OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga

|| Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog zadeva uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“), v postopku glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ukrajine.

|| Splošno ozadje Ta predlog je nastal pri izvajanju osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena po vsebinskih in postopkovnih zahtevah iz osnovne uredbe ter zlasti člena 11(3) Uredbe.

|| Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Trenutno veljavni ukrepi so bili uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 585/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 ter o zaključku postopka pregleda zaradi izteka ukrepa glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške.

|| Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ni relevantno.

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

|| Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

|| Zainteresirane strani, na katere se nanaša postopek, so imele možnost, da med preiskavo zagovarjajo svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe.

|| Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

|| Strokovno mnenje ni bilo potrebno.

|| Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne določa splošne ocene učinka, vendar vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti.

Pravni elementi predloga

|| Povzetek predlaganih ukrepov Komisija je 29. julija 2011 na zahtevo ukrajinskega proizvajalca Interpipe začela delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ukrajine. Priloženi predlog uredbe Sveta temelji na ugotovitvah, da raven protidampinških dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla, ki jih proizvaja družba Interpipe, ni več potrebna za odpravo škodljivega dampinga in da so spremenjene okoliščine, ki so pripeljale do nižje stopnje dampinga, trajne narave. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe za spremembo protidampinške dajatve, ki je trenutno v veljavi na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla družb LLC Interpipe Niko Tube in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant.

|| Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in zlasti člen 11(3) Uredbe.

|| Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

|| Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

|| Oblika ukrepanja je opisana v navedeni osnovni uredbi in ne dopušča odločanja na nacionalni ravni.

|| Navedba o načinu zmanjšanja finančnega in administrativnega bremena Unije, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter o njeni sorazmernosti s ciljem predloga ni relevantna.

|| Izbira instrumentov

|| Predlagani instrumenti: uredba.

|| Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjega razloga. Navedena osnovna uredba ne predvideva drugih možnosti.

Proračunske posledice

|| Predlog ne vpliva na proračun Unije.

2012/0204 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 585/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine, po delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1] („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4), ter člena 11(3), (5) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),

ob upoštevanju naslednjega:

1.           POSTOPEK

1.1.        Veljavni ukrepi

(1)       Svet je po preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 954/2006[2] uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine. Ti ukrepi so bili v obliki protidampinške dajatve ad valorem v višini od 12,3 % do 25,7 % uvedeni na uvoz posamično navedenih proizvajalcev izvoznikov v Ukrajini, na uvoz vseh drugih družb v Ukrajini pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 25,7 %. Dokončna protidampinška dajatev, uvedena za proizvajalca izvoznika, ki sta predmet sedanje preiskave v zvezi s pregledom, CJSC Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube in OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant, sedaj imenovana LLC Interpipe Niko Tube in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant („vložnik“ ali „Interpipe“) je bila 25,1 %.

(2)       Na podlagi vloge Interpipe za razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 je Splošno sodišče Evropske unije razveljavilo člen 1 Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006, v kolikor je protidampinška dajatev, določena za Interpipe, večja od dajatve, ki bi se morala obračunati, če izvozna cena ne bi bila prilagojena za provizijo, ko je prodaja potekala prek povezanega trgovca, Sepco SA[3]. Sodišče Evropske unije je 16. februarja 2012 potrdilo sodbo Splošnega sodišča[4].

(3)       Po teh dveh sodbah je Svet z Uredbo (EU) št. 540/2012[5] spremenil Uredbo Sveta (ES) št. 954/2006, da bi popravil protidampinško dajatev, uvedeno za Interpipe, v kolikor je bila ta napačno določena. Zato je protidampinška dajatev, ki trenutno velja za Interpipe 17,7 %.

(4)       Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo 585/2012[6] ohranil ukrepe, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 954/2006 na uvoz brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine („preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa“).

