OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike je treba sprejeti ukrepe, da bi zagotovili, da se živi vodni viri izkoriščajo v skladu s trajnostnimi gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi pogoji. Pomembno sredstvo za dosego tega cilja je letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov (TAC), kvot in omejitev ribolovnega napora.

Cilj tega predloga je za leto 2013 določiti ribolovne možnosti za države članice za tržno najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju. Zaradi poenostavitve in pojasnitve odločitev o letnih celotnih dovoljenih ulovih in kvotah so ribolovne možnosti v Baltskem morju od leta 2006 določene v ločeni uredbi.

· Splošno ozadje

V Sporočilu Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih za leto 2013 (COM(2012) 278 final) je predstavljeno ozadje predloga.

Znanstveno mnenje o staležih v Baltskem morju za leto 2013 je maja 2012 podal Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), junija 2012 pa Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

Predlog ima dva oddelka, ki sta pomembna za upravljanje ribolova v Baltiku v letu 2013, saj so v njiju določene ribolovne možnosti: v prvem oddelku so določeni celotni dovoljeni ulovi in kvote, v drugem pa je omejen ribolovni napor, in sicer z omejevanjem dejavnosti ribiških plovil (število dni na morju).

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Ribolovne možnosti in način njihove dodelitve državam članicam se določajo vsako leto. Najnovejši instrument je Uredba Sveta (EU) št. 1256/2011 z dne 30. novembra 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2012 uporabljajo v Baltskem morju in spremembah Uredbe (EU) št. 1124/2010.

Za upravljanje ribištva v Baltskem morju je pomembna tudi Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98.

V Uredbi Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 so opisani ukrepi nadzora in spremljanja, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev zadevnih staležev trske. Poleg tega navedena uredba vsebuje pravila za določanje celotnih dovoljenih ulovov za zahodne in vzhodne staleže trske in s tem povezane omejitve ribolovnega napora.

· Skladnost z drugimi politikami in cilji EU

Predlagani ukrepi so oblikovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije o trajnostnem razvoju.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja

Znanstveni organizaciji, s katerima so bila opravljena posvetovanja, sta Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

Unija vsako leto zaprosi ICES in STECF za znanstveno mnenje o stanju pomembnih staležev rib. Prejeto mnenje obsega vse baltske staleže, za katere so predlagani celotni dovoljeni ulovi.

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja z Regionalnim svetovalnim svetom za Baltsko morje (BSRAC) so potekala na srečanju skupne delovne skupine za ribolov pridnenih in pelagičnih vrst rib junija 2012 na osnovi Sporočila Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih. Znanstveno osnovo predloga sta pripravila ICES in STECF. Na srečanju so bila na osnovi navedenega sporočila predstavljena pravila za določanje celotnih dovoljenih ulovov in kvot za leto 2013. V predlogu so bila obravnavana in v čim večji meri upoštevana predhodna stališča o vseh zadevnih staležih rib, in sicer tako, da niso v nasprotju z obstoječimi politikami in ne povzročajo poslabšanja stanja ranljivih virov.

BSRAC podpira prizadevanja Komisije, da se določijo celotni dovoljeni ulovi, ki so skladnejši z znanstvenim mnenjem, podpira pa tudi uporabo večletnega načrta za trsko glede določanja celotnih dovoljenih ulovov.

· Ocena učinka

Celotni dovoljeni ulovi za trsko v vzhodnem in zahodnem Baltskem morju so bili v skladu z večletnim načrtom zmanjšani za povprečno 6 %. V skladu s predlogom bi se celotni dovoljeni ulovi za tri od petih pelagičnih vrst povečali, za ostali dve pa bi se zmanjšali. Na splošno bi predlagani ukrepi povzročili rahlo skupno povečanje ribolovnih možnosti v smislu količin ulova za plovila Unije v Baltskem morju, in sicer za približno 2 % za vse vrste, razen za staleže lososa in morske plošče.

