Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES /* COM/2012/0369 final - 2012/0192 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Klinična preskušanja, kot so opredeljena
v Direktivi 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav
članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem
preskušanju zdravil za ljudi[1],
so raziskave zdravil na ljudeh, kjer se zdravila ne uporabljajo v skladu z
običajno klinično prakso, ampak na podlagi protokola raziskave. Klinična preskušanja se izvajajo v mnogih
različnih okoliščinah. Vloge za pridobitev dovoljenja za promet z
zdravilom in publikacije v medicinskih revijah temeljijo na podatkih iz
kliničnih preskušanj. Zato so klinična preskušanja nepogrešljiv del
kliničnih raziskav, ki so bistvene za razvoj zdravil in izboljšanje zdravljenja.
Brez kliničnih preskušanj ne bi bilo novih zdravil, nadaljnjega razvoja že
obstoječih zdravil in izboljšanja postopkov zdravljenja z zdravili zaradi
novih dokazov. V EU/EGP je letno oddanih približno 4 400
vlog za klinična preskušanja[2].
Približno 60 % kliničnih preskušanj sponzorira farmacevtska
industrija, 40 % pa druge zainteresirane strani, na primer akademski
krogi. Približno 24 % vseh kliničnih
preskušanj, za katera so bile v EU oddane vloge, je mednarodnih, kar pomeni, da
gre za klinična preskušanja, ki naj bi bila izvedena v vsaj dveh državah
članicah. Čeprav se zdi, da gre za razmeroma majhen delež, sodeluje v
teh 24 % kliničnih preskušanj okoli 67 % vseh udeležencev
kliničnih preskušanj. To pomeni, da je v povprečju klinično
preskušanje, v katerem sodeluje več kot 40 oseb, izvedeno v več
državah članicah. Klinična preskušanja, ki potekajo samo v eni
državi, so večinoma manjše študije z majhnim številom udeležencev. Direktiva 2001/20/ES je uvedla pomembne
izboljšave glede varnosti in etične neoporečnosti kliničnih
preskušanj v EU ter glede zanesljivosti podatkov iz kliničnih preskušanj.
Vendar pa je direktiva o kliničnih preskušanjih zelo verjetno del
zakonodaje EU s področja farmacevtskih izdelkov, ki je deležna največ
kritik. Kritike prihajajo od vseh zainteresiranih strani – pacientov,
industrije in akademskih krogov. Podatki, ki so na voljo, potrjujejo to
kritiko: ·
število vlog za klinična preskušanja se je od
leta 2007 do 2011 zmanjšalo za 25 %[3]; ·
stroški izvedbe kliničnih preskušanj so se povečali.
Komercialni sponzorji potrebujejo danes dvakrat toliko osebja (+107 %) za
obravnavo postopka odobritve kliničnega preskušanja kot pred uporabo
Direktive 2001/20/ES; pri majhnih podjetjih pa so se stroški še bolj
povečali. Upravni stroški nekomercialnih sponzorjev so se zaradi
povečanja upravnih zahtev kot posledice uporabe Direktive 2001/20/ES
povečali za 98 %. Poleg tega so se od začetka izvajanja
Direktive 2001/20/ES zavarovalne premije za komercialne sponzorje povečale
za 800 %; ·
povprečni zamik pri začetku
kliničnih preskušanj se je povečal za 90 % in zdaj znaša 152
dni. Upad števila kliničnih preskušanj seveda
ni zgolj in izključno posledica uporabe Direktive 2001/20/ES. Vendar
pa je Direktiva 2001/20/ES v mnogočem neposredno vplivala na stroške
in izvedljivost kliničnih preskušanj, kar je povzročilo upad števila
kliničnih preskušanj v EU. Poleg tega so se zaradi regulativnih zahtev
Direktive 2001/20/ES in posledičnih stroškov okrepili tudi drugi
dejavniki za dvig stroškov (na primer stroški plač in potreba po izvedbi
mednarodnih študij zaradi zagotavljanja potrebnega števila udeležencev). Zato se zdi, da so obstoječe določbe
Direktive 2001/20/ES ovirale izvedbo kliničnih preskušanj v Evropi.