(5)       Zato so trenutno veljavni ukrepi tisti, ki jih določa Uredba (ES) št. 585/2012, tj. med 24,1 % in 35,8 % za uvoz iz Rusije in med 12,3 % in 25,7 % za uvoz iz Ukrajine, za LLC Interpipe Niko Tube in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant velja protidampinška dajatev v višini 17,7 %.

1.2.        Zahtevek za delni vmesni pregled

(6)       Komisija je 29. julija 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek delnega vmesnega pregleda („obvestilo o začetku“)[7] protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ukrajine v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(7)       Pregled, ki je po obsegu omejen na proučitev dampinga, se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga vložil Interpipe. V zahtevku je Interpipe predložil dokaze prima facie, da za izravnavo škodljivega dampinga nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno.

1.3.        Preiskava

(8)       Preiskava stopnje dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2010 do 31. marca 2011 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(9)       Komisija je vložnika, organe države izvoznice in industrijo Unije uradno obvestila o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)     Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija vložniku poslala vprašalnik, ki se je odzval v roku.

(11)     Komisija si je priskrbela in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev stopnje dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih vložnika in z njim povezanih trgovinskih družbah LLC Interpipe Ukraine in Interpipe Europe SA.

2.           ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1.        Zadevni izdelek

(12)     Zadevni izdelek je enak, kot ga opredeljuje Uredba 585/2012, na podlagi katere so bili uvedeni trenutno veljavni ukrepi, tj. nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW)[8], ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7304 11 00, ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 22 00, ex 7304 23 00, ex 7304 24 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93, s poreklom iz Ukrajine („zadevni izdelek“).

2.2.        Podobni izdelek

(13)     Sedanja preiskava je potrdila, da imajo, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, izdelek, ki ga proizvajajo v Ukrajini in se izvaža v Unijo, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na notranjem trgu, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

3.           DAMPING

3.1.        Uvodne opombe

(14)     Interpipe ima v celoti v lasti in pod nadzorom dva proizvajalca izvoznika, LLC Interpipe Niko Tube (Niko Tube) in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (Interpipe NTRP). V skladu z običajno prakso institucij je bila izračunana skupna stopnja dampinga za oba proizvajalca izvoznika. Znesek dampinga je bil najprej izračunan za vsakega proizvajalca izvoznika, nato je bila za obe družbi določena enotna tehtana povprečna stopnja dampinga.

(15)     Vendar je bila ta metodologija drugačna od metodologije, ki se je uporabila v prvotni preiskavi, pri kateri je bila skupna stopnja dampinga izračunana z združitvijo vseh podatkov, ki se nanašajo na proizvodnjo, dobičkonosnost in prodajo obeh proizvajalcev v Uniji. Spremenjene okoliščine, ki upravičujejo to spremembo metodologije, so pogojene z izrazito spremembo podjetniške strukture skupine, ki omogoča opredelitev ustrezne proizvodnje družbe glede na prodajo in proizvodnjo, kar v prvotni preiskavi ni bilo možno.

(16)     Poleg tega so bili v prvotni preiskavi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe za Interpipe prilagojeni energetski stroški, da bi ustrezno odražali stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo električne energije in plina v Ukrajini. Ta prilagoditev je bila potrebna zaradi dejstva, da so bile tedanje ukrajinske cene plina in elektrike znatno nižje kot povprečne cene v Uniji in niso odražale mednarodnih tržnih cen. Prilagoditev je temeljila na povprečju cen, ugotovljenih v Romuniji, ki je bila takrat del preiskave.

(17)     Vendar se v nasprotju s prvotno preiskavo ocenjuje, da prilagoditev za energetske stroške za namen sedanjega vmesnega pregleda ni potrebna. Preiskava je pokazala, da so se povprečne cene ukrajinske energije od prvotne preiskave naprej stalno višale, in sicer z veliko večjo stopnjo od povprečnih cen v Evropski uniji, s čimer so postopoma zapolnile vrzeli med njimi. Znatna razlika v ceni stroškov za energijo, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi in je utemeljevala prilagoditev, zato zdaj ni prisotna.