Predlog ne odraža zgolj kratkoročnih interesov, temveč je del dolgoročnejšega pristopa, s katerim se stopnja ribolova postopno znižuje na dolgoročne trajnostne ravni. Posledice pristopa, uporabljenega v predlogu, bodo zato srednje- do dolgoročno stabilen ribolovni napor in višje kvote. Dolgoročne posledice takega pristopa pa bodo predvidoma zmanjšan vpliv na okolje zaradi manjšega ribolovnega napora, zmanjšanja v ribolovnem sektorju v smislu števila plovil in/ali povprečnega ribolovnega napora na plovilo in nespremenjena ali povečana iztovarjanja. Trajnost ribiških dejavnosti se bo dolgoročno povečala.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Namen predloga je določiti omejitve ulova in ribolovnega napora, ki bi veljale za ribištvo EU, da bi dosegli cilj skupne ribiške politike, tj. zagotovitev ribolova na ravni, ki je biološko, gospodarsko in družbeno trajnostna.

· Pravna podlaga

Člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

· Načelo subsidiarnosti

Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Skupna ribiška politika je skupna politika. V skladu s členom 43(3) PDEU mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Zadevna uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Ob upoštevanju člena 20(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 lahko države članice po lastni presoji dodelijo takšne možnosti regijam ali nosilcem dejavnosti. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

· Izbira instrumenta

Predlagani instrument: Uredba.

To je predlog za upravljanje ribištva na podlagi člena 43(3) PDEU ter v skladu s členom 20 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.           DODATNE INFORMACIJE

· Poenostavitev

Predlog še naprej zagotavlja poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (EU ali nacionalne), saj vsebuje določbe, ki so podobne določbam uredbe o ribolovnih možnostih v Baltskem morju za leto 2012.

· Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog zadeva letno uredbo za leto 2013, zato ne vključuje klavzule o reviziji.

· Podrobna obrazložitev

Predlog določa ribolovne možnosti za leto 2013 za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib za države članice, ki lovijo v Baltskem morju.

Predlagane številke temeljijo na najnovejšem znanstvenem mnenju, posvetovanju z BSRAC in okviru za določanje celotnih dovoljenih ulovov in kvot, opisanih v sporočilu Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih. Od predlaganih celotnih dovoljenih ulovov so bile po potrebi odštete teoretične količine staležev, ki jih Unija deli z Rusko federacijo.

V skladu z namenom Komisije, da zagotovi trajnostno rabo ribolovnih virov v skladu s politiko Unije in mednarodnimi obveznostmi ter hkrati ohranja stabilne ribolovnih možnosti, so letna odstopanja celotnih dovoljenih ulovov omejena, če je to izvedljivo, ob upoštevanju stanja zadevnega staleža.

Celotni dovoljeni ulovi in kvote, dodeljene državam članicam, so določeni v Prilogi I, omejitve ribolovnega napora pa v Prilogi II k tej uredbi.

Za staleže trske so predlagani celotni dovoljeni ulovi in omejitve ribolovnega napora skladni z zahtevami večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča navedene staleže. Osrednji element načrta je postopno zmanjšanje ribolovne umrljivosti na dolgoročno trajnostne ravni, da bi zagotovili obnovitev staležev ter visoke in stabilne donose. Ribolovna umrljivost za staleže trske se je že zmanjšala na ravni, ki jih določa večletni načrt, zato ni več treba zmanjšati ribolovnega napora, tj. število dni na morju, niti ga povečati.

Vsi pelagični staleži v Baltskem morju, in sicer zahodni in osrednji stalež sleda, staleža sleda v Riškem in Botnijskem zalivu ter stalež papaline, se morajo v letu 2013 loviti na ravni največjega trajnostnega donosa, zato predlagani celotni dovoljeni ulovi ustrezajo ribolovni umrljivosti na ravni največjega trajnostnega ulova.

Da bi za staleža lososa in morske plošče lahko predlagali celotni dovoljeni ulov, mora biti v skladu s pristojnostmi za ta dva staleža še podano znanstveno mnenje. Ker rezultati nadaljnjih posvetovanj z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja še niso znani, količine v predlogu niso podane in bodo vključene pozneje.

2012/0223 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2013 uporabljajo v Baltskem morju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s členom 43(3) Pogodbe mora Svet na predlog Komisije sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)       Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike ([1]) zahteva, da se uvedejo ukrepi za dostop do voda in virov ter za trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), kot tudi prejetih mnenj regionalnih svetovalnih svetov.

