1.           OZADJE PREDLOGA

Komisija je 20. oktobra 2011 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)[1]. Navedeni predlog je bil 20. oktobra 2011 predložen Evropskemu parlamentu in Svetu. Ekonomsko-socialni odbor je svoje mnenje podal 28. marca 2012.

Od marca 2011 potekajo preiskave o tem, ali je več bank manipuliralo z medbančnimi referenčnimi obrestnimi merami EURIBOR in LIBOR. Obstaja sum, da so banke predložile ocene obrestne mere, pri kateri bi sprejele ponudbe za financiranje, ki so se razlikovale od obrestne mere, ki bi jo dejansko sprejele. Posledično se je morda višina EURIBOR in LIBOR, ki se uporabljata kot merilo za najemanje posojil in kot referenca za določanje cen številnih finančnih instrumentov, kot so zamenjave obrestnih mer, spremenila in integriteta LIBOR in EURIBOR je postala vprašljiva. Poleg tega so ocene posameznih sodelujočih bank razširile na trg zavajajoče informacije o verjetnih stroških financiranja.

Komisija je ocenila, ali njen predlog uredbe o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji ter s tem povezan predlog direktive o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo, predstavljena oktobra leta 2011, pokrivata morebitno manipulacijo referenčnih vrednosti, vključno z LIBOR in EURIBOR. Pomen tega vprašanja je še zlasti poudaril tudi Evropski parlament. Glede na to, da noben predlog trenutno ne pokriva referenčnih vrednosti, je Komisija ugotovila, da neposredna manipulacija referenčnih vrednosti ne spada na področje uporabe nobenega od predlogov.

Pristojni organ včasih ne more dokazati ali dokaže s težavo, da je manipulacija referenčne vrednosti vplivala na ceno zadevnih finančnih instrumentov, vendar lahko vsaka dejanska manipulacija pomembnih referenčnih vrednosti ali njen poskus zaradi široke uporabe primerjalnih indeksov kot referenčnih obrestnih mer (npr. za zamenjave obrestnih mer in hipotekarne kredite z variabilno obrestno mero) bistveno vpliva na zaupanje v trg ter bi lahko privedla do znatne izgube za investitorje in izkrivljanj realnega gospodarstva. Zato je bistveno pojasniti, da bi moralo biti pristojnim organom v teh primerih omogočeno nalaganje upravnih sankcij za tržno manipulacijo, ne da bi morali dokazati oziroma prikazati posledice, kot so učinki na cene. Bistvenega pomena je tudi, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za preprečevanje takšne manipulacije ter da se pristojnim organom omogoči in olajša nalaganje sankcij. Strog pravni okvir bo deloval kot prepričljiv odvračilni dejavnik za takšno ravnanje ter bo tako zaščitil investitorje in ponovno vzpostavil zaupanje v trg. Ti regulativni ukrepi bi morali vključevati kazenske sankcije, ki so predmet spremenjenega predloga direktive, ki je priložen temu predlogu.

Da bi zagotovili, da je manipulacija referenčnih obrestnih mer urejena s skupnimi evropskimi pravili za preprečevanje zlorabe trga, Komisija predlaga, da se predlog uredbe spremeni.

2.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

2.1.        Pravna podlaga

Spremenjeni predlog temelji na členu 114 PDEU in se predloži v skladu s členom 293(2) PDEU.

2.2.        Subsidiarnost in sorazmernost

V skladu z načelom subsidiarnosti (člen 5(3) PEU) se ukrepi na ravni Unije sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak jih je zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije. Čezmejna razsežnost številnih referenčnih vrednosti in subjektov, ki prispevajo podatke za te referenčne vrednosti, ter mednarodni značaj številnih finančnih instrumentov, na katere lahko vpliva vsaka manipulacija referenčnih vrednosti, povzročata realno tveganje, da se nacionalni odzivi na manipulacijo referenčnih vrednosti ne bodo upoštevali ali bodo neučinkoviti, če ne bo ukrepanja na ravni Unije. Zato se ukrepanje na ravni Unije zdi primerno z vidika načela subsidiarnosti.