(18)     Glede na zgoraj navedeno ne bi bilo ustrezno, da se v tem vmesnem pregledu izvede prilagoditev za stroške energije.

3.2.        Damping uvoza v OPP

3.2.1.     Normalna vrednost

(19)     V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej za vsakega proizvajalca izvoznika proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza v Unijo, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja reprezentativna za oba proizvajalca izvoznika.

(20)     Nadalje je bilo proučeno, ali je bila vsaka vrsta podobnega izdelka, ki sta jo proizvajalca izvoznika prodala na svojem notranjem trgu, dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka vložnika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(21)     V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe je bilo nato proučeno, ali se za domačo prodajo vsake posamezne vrste izdelka, ki je bila prodana v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovanja. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(22)     Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(23)     Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OPP.

(24)     Normalna vrednost za nereprezentativne vrste (tiste, pri katerih je domača prodaja pomenila manj kot 5 % izvoza v Unijo ali se sploh niso prodajale na domačem trgu) je bila izračunana na podlagi proizvodnih stroškov za posamezno vrsto izdelka, h katerim se prištejejo zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. V primeru obstoječe domače prodaje je bil za zadevne vrste izdelkov uporabljen dobiček iz transakcij v okviru običajnega poteka trgovine na domačem trgu za vrsto izdelka. Če domače prodaje ni bilo, se je uporabil povprečen dobiček. Ta sprememba metodologije je posledica dejstva, da je Odbor STO po prvotni preiskavi predložil, Organ STO za poravnavo sporov pa sprejel poročilo v zadevi Evropske skupnosti – protidampinški ukrep na gojenega lososa z Norveške[9], ki določa, da dejanske stopnje dobička, določene za transakcije v običajnem poteku trgovine z zadevnimi vrstami izdelka, za katere je treba konstruirati normalno vrednost, ni mogoče zanemariti.

(25)     Po razkritju končnih sklepov sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da stroški mirovanja ne bi smeli biti vključeni v njihove skupne proizvodne stroške zadevnega izdelka v OPP, saj je to kršitev člena 2(5) osnovne protidampinške uredbe in v nasprotju z računovodskimi načeli iz mednarodnih računovodskih standardov (MRS), zlasti MRS 2. V zvezi s členom 2(5) bi bilo treba opozoriti, da je treba stroške proizvodnje zadevnega proizvoda prilagoditi, kadar se šteje, da niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke. Čeprav družba ni obratovala v svoji polni zmogljivosti, je še vedno imela stroške. Dejansko so bili takšni stroški knjiženi kot stroški v izkazu poslovnega izida dveh proizvajalcev izvoznikov in bi se jih dalo neposredno povezati s podobnim izdelkom. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sklic na MRS 2 ni ustrezen, saj je namen tega standarda predpisati računovodsko rešitev glede zalog in ne določa, kaj bi bilo treba šteti za stroške proizvodnje. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(26)     Ista proizvajalca izvoznika sta trdila tudi, da bi bilo treba nekatere finančne stroške zaradi posojil, ki so bili vključeni med stroške PSA, izključiti. Trdila sta, da so bila ta posojila odziv na potrebe po likvidnosti in namenjena kratkoročnemu financiranju družbe in niso bila povezana s proizvodnjo zadevnega izdelka. Med preveritvenim obiskom je bilo dejansko ugotovljeno, da so bili stroški obresti v glavnem povezani s financiranjem obratnega kapitala. Zato so bili stroški obresti pripisani vsem izdelkom. Proizvajalca izvoznika nista mogla dokazati, da so bili stroški obresti posebej povzročeni zaradi namenov, ki niso financiranje obratnega kapitala. Oba proizvajalca izvoznika nista mogla zagotoviti nadaljnjih dokazov v utemeljitev svoje trditve, zato je bila zavrnjena.