(3)       Zato mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti po staležih ali skupinah staležev, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani. Ribolovne možnosti bi morale biti razdeljene med države članice tako, da se vsaki državi članici zagotovi ustrezna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolovno območje in da se upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(4)       Celotni dovoljeni ulovi (TAC) bi morali biti določeni na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja ob upoštevanju bioloških in družbeno‑gospodarskih vidikov, zagotavljanju pravične obravnave med ribiškimi sektorji ter upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, zlasti na srečanjih s Svetovalnim odborom za ribištvo in ribogojstvo ter zadevnimi regionalnimi svetovalnimi sveti.

(5)       Za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, bi bilo treba ribolovne možnosti določiti v skladu s pravili iz teh načrtov. Zato bi bilo treba določiti omejitve ulova in omejitve ribolovnega napora za staleže trske v Baltskem morju v skladu s pravili iz Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže ([2]) („načrt za trsko v Baltskem morju“).

(6)       Glede na najnovejše znanstveno mnenje bi lahko uvedli prožnejše upravljanje ribolovnega napora za staleže trske v Baltskem morju, ne da bi pri tem ogrozili cilje načrta za trsko v Baltskem morju in povzročili višjo ribolovno umrljivost. Takšna prožnost bi omogočila učinkovitejše upravljanje ribolovnega napora v primerih, ko kvote ne bi bile enakomerno razdeljene med ladjevja države članice, poleg tega pa bi se lažje hitro odzvali na izmenjavo kvot. Zato bi morale imeti države članice možnost dodelitve dodatnih dni odsotnosti iz pristanišča plovilom pod njihovo zastavo, če bi bilo drugim plovilom pod njihovo zastavo odvzeto enako število dni odsotnosti iz pristanišča.

(7)       Uporabo ribolovnih možnosti, kot so določene v tej uredbi, bi morala urejati Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ([3]), zlasti člena 33 in 34 Uredbe v zvezi z evidentiranjem ulova in ribolovnega napora ter obvestilom s podatki o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev v skladu s to uredbo, ki jih uporabljajo države članice, ko Komisiji pošiljajo podatke.

(8)       V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov in kvot iz leta v leto ([4]) je treba navesti staleže, za katere veljajo posamezni ukrepi, določeni v navedeni uredbi.

(9)       Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, je pomembno, da se ribolov na zadevne staleže odpre 1. januarja 2013. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe

Člen 1 Vsebina

Ta uredba za leto 2013 določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju.

Člen 2 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za plovila Unije, ki lovijo v Baltskem morju.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) območja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so zemljepisna območja, določena v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu ([5]);

(b) „Baltsko morje“ pomeni podrazdelke ICES 22–32;

(c) „plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(d) „celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki jo je vsako leto mogoče naloviti iz posameznega staleža;

(e) „kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(f) „dan odsotnosti iz pristanišča“ pomeni neprekinjeno obdobje 24 ur ali del takega obdobja, v katerem je plovilo odsotno iz pristanišča.

Poglavje II Ribolovne možnosti

Člen 4 Celotni dovoljeni ulovi in dodelitve

Celotni dovoljeni ulovi, kvote in po potrebi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.

Člen 5 Posebne določbe o dodelitvah

1.           Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena tej uredbi, ne posega v:

(a) izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c) dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d) zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e) odbitke v skladu s členi 37, 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.           Razen kadar je drugače določeno v Prilogi I k tej uredbi, člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 velja za staleže, za katere velja previdnostni celotni dovoljeni ulov, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, za katere velja analitski celotni dovoljeni ulov.

Člen 6 Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se ne obdržijo na krovu ali iztovarjajo, razen ulova plovil države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana.

Člen 7 Omejitve ribolovnega napora

1.           Omejitve ribolovnega napora so določene v Prilogi II.

2.           Omejitve iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za podrazdelka ICES 27 in 28.2, razen če je Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 1098/2007, ki bi navedena podrazdelka izključuje iz omejitev, navedenih v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) ter členu 13 navedene uredbe.

3.           Omejitve iz odstavka 1 se ne uporabljajo za podrazdelek ICES 28.1, razen če je Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 29(4) Uredbe (ES) št. 1098/2007, da se omejitve, navedene v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1098/2007, uporabljajo za navedeni podrazdelek.