V skladu z načelom sorazmernosti mora biti vsako posredovanje ciljno usmerjeno in ne sme presegati okvirov, ki so potrebni za dosego ciljev. To načelo je bilo podlaga za pripravo tega predloga.

2.3.        Podrobna obrazložitev predloga

Zahtevane spremembe predloga uredbe o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji so naslednje:

– sprememba področja uporabe predlagane uredbe (člen 2), da se vključijo referenčne vrednosti;

– sprememba opredelitve pojmov (člen 5), da se vključi opredelitev referenčnih vrednosti, ki temelji na razširjeni različici opredelitve v predlogu uredbe o trgih finančnih instrumentov (MiFIR);

– sprememba opredelitve kaznivega dejanja tržne manipulacije (člen 8), da zajame manipulacijo referenčnih vrednosti in poskuse takšne manipulacije, ter

– dodana uvodna izjava, da se pojasni razširitev področja uporabe uredbe in kaznivega dejanja tržne manipulacije na referenčno vrednost.

3.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta spremenjeni predlog nima proračunskih posledic, poleg že opredeljenih v prvotnem predlogu uredbe o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji.

Komisijin predlog uredbe[2] o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga), COM (2011) 651final se spremeni:

1.           Doda se uvodna izjava (20a):

„(20a) Cene številnih finančnih instrumentov se oblikujejo z upoštevanjem referenčnih vrednosti. Dejanska manipulacija referenčnih vrednosti, kot so ponujene medbančne obrestne mere, ali poskus manipulacije lahko bistveno vpliva na zaupanje v trg ter povzroči velike izgube za investitorje ali izkrivi realno gospodarstvo. Zato so potrebne posebne določbe v zvezi z referenčnimi vrednostmi, da se ohrani integriteta trgov in zagotovi, da lahko pristojni organi jasno prepovedo manipulacije z referenčnimi vrednostmi. Splošno prepoved tržne manipulacije je treba dopolniti s prepovedjo manipulacije samih referenčnih vrednosti, širjenja lažnih ali zavajajočih informacij, zagotavljanja lažnih ali zavajajočih vhodnih podatkov ali katerega koli drugega dejanja, s katerim se manipulira izračun referenčne vrednosti, vključno z metodologijo za izračun referenčne vrednosti. Ta pravila dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga, ki prepoveduje namerno dajanje napačnih informacij podjetjem, ki zagotavljajo presojo cen ali tržna poročila o veleprodajnih energetskih proizvodih, zaradi zavajanja udeležencev na trgu, ki ravnajo na podlagi teh presoj ali poročil.“

2.           V členu 2(3) se doda naslednja točka (d):

„(d) referenčnimi vrednostmi, če so širjenje informacij, vhodni podatki, izračun ali ravnanje namenjeni vplivanju, vplivajo ali bodo verjetno vplivali na izračun referenčne vrednosti.“

3.           V členu 5 se doda naslednja točka 20:

„20. ‚referenčna vrednost‘ pomeni kateri koli indeks ali objavljen podatek, izračunan z uporabo formule na podlagi vrednosti enega ali več osnovnih finančnih instrumentov ali cen, vključno z ocenjenimi cenami, obrestnimi merami ali drugimi vrednostmi, ali podatkov iz ankete, na podlagi katerega se določi znesek, plačljiv pri finančnem instrumentu.“

4.           V členu 8(1) se doda naslednja točka (d):

„(d) širjenje lažnih ali zavajajočih informacij, zagotavljanje lažnih ali zavajajočih vhodnih podatkov ali katero koli dejanje, s katerim se manipulira izračun referenčne vrednosti.“

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               COM(2011) 651 final.

[2]               COM(2011) 651 final.