3.2.2.     Izvozna cena

(27)     Ves izvoz zadevnega izdelka dveh proizvajalcev izvoznikov v Unijo je potekal prek povezane trgovske družbe v Švici neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.2.3.     Primerjava

(28)     Opozoriti je treba, da je bila v prvotni preiskavi v primerih, ko je prodaja potekala prek povezanih trgovcev, opravljena prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Vendar v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Interpipe[10], ki je odločilo, da prilagoditev ni bila utemeljena, takšna prilagoditev v tem vmesnem pregledu ni bila opravljena.

(29)     Normalna vrednost in izvozna cena dveh proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile opravljene prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, rabati in popusti, provizijami in stroški kreditov.

3.2.4.     Stopnja dampinga

(30)     V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je ločeno za vsakega od obeh proizvajalcev izvoznikov tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), je skupna stopnja dampinga, določena za Interpipe, izračunana z enotno tehtano povprečno stopnjo dampinga za oba proizvajalca izvoznika znotraj Interpipe.

(31)     Na podlagi tega je stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 13,8 %.

4.           TRAJNA NARAVA SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

(32)     V zahtevku za delni vmesni pregled je vložnik trdil, da so spremembe v podjetniški strukturi in organizaciji proizvodnje ter prestrukturiranju organizacije prodaje na domačem trgu in na izvoznih trgih vplivale na strukturo stroškov in zato obstoječa stopnja protidampinške dajatve za izravnavo škodljivega dampinga ni več potrebna.

(33)     V skladu s tem se je raziskalo, ali se spremenjene okoliščine, ki so privedle do začetka tega vmesnega pregleda, in njihove posledice lahko upravičeno obravnava, kot da so trajne narave.

(34)     Preiskava je pokazala, da so glavni dejavniki, ki so pripeljali do nižje stopnje dampinga, ugotovljene v tej preiskavi v zvezi s pregledom, spremembe v podjetniški organizaciji, ki vključujejo združitev dveh proizvodnih družb in prestrukturiranje organizacije prodaje, ki je bila poenostavljena. Te spremembe, ki so vplivale na strukturo stroškov vložnika za proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, so strukturne narave in je zato malo verjetno, da bi se v bližnji prihodnosti spremenile. Poleg tega tudi ni bilo dokazov o znatnih nestanovitnostih cen vložnika.

(35)     Zato se je sklenilo, da so spremembe trajne narave in da uporaba obstoječih ukrepov na sedanji ravni ni več potrebna.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vpis za LLC Interpipe Niko Tube in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (Interpipe NTRP) v tabeli člena 1(2) Uredbe (EU) št. 585/2012 se nadomesti z naslednjim:

LLC Interpipe Niko Tube in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (Interpipe NTRP) || 13,8 % || A743

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

[2]               UL L 175, 29.6.2006, str. 4.

[3]               Sodba z dne 10. marca 2009 v zadevi T-249/06, Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT proti Svetu Evropske unije, (Interpipe proti Svetu).

[4]               Sodba z dne 16. februarja 2012 v združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P, Svet Evropske unije proti Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (Svet proti Interpipe).

[5]               UL L 165, 26.6.2012, str. 1.

[6]               UL L 174, 4.7.2012, str. 5.

[7]               UL C 223, 29.7.2011, str. 8.

[8]               CEV se določi v skladu s Tehničnim poročilom, 1967, IIW dok. IX-555-67, ki ga je objavil Mednarodni inštitut za varilstvo (IIW).

[9]               WT/DS337/R z dne 16. novembra 2007, ki ga je organ za poravnavo sporov sprejel 15. januarja 2008.

[10]             Sodba Sodišča Evropske unije z dne 16. februarja 2012 v združenih zadevah C-191/09 P in C-200/09 P, Svet Evropske unije proti Interpipe Nikopolsky Seamless Tube Plant Niko Tube ZAT in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT („Interpipe“).