Poglavje III Končne določbe

Člen 8 Prenos podatkov

Ko države članice v skladu s členoma 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količine ujetih staležev, uporabijo oznake staležev, določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 9 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA I TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, KJER TAC OBSTAJAJO, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V naslednjih preglednicah so določeni celotni dovoljeni ulovi in kvote (v tonah žive teže, razen če je določeno drugače) po staležu ter po potrebi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani.

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES.

Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste.

Za namene te uredbe je v nadaljevanju podana korelacijska preglednica latinskih in domačih imen:

Znanstveno ime || Tričrkovna oznaka || Domače ime

Clupea harengus || HER || sled

Gadus morhua || COD || trska

Pleuronectes platessa || PLE || morska plošča

Salmo salar || SAL || atlantski losos

Sprattus sprattus || SPR || papalina

Vrsta: || sled || || Območje: || podrazdelka 30–31 || ||

|| Clupea harengus || || HER/3D30.; HER/3D31.

Finska || 81 248 || ||

Švedska || 17 852 || ||

|| || ||

Unija || 99 100 || ||

|| || ||

TAC || 99 100 || || Analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Vrsta: || sled || || Območje: || podrazdelki 22–24

|| Clupea harengus || || HER/3B23.; HER/3C22.; HER/3D24. ||

Danska || 3 617 || ||

Nemčija || 14 234 ||

Finska || 2 || ||

Poljska || 3 357 ||

Švedska || 4 590 || ||

|| ||

Unija || 25 800 || ||

|| ||

TAC || 25 800 || || Analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

|| ||

|| || ||

Vrsta: || sled || || Območje: || vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

|| Clupea harengus || || HER/3D25.; HER/3D26.; HER/3D27.; HER/3D28.2; HER/3D29.; HER/3D32.

Danska || 1 873 || ||

Nemčija ||  497 || ||

Estonija || 9 567 || ||

Finska || 18 674 || ||

Latvija || 2 361 || ||

Litva || 2 486 || ||

Poljska || 21 216 || ||

Švedska || 28 481 || ||

|| || ||

Unija || 85 155 || ||

|| || ||

TAC || Ni relevantno. || Analitski TAC

Vrsta: || sled || || Območje: || podrazdelek 28.1

|| Clupea harengus || || HER/03D.RG || || ||

Estonija || 12 764 || ||

Latvija || 14 876 || ||

|| || ||

Unija || 27 640 || ||

|| || ||

TAC || 27 640 || || Analitski TAC

|| || ||

Vrsta || trska || Območje: || vode Unije podrazdelkov 25–32

|| Gadus morhua || || COD/3D25.; COD/3D26.; COD/3D27.; COD/3D28.; COD/3D29.; COD/3D30.; COD/3D31.; COD/3D32.

Danska || 14 143 || ||

Nemčija || 5 626 || ||

Estonija || 1 378 || ||

Finska || 1 082 || ||

Latvija || 5 259 || ||

Litva || 3 464 || ||

Poljska || 16 285 || ||

Švedska || 14 328 ||   ||

|| || ||

Unija || 61 565 || ||

|| || ||

TAC || Ni relevantno. || Analitski TAC

|| || ||

Vrsta: || trska || || Območje: || podrazdelki 22–24 ||

|| Gadus morhua || || COD/3B23.; COD/3C22.; COD/3D24.

Danska || 9 080 || ||

Nemčija || 4 439 || ||

Estonija ||  201 || ||

Finska ||  178 || ||

Latvija ||  751 || ||

Litva ||  487 || ||

Poljska || 2 429 || ||

Švedska || 3 235 || ||

|| || ||

Unija || 20 800 || ||

|| || ||

TAC || 20 800 || || Analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

|| || ||

Vrsta: || morska plošča || || Območje: || vode Unije podrazdelkov 22–32 ||

|| Pleuronectes platessa || || PLE/3B23.; PLE/3C22.; PLE/3D24.; PLE/3D25.; PLE/3D26.; PLE/3D27.; PLE/3D28.; PLE/3D29.; PLE/3D30.; PLE/3D31.; PLE/3D32.