Komisija mora zato ukrepati. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCENA UČINKA Med pripravo ocene učinka za ta predlog
je Komisija opravila javni posvetovanji, prvo od 9. oktobra 2009 do
8. januarja 2010 in drugo od 9. februarja do
13. maja 2011. Pri obeh javnih posvetovanjih so bila izpolnjena
vsa „splošna načela in minimalni standardi za posvetovanje Komisije z
zainteresiranimi stranmi“. Komisija je objavila odzive
in njihov povzetek. Komisija se je od leta 2009 večkrat
sestala z zainteresiranimi stranmi in prisluhnila njihovi oceni delovanja
direktive o kliničnih preskušanjih ter z njimi razpravljala o vplivu
morebitnih možnosti politik. 31. marca 2011 je organizirala obsežno
delavnico z zainteresiranimi stranmi, na kateri je pojasnila nekatere
točke iz koncepta, predloženega v javno posvetovanje. Pripravila je tudi oceno učinka v skladu
s svojimi smernicami za oceno učinka in rezultate objavila v poročilu
o oceni učinka. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Področje uporabe (poglavji
1 in 2 predlagane uredbe) Področje uporabe predlagane uredbe je skoraj
povsem enako področju uporabe Direktive 2001/20/ES. Področje
uporabe je omejeno na klinične raziskave zdravil, vendar je zelo široko,
saj izključuje le klinične študije, ki ne vključujejo
„intervencije“ (npr. raziskave med zdravniki brez dodatne intervencije ali
„iskanja vzorcev v podatkih“). Pravila za „neintervencijske študije“, ki so
študije o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet in jih
prostovoljno ali v skladu z obveznostmi, ki jih nalaga pristojni organ za
promet z zdravili, začne, vodi ali financira imetnik dovoljenja za promet
z zdravilom, so določena v Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za
uporabo v humani medicini[4]. 3.2 Postopek odobritve in dokumentacija
vloge (oddaja, ocena, sklep; poglavja 2, 3, 14 in 15 predlagane uredbe) V predlogu je predstavljen nov postopek odobritve
kliničnih preskušanj na podlagi naslednjih smernic: ·
usklajene dokumentacije vloge, v kateri so delno
kodificirane obstoječe smernice Komisije iz zvezka 10 EudraLex; ·
enotnega portala za oddajo vlog za izvedbo
kliničnega preskušanja, povezanega s podatkovno zbirko EU. Ta portal
upravlja Evropska komisija in je za sponzorje brezplačen; ·
prilagodljivega in hitrega postopka ocenjevanja brez
vzpostavljanja nove, centralne birokracije. Ta postopek v glavnem nadzirajo
države članice. Pri oceni sodelujejo vse države članice, v katerih
namerava sponzor izvesti klinično preskušanje; ·
jasnega mehanizma za določitev „države
članice poročevalke“; ·
jasnih rokov s konceptom tihe odobritve, da se
zagotovi skladnost; ·
koordinacijskega in svetovalnega foruma, v okviru
katerega bi se reševale morebitne težave pri postopku odobritve. Ta forum
upravlja in mu predseduje Komisija. ·
jasne razmejitve med vidiki, pri katerih države
članice sodelujejo pri ocenjevanju, in značilno etičnimi ali
nacionalnimi/lokalnimi vidiki, ki jih države članice ocenjujejo
posamično; ·
možnosti, da lahko država članica v nekaterih
natančno opredeljenih primerih odstopi od sklepov ocene vloge za izvedbo
kliničnega preskušanja („kvalificiran odstop“); ·
vsaka država članica sama določi
organizacijsko strukturo in notranje pristojnosti za oceno odobritve
kliničnega preskušanja, če pri tem upošteva mednarodne smernice o
neodvisnosti ocenjevalcev; ·
hitrega postopka za „razširitev“ kliničnega
preskušanja v dodatno državo članico; ·
če se klinično preskušanje po odobritvi
spremeni, je za spremembo potrebna odobritev samo, če ta znatno vpliva na
varnost ali pravice udeležencev ali na zanesljivost in ponovljivost podatkov iz
kliničnega preskušanja. Bistveni element pravil za odobritev
kliničnega preskušanja je jasna razlika med vidiki, pri katerih države
članice sodelujejo pri ocenjevanju vloge za odobritev kliničnega
preskušanja (člen 6 predlagane uredbe), in vidiki, ki jih države
članice same ocenjujejo (člen 7 predlagane uredbe). To so
značilno nacionalni (na primer odškodninska odgovornost), etični (na
primer prostovoljna privolitev po poučitvi) ali lokalni (na primer primernost
mest kliničnega preskušanja) vidiki. Vendar pa to razlikovanje ne posega v delo organa,
ki v državi članici ocenjuje vlogo. Predlog ne posega v notranjo
organizacijo organov države članice, ki so vključeni v odobritev (ali
neodobritev) kliničnega preskušanja. Države članice same
določijo organizacijsko strukturo za uskladitev s postopkom odobritve iz
te uredbe. Zato predlagana uredba v nasprotju z
Direktivo 2001/20/ES ne določa, kateri organ ali organi v
državi članici odobrijo (ali ne odobrijo) klinično preskušanje.
Predlagana uredba zato ne ureja ali usklajuje natančnega delovanja odborov
za etična vprašanja, ne predpisuje sistematičnega sodelovanja na
operativni ravni med odbori za etična vprašanja v EU niti ne omejuje
njihovega dela na ocenjevanje izključno etičnih vprašanj (znanosti in
etike ni mogoče ločiti). Predlog zato prepušča posameznim državam
članicam, da same določijo dodelitev nalog različnim nacionalnim
organom. Pomembno je le, da države članice v rokih, določenih v
zakonodaji, zagotovijo neodvisno, visokokakovostno oceno. Poleg tega je nujno
zagotoviti preglednost glede vprašanj, ki se obravnavajo v sodelovanju med
državami članicami, in tistimi vprašanji, ki jih države članice
obravnavajo posamično vsaka zase zaradi njihovega značilno nacionalnega,
lokalnega ali etičnega značaja. Tako predlagana uredba še vedno določa, da
mora vsako vlogo za klinično preskušanje skupno oceniti ustrezno število
neodvisnih oseb, ki so skupaj ustrezno usposobljene in imajo izkušnje z vseh
ustreznih področij, vključno s pogledi nestrokovnjakov. Predlog je
