pobranih dajatev. Vendar
takšnega učinka ni mogoče izmeriti. ·
Če se izvajajo kazni (omenjene v
členu 13), se te vključijo kot splošni prihodek v proračun
EU. [1] COM(2011)
500 final z dne 29. junija 2011: Proračun za strategijo
Evropa 2020. [2] COM(2010) 2020
final z dne 3. marca 2010: Strategija za pametno, trajnostno in
vključujočo rast. [3] V letu
2010 je približno 12,3 % (15,7 milijard EUR) proračuna EU izhajalo iz
tradicionalnih lastnih sredstev. Generalni direktorat za proračun,
Tematsko poročilo o strategiji carinskega nadzora v državah članicah
– nadzor tradicionalnih lastnih sredstev, str. 3. [4]
Vmesna ocena Carina 2013:
http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/publications/studies/customs2013_mid_term_report_en.pdf. [5] DELOITTE, The future business architecture for the
Customs Union and Cooperative Model in the Taxation Area in Europe (Prihodnja
poslovna arhitektura za carinsko unijo in kooperativni model na področju
obdavčitve v Evropi). [6] Zapisnik 9. seje carinskega odbora z dne
11. aprila 2011. [7] Predlog
uredbe o carinskem zakoniku Unije, COM(2012) 64 z dne 20. februarja
2012. [8] Carinske
in davčne stične točke skupaj. [9] COM(2012) 388
final. [10] Prej
imenovani vseevropski sistemi IT. [11] UL
L 55, 28.2.2011, str. 13. [12] COM(2011),
398 final z dne 29. junija 2011. [13] COM(2011), 706 final z dne 9. novembra 2011. [14] COM(2010) 245 final./2, Evropska digitalna agenda. [15] COM(2010)
682 z dne 23. novembra 2010, Program za nova znanja in spretnosti ter
delovna mesta. [16] COM(2011) 0206
final. [17] COM(2011)
287, Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine –
Spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij za zagotavljanje ekonomske rasti,
kakovostnih delovnih mest in vrhunskih proizvodov in storitev v Evropi. [18] Ta program
bo dopolnil program Komisije Herkul III (2014–2020), (COM 2011) 914 final,
program, ki je posebej namenjen boju proti goljufijam, korupciji in drugim
nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na finančne interese Unije. [19] COM(2010)
612. Trgovina, rast in svetovne zadeve: trgovinska politika je temeljna
sestavina strategije EU 2020. [20] COM(2010) 673
final., Bruselj, 22.11.2010, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in
Svetu — Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši
Evropi. [21] COM(2010) 171
final, Bruselj, 20.4.2010, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu,
Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zagotavljanje
območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski
načrt izvajanja stockholmskega programa. [22] COM(2010)
2020 [23] COM(2004)
373 [24] Je treba
še dopolniti. [25] COM(2010)
700. [26] UL 28.2.2011
L 55–13. [27] UL L 154,
14.6.2007, str. 25. [28] UL L 292,
15.11.1996, str. 2. [29] ABM:
upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih. [30] Kot je
navedeno v členu 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe. [31] COM(2010) 2020
final. z dne 3. marca 2010: Strategija za pametno, trajnostno in
vključujočo rast. [32] Sprejel
Svet leta 2008 (2008/C 253/01). [33] SEC(2011)
467 final, 13.4.2011. Pregled odzivov na javno posvetovanje o sporočilu „K
aktu za enotni trg“. [34] http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/customs/customs_controls/counterfeit_piracy/
statistics/statistics_2010.pdf. [35] Generalni
direktorat za proračun, tematsko poročilo o strategiji carinskega
nadzora v državah članicah – nadzor tradicionalnih lastnih sredstev, str.
3. [36] COM(2010)
612, Trgovina, rast in svetovne zadeve, str. 12. [37] COM(2010) 673
final., Bruselj, 22.11.2010, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in
Svetu – Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši
Evropi. [38] COM(2010) 171
final, Bruselj, 20.4.2010, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu,
Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zagotavljanje
območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – akcijski
načrt izvajanja stockholmskega programa. [39] Carinske
in davčne stične točke skupaj. [40] COM(2005) 124
z dne 6. aprila 2005 določa proračun v višini
745 milijonov EUR v finančnem okviru 2007–2013. [41] Pojasnitve načinov upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html [42] Kot je
navedeno v členu 185 finančne uredbe. [43] Globina
kontrol – tretja raven: kontrola v zvezi s povsem neodvisnimi potrdilnimi
informacijami. [44] Globina
kontrol – četrta raven: kontrola v zvezi z in vključno z dostopom do
pomembne dokumentacije, ki je na voljo na ravni zadevnega procesa. [45] Stroški
vključujejo števile FTE, ki izvajajo kontrole, pomnoženo s
povprečnimi stroški za osebje; odhodki v zvezi z zunanjimi revizijami,
odhodki v zvezi z vzdrževanjem sistema ART. [46] Dif. =
diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva. [47] EFTA:
Evropsko združenje za prosto trgovino. [48] Države
kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega
Balkana. [49] Odhodki so
izraženi v trenutnih cenah. [50] Tehnična
in/ali upravna pomoč ter odhodki za podpiranje izvajanja programov in/ali
ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [51] Realizacije
so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni in opravljene (npr.: število
financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.). [52] Tehnična
in/ali upravna pomoč ter odhodki za podpiranje izvajanja programov in/ali
ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [53] PU=
pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec (Intérimaire); MSD = mlajši
strokovnjak v delegaciji (Jeune Expert en Délégation); LA= lokalni uslužbenec;
SNE= napoteni nacionalni strokovnjak. [54] Pod
zgornjo mejo za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [55] Predvsem
strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in
Evropski sklad za ribištvo (ESR). [56] Število
delovnih mest, povezanih z dejavnostmi upravljanja programa v ožjem smislu, je
omejeno na 18.