Danska || 2 443 || ||

Nemčija || 271 || ||

Poljska || 511 || ||

Švedska || 184 || ||

|| || ||

Unija || 3 409 || ||

|| || ||

TAC || 3 409 || || Previdnostni TAC

Vrsta: || atlantski losos || Območje: || vode Unije podrazdelkov 22–31

|| Salmo salar || || SAL/3B23.; SAL/3C22.; SAL/3D24.; SAL/3D25.; SAL/3D26.; SAL/3D27.; SAL/3D28.; SAL/3D29.; SAL/3D30.; SAL/3D31.

Danska || 22 538 || (1) ||

Nemčija || 2 508 || (1) ||

Estonija || 2 291 || (1) ||

Finska || 28 103 || (1) ||

Latvija || 14 335 || (1) ||

Litva || 1 685 || (1) ||

Poljska || 6 837 || (1) ||

Švedska || 30 465 || (1) ||

|| || ||

Unija || 108 762 || (1) ||

|| || ||

TAC || Ni relevantno. || Analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

__________ || || ||

(1)           Izraženo s številom posameznih rib.

Vrsta: || atlantski losos || Območje: || vode Unije podrazdelka 32

|| Salmo salar || || SAL/3D32. || || ||

Estonija || 1 581 || (1) ||

Finska || 13 838 || (1) ||

|| || ||

Unija || 15 419 || (1) ||

|| || ||

TAC || Ni relevantno. || Previdnostni TAC

__________ || || ||

(1)           Izraženo s številom posameznih rib.

Vrsta: || papalina || || Območje: || vode Unije podrazdelkov 22–32 ||

|| Sprattus sprattus || || SPR/3B23.; SPR/3C22.; SPR/3D24.; SPR/3D25.; SPR/3D26.; SPR/3D27.; SPR/3D28.; SPR/3D29.; SPR/3D30.; SPR/3D31.; SPR/3D32.

Danska || 24 659 || (1) ||

Nemčija || 15 622 || (1) ||

Estonija || 28 634 || (1) ||

Finska || 12 908 || (1) ||

Latvija || 34 583 || (1) ||

Litva || 12 510 || (1) ||

Poljska || 73 392 || (1) ||

Švedska || 47 670 || (1) ||

|| || ||

Unija || 249 978 || ||

|| || ||

TAC || Ni relevantno. || || Analitski TAC

__________ (1)           Papalina mora znašati najmanj 92 % iztovorjenega ulova, ki se všteva v kvoto. Prilov sleda se všteje v preostalih 8 % kvote (HER/*3BCDC).

PRILOGA II OMEJITVE RIBOLOVNEGA NAPORA

4.           Države članice dodelijo plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa najmanj 90 mm, z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa najmanj 90 mm, s pridnenimi parangali, parangali, razen visečih parangalov, ročnimi vrvicami in vrvicami s svetlečimi vabami, pravico do:

(a) 163 dni odsotnosti iz pristanišča v podrazdelkih ICES 22–24, razen v obdobju od 1. do 30. aprila, ko se uporablja člen 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 1098/2007; in

(b) 160 dni odsotnosti iz pristanišča v podrazdelkih ICES 25–28, razen v obdobju od 1. julija do 31. avgusta, ko se uporablja člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 1098/2007.

5.           Največje število dni odsotnosti iz pristanišča na leto, ko je plovilo lahko prisotno na obeh območjih iz točk 1(a) in (b), če lovi z orodjem iz točke 1, ne sme presegati največjega števila dni odsotnosti iz pristanišča, dodeljenega enemu izmed navedenih dveh območij.

6.           Če je to potrebno za učinkovito upravljanje ribolovnih možnosti, lahko države članice z odstopanjem od točk 1 in 2 plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, dodelijo pravico do dodatnih dni odsotnosti iz pristanišča, če se drugim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo in za katere velja omejitev napora na istem območju, odvzame enako število dni odsotnosti iz pristanišča in če je zmogljivost, izražena v kW, vsakega plovila dajalca enaka ali večja od zadevnih prejemnih plovil. Število prejemnih plovil ne sme presegati 10 % skupnega števila plovil zadevne države članice, kot je navedeno v točki 1.

[1]               UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[2]               UL L 248, 22.9.2007, str. 1.

[3]               UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

[4]               UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[5]               UL L 349, 31.12.2005, str. 1.