tako še vedno usklajen z mednarodnimi smernicami in zagotavlja temeljito,
neodvisno in visokokakovostno oceno vloge za klinično preskušanje po celi
EU, ne da bi pri tem posegal v pristojnosti držav članic za določitev
svojih notranjih postopkov odločanja o vlogi za odobritev kliničnega
preskušanja. 3.3. Povezava z „znanstvenim svetovanjem“ Neodvisno od ureditve kliničnih preskušanj so
lahko regulativni organi vključeni v pripravljalno fazo preskušanja kot
pomoč pri pripravi protokola[5],
načrta pediatričnih raziskav[6],
znanstvenega svetovanja[7]
in študij o varnosti/učinkovitosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za
promet[8] (v nadaljnjem besedilu: znanstveno
svetovanje). Predlagana uredba iz dveh razlogov ločuje
znanstveno svetovanje od odobritve kliničnega preskušanja: ·
sodelovanje regulativnih organov pri znanstvenem
svetovanju se vsebinsko popolnoma razlikuje od odobritve kliničnega
preskušanja; pri prvem gre namreč za določitev želenih
kliničnih podatkov za morebitno odobritev ali poznejšo potrditev
dovoljenja za promet z zdravilom, pri drugem pa za ugotovitev sprejemljivosti
kliničnega preskušanja glede varnosti in pravic pacientov ter
zanesljivosti in ponovljivosti podatkov. Povsem razumljivo je (in to se je v
preteklosti že zgodilo), da pride pri teh dveh pristopih do nasprotujočih
si rezultatov: čeprav je s stališča prihodnjega imetnika dovoljenja
za promet z zdravilom morda zaželeno pridobiti nekatere klinične podatke
na podlagi preskusov na ljudeh, pa navedena klinična preskušanja morda
niso sprejemljiva s stališča zaščite udeležencev; ·
zakonodaja o kliničnih preskušanjih v EU
obravnava klinična preskušanja teoretično, tj. neodvisno od tega, ali
se bodo rezultati uporabljali za prihodnje vloge za pridobitev dovoljenja za
promet z zdravilom ali za drug namen (denimo izboljšanje strategij zdravljenja,
primerjavo zdravljenja z drugimi zdravili in drugo). Ta razlika se
običajno obravnava pri primerjavi „komercialnih“ in „akademskih“
kliničnih preskušanj. Slednje predstavljajo približno 40 %
kliničnih preskušanj, za katera so bile v EU oddane vloge. Zato koncept
združevanja znanstvenega svetovanja in odobritev kliničnih preskušanj ne
bi bil primeren za več kot tretjino vseh kliničnih preskušanj. Namen
predloga pa je spodbuditi prav ta „akademska“ klinična preskušanja. 3.4. Zaščita udeležencev in
prostovoljna privolitev po poučitvi (poglavje 5 predlagane uredbe) V skladu s členom 3(2)a Listine EU o
temeljnih pravicah se noben poseg na področju medicine in biologije ne sme
izvesti brez svobodne in prostovoljne privolitve zadevne osebe po
poučitvi. Pravo EU mora biti usklajeno s tem načelom. O pravilih za
zaščito udeležencev in prostovoljni privolitvi po poučitvi se je
veliko razpravljajo med zakonodajnim postopkom za sprejetje
Direktive 2001/20/ES. Predlagana uredba ne spreminja vsebine teh pravil,
razen ko gre za klinična preskušanja v nujnih primerih (glej spodnji
odstavek). Vendar pa so bile pri pripravi predlagane uredbe nekatere
določbe zaradi jasnosti prerazporejene in po potrebi skrajšane.
Določbe o postopku odobritve so bile na primer premaknjene v
poglavji 2 in 3 predlagane uredbe, določbe o odškodninah pa v
poglavje 12 predlagane uredbe. Direktiva 2001/20/ES ne obravnava
kliničnih preskušanj v nujnih primerih, v katerih zaradi nujnosti zdravljenja
ni mogoče pridobiti svobodne in prostovoljne privolitve udeleženca ali
njegovega zakonitega zastopnika po poučitvi („klinična preskušanja v
nujnih primerih“), zato so bile dodane posebne določbe o kliničnih
preskušanjih v nujnih primerih v skladu z obstoječimi mednarodnimi
smernicami o teh vprašanjih. Poleg tega se glede varovanja osebnih podatkov
uporabljajo določbe Direktive 95/46/ES[9]
in Uredbe (ES) št. 45/2001[10]. V podatkovni zbirki EU se ne bodo hranili nobeni
osebni podatki udeležencev v kliničnem preskušanju. Pomembno je, da se osebni podatki raziskovalcev,
ki so morda shranjeni v podatkovni zbirki EU, hranijo v skladu z izjemo iz
člena 17(3)(b) predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih
podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov). Če se pri kliničnem
preskušanju ugotovijo primeri kršitev, bi bilo pomembno slediti vsem
kliničnim preskušanjem, pri katerih so sodelovali isti raziskovalci, tudi
več let po koncu teh kliničnih preskušanj. 3.5. Varnostna poročila
(poglavje 7 predlagane uredbe) V pravilih za varnostna poročila so
upoštevana načela veljavnih mednarodnih smernic. V primerjavi z
Direktivo 2001/20/ES so bila naslednja pravila racionalizirana, poenostavljena
in posodobljena: ·
možnost neporočanja raziskovalca sponzorju o
neželenih dogodkih, če je tako določeno v protokolu; ·
sponzor neposredno vnaša podatke o sumu na
nepričakovane resne neželene učinke v evropsko podatkovno zbirko
EudraVigilance; ·
poenostavljena predložitev sponzorjevega letnega
varnostnega poročila. Letnega varnostnega poročila ni treba
predložiti za odobrena zdravila v preskušanju, ki se uporabljajo v skladu z
odobreno indikacijo. Za ta zdravila se uporabljajo običajna pravila o
farmakovigilanci. Podrobnosti o pravilih za varnostna poročila,
v katerih so delno kodificirane obstoječe smernice Komisije[11], so navedene v prilogi k
predlagani uredbi. S tem se bo olajšalo posodabljanje obstoječih pravil z
delegiranimi akti glede na tehnološki napredek ali mednarodne uskladitve
predpisov. Evropska podatkovna zbirka EudraVigilance za
namene dejavnosti farmakovigilance v skladu z Direktivo 2001/83/ES in
Uredbo (ES) št. 726/2004 že obstaja, vzdržuje in upravlja pa jo Evropska
agencija za zdravila. Že Direktiva 2001/20/ES se sklicuje na to podatkovno
zbirko in na vlogo Evropske agencije za zdravila pri njenem upravljanju.
Predlagana uredba glede tega ne uvaja nobenih sprememb. 3.6. Izvedba preskušanja (poglavje 8
predlagane uredbe) Direktiva 2001/20/ES vključuje razmeroma
malo pravil o dejanskem izvajanju preskušanj. Ta pravila so delno že zajeta v
Direktivi Komisije 2005/28/ES z dne 8. aprila 2005 o
načelih in podrobnih smernicah za dobro klinično prakso v zvezi z
zdravili v preskušanju za humano uporabo ter o zahtevah za pridobitev
dovoljenja za proizvodnjo ali uvoz takšnih izdelkov[12], delno pa v smernicah
Komisije. V predlagani uredbi so ta pravila združena. 3.7. zdravila v preskušanju in
pomožna zdravila, proizvodnja, označevanje (poglvja 9 do 10 predlagane
uredbe) Zdravila za raziskave in razvojna preskušanja ne
sodijo na področje uporabe Direktive 2001/83/ES, vključno s
pravili za proizvodnjo, uvoz in označevanje. Pravila so vključena v
Direktivo 2001/20/ES, Direktivo 2005/28/ES in smernice Komisije. V predlagani uredbi so ta pravila združena. Nova
pravila še naprej temeljijo na pojmu „zdravila v preskušanju“. Vendar pa so
predlagana nova pravila jasnejša glede tega, da so lahko zdravila v preskušanju
odobrena, kar pomeni, da so v skladu z Direktivo 2001/83/ES že bila dana v
promet. Poleg tega pa so izkušnje z uporabo
Direktive 2001/20/ES pokazale potrebo po jasni opredelitvi zdravil, ki se
uporabljajo pri kliničnem preskušanju in niso zdravila v preskušanju. Za
ta „pomožna zdravila“ (v izvedbenih smernicah Komisije so poimenovana
„zdravila, ki niso v preskušanju“) bodo veljala sorazmerna pravila o
proizvodnji in označevanju. 3.8. Sponzorji, sosponzorstvo,
kontaktna oseba v EU (poglavje 11 predlagane uredbe) Vsako klinično preskušanje mora imeti „sponzorja“,
tj. pravno ali fizično osebo, ki je zadolžena za začetek in
upravljanje kliničnega preskušanja. Vendar se ta „odgovornost“ ne sme zamenjevati z
„odškodninsko odgovornostjo“ za škodo, ki jo je utrpel pacient. Pravila o
odškodninski odgovornosti temeljijo na veljavni nacionalni zakonodaji s
področja odškodninske odgovornosti in so neodvisna od odgovornosti
sponzorja. Zaradi „odgovornosti“ sponzorja se tako
priporoča samo en sponzor na posamezno klinično preskušanje. Z enim
„glavnim sponzorjem“ se namreč najučinkoviteje zagotavlja, da so vse
informacije o celotnem kliničnem preskušanju predložene organom za nadzor
kliničnega preskušanja in da se sprejmejo vsi ustrezni ukrepi. Vendar pa klinična preskušanja vse pogosteje
načrtujejo razmeroma nepovezane skupine znanstvenikov ali znanstvenih
organizacij v eni ali več državah članicah. Te skupine se v nekaterih
primerih zaradi praktičnih ali pravnih razlogov težko odločijo, kdo
med njimi bo „glavni sponzor“. Te skupine imajo lahko tudi praktične ali
pravne težave pri skupnem oblikovanju enega pravnega subjekta, ki bo imel vlogo
„glavnega sponzorja“. Zaradi odpravljanja te težave in hkratnega
zagotavljanja učinkovitosti nadzora kliničnega preskušanja uvaja
predlagana uredba pojem „sosponzorstva“. Na začetku so vsi sosponzorji
odgovorni za celotno klinično preskušanje. Vendar pa predlagana uredba
omogoča, da si sosponzorji med sabo „razdelijo“ odgovornosti za
klinična preskušanja. Tudi če si sosponzorji med sabo razdelijo
odgovornosti, so vsi sosponzorji še vedno zadolženi za določitev
sponzorja, ki lahko sprejme ukrepe na zahtevo države članice in lahko daje
informacije o kliničnem preskušanju kot celoti. Obveznosti sponzorja niso odvisne od kraja, kjer
ima sedež – v EU ali v tretji državi. Če ima sponzor sedež v tretji
državi, mora predložiti podatke o kontaktni osebi v EU, da se zagotovi
učinkovit nadzor kliničnega preskušanja. Komunikacija z navedeno
kontaktno osebo se šteje kot komunikacija s sponzorjem. 3.9. Odškodnine (poglavje 12
predlagane uredbe) Direktiva 2001/20/ES je uvedla „obvezno
zavarovanje/odškodninski mehanizem“. Zaradi tega obveznega
zavarovanja/odškodninskega mehanizma so se znatno povečali stroški in
upravno breme pri izvajanju kliničnih preskušanj, vendar ni dokazov, da so
se število odškodnin ali zneski zanje povečali z začetkom veljavnosti
Direktive. Predlagana uredba priznava, da klinična
preskušanja v vseh primerih ne pomenijo dodatnega tveganja za udeležence v
primerjavi z zdravljenjem v skladu z običajno klinično prakso. Zato v
primerih, kadar ni dodatnega tveganja ali je to zanemarljivo, ni treba
zagotoviti posebnega nadomestila za škodo (bodisi iz zavarovanja ali
odškodninskega mehanizma) za klinično preskušanje. V teh primerih
zavarovanje odškodninske odgovornosti zdravnika, ustanove ali zdravila
zagotavlja zadostno kritje. Če pa klinični preskus pomeni dodatno
tveganje, predlagana uredba zavezuje sponzorja, da zagotovi nadomestilo –
bodisi iz zavarovanja ali odškodninskega mehanizma. V zvezi s tem predlagana
uredba zavezuje države članice, da vzpostavijo nacionalni neprofitni
odškodninski mehanizem. To bo še posebno koristno za „nekomercialne sponzorje“,
saj jim bo tako zagotovljeno kritje za morebitna nadomestila. Ti nekomercialni
sponzorji so imeli od uvedbe obveznega zavarovanja/odškodninskega mehanizma z
Direktivo 2001/20/ES veliko težav pri kritju nadomestil. 3.10. Nadzor (poglavje 13
predlagane uredbe) Določbe o uradnem nadzoru temeljijo predvsem
na Direktivi 2001/20/ES. Predlagana uredba za namene nadzora določa
pravno podlago, ki osebju Komisije omogoča, da v državah članicah in
v tretjih državah opravlja nadzor v okviru pravnega reda EU na področju
zdravil za uporabo v humani medicini in kliničnih preskušanj. 3.11. Razveljavitve in začetek
veljavnosti (poglavje 19 predlagane uredbe) Predlagana uredba obravnava vidike, ki jih ureja
Direktiva 2001/20/ES. Navedena direktiva se zato razveljavi. Zaradi zagotovitve nemotenega prehoda z
določb (prenesene) Direktive 2001/20/ES na to uredbo se tri leta po
datumu začetka uporabe te uredbe uporabljajo določbe obeh aktov. To
bo zlasti glede postopka odobritve olajšalo prehod. 3.12 Poenostavitev bistvenih pravil
za klinična preskušanja odobrenih zdravil in klinična preskušanja z
minimalno intervencijo Uredba o kliničnih preskušanjih obravnava dve
vrsti tveganj: tveganje za varnost udeležencev in tveganje glede zanesljivosti
podatkov. Prva vrsta tveganja se lahko zelo razlikuje, odvisno od vrste
dejavnikov, zlasti naslednjih: ·
obsega znanja in predhodnih izkušenj z zdravilom v
preskušanju (zlasti glede tega, ali je zdravilo v preskušanju odobreno v EU)
ter ·
vrste intervencije (od preprostega odvzema krvnega
vzorca do zahtevnejše biopsije). Direktiva 2001/20/ES je deležna precej
kritik, ker v zadostni meri ne upošteva teh razlik pri tveganju. Obveznosti in
omejitve iz Direktive 2001/20/ES se namreč večinoma uporabljajo
ne glede na tveganje za varnost udeleženca. Ta vidik je natančno obravnavan v
poročilu o oceni učinka. Na podlagi te ocene učinka so bili v
celotni predlagani uredbi natančno upoštevani vidiki sorazmernosti
tveganja. 3.13. Pravna oblika uredbe Predlagano pravno besedilo ima obliko uredbe in
nadomešča Direktivo 2001/20/ES. Pravna oblika uredbe zagotavlja usklajen postopek
za oddajo vlog za odobritev kliničnih preskušanj in njihovih bistvenih
sprememb. Izkušnje kažejo, do kakšnih težav lahko pride,
če se države članice pri sodelovanju opirajo na „podobne, vendar
različne“ prenesene nacionalne predpise. Samo pravna oblika uredbe
zagotavlja, da države članice vloge za odobritev kliničnega preskušanja
ocenjujejo na podlagi enakega besedila in ne na podlagi različnih
prenesenih nacionalnih ukrepov. To ne velja samo za celoten postopek odobritve,
ampak tudi za vsa druga vprašanja, ki so obravnavana v tej uredbi, denimo
varnostna poročila med kliničnimi preskušanji in zahteve glede
označevanja zdravil, ki se uporabljajo pri kliničnem preskušanju. Poleg tega so izkušnje pokazale, da so države
članice zlorabile postopek prenosa v nacionalno zakonodajo za uvajanje
dodanih postopkovnih zahtev. Pravna oblika uredbe pomeni tudi pomembno
poenostavitev. Nadomestitev prenesenih ukrepov na nacionalni ravni
omogoča, da ustrezni akterji načrtujejo in izvajajo klinična
preskušanja, vključno z mednarodnimi kliničnimi preskušanji, na
podlagi enega regulativnega okvira, ne pa na podlagi mozaika 27 nacionalnih
okvirov v prenesenih predpisih držav članic. Kljub pravni obliki uredbe pa bo regulativni okvir
na ravni EU na nekaterih področjih dopolnjen z nacionalnimi predpisi:
denimo s pravili o določitvi „zakonitega zastopnika“ udeleženca ter
bistvenimi pravili o odškodninski odgovornosti za škodo. 3.14. Pristojnosti, dvojna pravna
podlaga in subsidiarnost Predlagana uredba tako kot
Direktiva 2001/20/ES temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju
Evropske unije (PDEU). Predlagana uredba temelji tudi na
členu 168(4)(c) PDEU. Predlagana uredba temelji na členu 114
PDEU, saj je njen namen uskladiti regulativni okvir za klinična
preskušanja. Poleg tega je cilj predlagane uredbe prispevati k uskladitvi
pravil za farmacevtske izdelke, dane v promet, vključno z dovoljenji za
promet z njimi. Nazadnje je cilj predlagane uredbe uskladiti pravila za
zdravila, ki se uporabljajo v kliničnem preskušanju, tako da bo
omogočen njihov prost pretok v Uniji. Glede uskladitve pravil o kliničnih
preskušanjih je treba upoštevati, da se praktično vsako večje
klinično preskušanje izvaja v več državah članicah. Rezultati
kliničnega preskušanja pa se lahko uporabijo kot osnova za druga
klinična preskušanja. Zaradi tega je nujno uskladiti pravila o pravicah in
varnosti pacienta ter zanesljivosti in ponovljivosti podatkov, da se tako
zagotovi njihovo priznavanje po celi Uniji. Glede usklajevanja pravil za zdravila na
splošno pa bodo usklajena pravila o kliničnih preskušanjih omogočila
sklicevanje na rezultate in ugotovitve kliničnih preskušanj v vlogah za
pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom v Uniji, vključno z naknadnimi
spremembami in podaljšanjem dovoljenja. V zvezi z usklajevanjem pravil za zdravila, ki
se uporabljajo pri kliničnem preskušanju, pa je treba opozoriti, da
zdravila za raziskave in razvojna preskušanja niso vključena v zakonik
Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini. Vendar so lahko taka
zdravila izdelana v drugi državi članici od tiste, v kateri se izvaja klinično
preskušanje. Zato za ta zdravila ne veljajo določbe sekundarne zakonodaje
Unije, ki zagotavljajo njihov prost pretok in hkrati visoko stopnjo
zdravstvenega varstva ljudi. Poleg tega predlagana uredba temelji na
členu 168(4)(c) PDEU, saj je njen cilj določiti visoke standarde
kakovosti in varnosti za zdravila. V skladu s členom 168(4) in
členom 4(2)(k) PDEU je ta pristojnost Unije – tako kot člen
114 PDEU – deljena pristojnost, ki se izvaja s sprejetjem predlagane uredbe. Cilj predlagane uredbe je postaviti visoke
standarde kakovosti in varnosti zdravil v dveh pogledih: ·
zagotoviti zanesljivost in ponovljivost podatkov iz
kliničnih preskušanj, s čimer se zagotovi, da temeljijo postopki
zdravljenja in zdravila, ki naj bi bila za pacienta varnejša, na zanesljivih in
ponovljivih kliničnih podatkih. Samo če so podatki, na katerih
temeljijo te odločitve, zanesljivi in ponovljivi, lahko regulativni
organi, znanstveniki, industrija in javnost sprejmejo ustrezne odločitve
za zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravil. Določbe
glede tega se zlasti nanašajo na postopek odobritve, na pravila o izvedbi
kliničnega preskušanja, vključno s pravili o spremljanju in nadzoru s
strani držav članic; ·
določiti visoke standarde za zagotavljanje
kakovosti in varnosti zdravil, danih udeležencem v kliničnem preskušanju
(čeprav je taka zagotovitev zaradi pomanjkljivih spoznanj le delno
mogoča, kar je tudi značilnost kliničnih preskušanj): to se med
drugim zagotavlja s postopkom odobritve, določenim v predlagani uredbi, ter
s pravili o proizvodnji zdravil, ki so uporabljena pri kliničnih
preskušanjih, varnostnih poročilih in uradnem nadzoru. Člen 168(4)(c) PDEU ne more biti edina
pravna podlaga; treba jo je dopolniti s členom 114 PDEU zaradi
naslednjih razlogov: ·
kot je bilo navedeno, je cilj predlagane uredbe v
enaki meri vzpostavitev in delovanje notranjega trga ter določitev visokih
standardov kakovosti in varnosti zdravil; ·
namen predlagane uredbe je določitev visokih
standardov kakovosti in varnosti, pa tudi učinkovitosti zdravil za
uporabo v humani medicini: glede varnosti zagotavlja udeležencem v
kliničnem preskušanju dostop do učinkovitih zdravil/zdravljenja. Njen
cilj je tudi zagotoviti zanesljivost in ponovljivost podatkov iz
kliničnega preskušanja, ne samo glede kakovosti in varnosti, ampak tudi
glede učinkovitosti zdravila. Ta vidik učinkovitosti pa ni
izrecno obravnavan v členu 168(4)(c) PDEU. Ta vidik javnega zdravja
je natančneje obravnavan v členu 114(3) PDEU (visoka stopnja
varovanja zdravja). Podobni primeri do začetka veljavnosti
Direktive 2001/20/ES niso bili zadovoljivo obravnavani. Zakonodaja,
predpisi in upravni akti so se v vsaki državi članic razlikovali. Zaradi
teh razlik so bili imetniki dovoljenj za promet z zdravili prisiljeni prilagoditi
vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom. Ovirana je bila tudi
distribucija teh zdravil. To je neposredno vplivalo na vzpostavitev in
delovanje notranjega trga. Cilj zakonodaje EU o kliničnih preskušanjih
je izpolniti to potrebo. Na ravni Unije določa namreč postopkovna
pravila za odobritev in izvedbo kliničnih preskušanj, varnostna
poročila, proizvodnjo in označevanje zdravil, ki se uporabljajo pri
kliničnem preskušanju. Pri urejanju kliničnih preskušanj izvaja
Unija svojo deljeno pristojnost v skladu s členom 4(2) PDEU. Če bi države članice spremenile ta
pravila, bi bilo to v nasprotju z zahtevami Pogodbe, saj lahko ta pravila
spreminja samo Unija. Ob upoštevanju tega pa Pogodba za urejanje
kliničnih preskušanj določa omejitve pri usklajevanju etičnih
vidikov odobritve in urejanju kliničnih preskušanj. Etični vidiki se
zlasti nanašajo na potrebno pridobitev „prostovoljne privolitve udeleženca ali
njegovega zakonitega zastopnika po poučitvi“. Ne glede na morebitno
tveganje za pacienta pri kliničnem preskušanju je že zaradi dejstva, da
gre za zdravljenje, ki je del preskusa, iz etičnega vidika treba pridobiti
prostovoljno privolitev udeleženca po poučitvi. Zato vidikov, povezanih s
„prostovoljno privolitvijo po poučitvi“, ne ocenjujejo države članice
s sodelovanjem, ampak jih oceni vsaka država članica posebej. Ocenjuje se tudi več vidikov, ki so
značilno nacionalnega značaja: ·
pravila za določitev „zakonitega zastopnika“
udeleženca, ki sam ne more dati prostovoljne privolitve po poučitvi (na
primer otroka): ta pravila se po celotni EU med sabo zelo razlikujejo glede na
nacionalno tradicijo in prakso; ·
pravila o obsegu in pogojih za odškodninsko
odgovornost za škodo, ki jo utrpi udeleženec: ta pravila so globoko
zakoreninjena v nacionalnem civilnem pravu na področju medicinske
odgovornosti; to ne velja samo za stopnjo malomarnosti (na primer objektivne
odgovornosti), ampak tudi za pravila za dokazno breme in izračun obsega in
višine škode. Zato je treba upoštevati omejitve iz pogodb,
čeprav sta urejanje kliničnih preskušanj in zlasti sprememba
Direktive 2001/20/ES v skladu z načelom subsidiarnosti. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Proračunske posledice tega predloga: ·
stroški podatkovnih zbirk (enkratni stroški in
vzdrževanje); ·
osebje Komisije za upravljanje delovanja Uredbe; ·
stroški srečanj predstavnikov držav
članic za zagotavljanje pravilnega izvajanja postopka odobritve iz te
uredbe; ·
osebje Komisije in drugi stroški za kontrolo in
nadzor s strani Unije. Podrobni stroški so predstavljeni v oceni
finančnih posledic zakonodajnega predloga. Temeljita razprava o stroških
je navedena v poročilu o oceni učinka. Stroški bodo kriti iz sredstev programa Zdravje za
rast za obdobje 2014–2020. 2012/0192 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o kliničnem preskušanju zdravil za
uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije ter zlasti člena 114 in člena 168(4)(c) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije[13], po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[14], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[15], po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za
varstvo podatkov[16], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[17], ob upoštevanju naslednjega: (1) Pri kliničnem
preskušanju bi bilo treba zagotoviti varnost udeležencev in zaščititi
njihove pravice, pridobljeni podatki pa bi morali biti zanesljivi in
ponovljivi. (2) Zaradi zagotavljanja
neodvisnega nadzora nad upoštevanjem teh načel bi morala biti za klinično
preskušanje potrebna predhodna odobritev. (3) Obstoječo opredelitev
kliničnega preskušanja iz Direktive 2001/20/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih
predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri
kliničnem preskušanju zdravil za ljudi[18]
bi bilo treba razjasniti. Zato bi bilo treba pojem kliničnega preskušanja
natančneje opredeliti z uvedbo širšega pojma „klinična študija“, saj
je klinično preskušanje ena od njenih zvrsti. Navedeno zvrst bi bilo treba
opredeliti na podlagi posebnih meril. Ta pristop upošteva mednarodne smernice
in je v skladu z zakonodajo EU o zdravilih, ki temelji na razlikovanju med
„kliničnim preskušanjem“ in „neintervencijsko študijo“. (4) Cilj Direktive 2001/20/ES
sta bili poenostavitev in uskladitev upravnih določb, ki urejajo
klinična preskušanja v Evropski uniji. Vendar pa izkušnje kažejo, da je
bil usklajen pristop k ureditvi kliničnih preskušanjih le delno dosežen.
Zaradi tega je zlasti težko izvesti klinično preskušanje v več
državah članicah. Na podlagi razvoja znanosti pa je mogoče sklepati,
da bodo klinična preskušanja v prihodnosti usmerjena na točno
določene skupine pacientov, ki bodo na primer izbrani zaradi svojega
genskega zapisa. Zaradi zagotavljanja zadostnega števila udeležencev za takšna
preskušanja bo morda nujno vključiti več ali vse države članice.
Z novimi postopki za odobritev kliničnih preskušanj bi se morala
spodbujati vključitev čim več držav članic. Zato bi bilo
treba zaradi poenostavitve postopkov oddaje vlog odpraviti večkratno
predložitev večinoma istih informacij in bi namesto tega zadostovala
predložitev ene vloge za odobritev preskušanja prek enotnega portala za vse
zadevne države članice. (5) Na podlagi izkušenj z
Direktivo 2001/20/ES se je tudi pokazalo, da cilja poenostavitve in
uskladitve upravnih določb za klinična preskušanja v Uniji ni
mogoče doseči s pravno obliko direktive, ampak samo s pravno obliko
uredbe. Samo pravna oblika uredbe namreč zagotavlja, da države članice
vloge za odobritev kliničnega preskušanja ocenjujejo na podlagi enakih
meril, ne pa na podlagi različnih prenesenih nacionalnih ukrepov. To ne
velja samo za celoten postopek odobritve, ampak tudi za vsa druga vprašanja, ki
jih obravnava ta uredba, denimo za varnostna poročila med kliničnimi
preskušanji in zahteve glede označevanja zdravil, ki se uporabljajo pri
kliničnem preskušanju. (6) Zadevne države članice
bi morale sodelovati pri ocenjevanju vloge za odobritev kliničnega
preskušanja. To sodelovanje ne bi smelo vključevati značilno
nacionalnih in etičnih vidikov kliničnega preskušanja, kot je na
primer prostovoljna privolitev po poučitvi. (7) Postopek bi moral biti
prilagodljiv in učinkovit, da bi se preprečile upravne zamude pri
začetku kliničnega preskušanja. (8) Roki za oceno dokumentacije
vloge za klinična preskušanja bi morali biti dovolj dolgi, da se oceni
dokumentacija, hkrati pa bi tudi morali omogočati hiter dostop do novih in
inovativnih postopkov zdravljenja ter ohraniti zanimanje za izvajanje
kliničnih preskušanj v Evropski uniji. Zaradi tega je
Direktiva 2001/20/ES uvedla koncept tihe odobritve. Ta koncept bi bilo
treba ohraniti, da se zagotovi upoštevanje rokov. V primeru kriznih razmer na
področju javnega zdravja bi morala imeti država članica možnost hitro
oceniti in odobriti vlogo za klinično preskušanje. Zato se minimalnih
rokov za odobritev ne bi smelo določiti. (9) Tveganje za varnost
udeležencev v kliničnem preskušanju v glavnem izhaja iz dveh virov:
zdravila v preskušanju in intervencije. Vendar pa je pri mnogih kliničnih
preskušanjih dodatno tveganje za varnost udeležencev v primerjavi z
običajno klinično prakso minimalno. Zlasti kadar gre za zdravilo v
preskušanju z dovoljenjem za promet (pri katerem so kakovost, varnost in
učinkovitost že bile ocenjene v postopku za pridobitev dovoljenja za
promet) in kadar intervencija pomeni le zelo omejeno dodatno tveganje za
udeleženca v primerjavi z običajno klinično prakso. Klinična
preskušanja z minimalno intervencijo so pogosto izredno pomembna za oceno
standardnih postopkov zdravljenja in diagnosticiranja, ker se tako optimizira
uporaba zdravila, kar prispeva k višji ravni javnega zdravja. Za ta preskušanja
bi morala veljati manj stroga pravila, na primer krajši roki za odobritev. (10) Pri oceni vloge za
klinično preskušanje bi bilo treba upoštevati zlasti pričakovane
koristi pri zdravljenju in za javno zdravje („relevantnost“) ter tveganje in
neprijetnosti za udeleženca. Pri relevantnosti bi bilo treba upoštevati
številne vidike, tudi to, ali so klinično preskušanje priporočili ali
zahtevali regulativni organi, pristojni za ocenjevanje in izdajo dovoljenj za
dajanje zdravil v promet. (11) Postopek odobritve bi moral
omogočati odložitev ocene, s čimer bi se sponzorju omogočilo, da
odgovori na vprašanja ali pripombe, ki so se pojavila pri ocenjevanju
dokumentacije vloge. Najdaljše trajanje odložitve bi moralo biti odvisno od
tega, ali gre za klinično preskušanje z minimalno intervencijo ali ne.
Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da je po koncu odložitve še vedno dovolj
časa za oceno dodatnih predloženih informacij. (12) Nekateri vidiki v vlogi za
klinično preskušanje se nanašajo značilno nacionalna vprašanja ali
etične vidike kliničnega preskušanja. Teh vprašanj se ne bi smelo
ocenjevati v sodelovanju z vsemi zadevnimi državami članicami. (13) Pri odobritvi kliničnega
preskušanja bi bilo treba upoštevati vse vidike zaščite udeležencev ter
zanesljivost in ponovljivost podatkov. Za dovoljenje za izvajanje
kliničnega preskušanja bi zato morala zadoščati ena sama upravna
odločba zadevne države članice. (14) Zato bi morala zadevna država
članica sama določiti ustrezen organ ali organe, ki bodo sodelovali
pri tej oceni. Ta odločitev pa je stvar notranje organizacije vsake države
članice. Države članice bi morale pri določanju ustreznega
organa ali organov zagotoviti sodelovanje nestrokovnjakov in pacientov.
Zagotoviti bi morale tudi potrebno strokovno znanje. V vsakem primeru in v
skladu z mednarodnimi smernicami pa bi vlogo moralo skupaj ocenjevati ustrezno
število oseb, ki imajo skupaj potrebne kvalifikacije in izkušnje. Osebe, ki
ocenjujejo vlogo, bi morale biti neodvisne od sponzorja, ustanove, v kateri
poteka preskušanje, in vključenih raziskovalcev ter tudi v drugih pogledih
nepristranske. (15) V praksi sponzorji pri oddaji
vloge za odobritev kliničnega preskušanja vedno ne vedo zagotovo, v kateri
državi se bo izvajalo klinično preskušanje. Sponzorjem bi morali biti
omogočeno, da oddajo vlogo samo na podlagi dokumentov, ki so jih skupno
ocenile države članice, v katerih se bo morda izvajalo klinično
preskušanje. (16) Sponzor bi moral imeti možnost
umika vloge za odobritev kliničnega preskušanja. Zaradi zagotavljanja
zanesljivosti postopka odobritve pa bi bilo treba vlogo za odobritev
kliničnega preskušanja umakniti samo za celotno klinično preskušanje.
Sponzor bi moral po umiku vloge imeti možnost oddaje nove vloge za odobritev
kliničnega preskušanja. (17) V praksi bi morda sponzorji po
osnovni odobritvi kliničnega preskušanja zaradi zagotavljanja ustreznega
števila udeležencev ali iz drugih razlogov želeli razširiti klinično
preskušanje v dodatno državo članico. Za to razširitev bi bilo treba
predvideti mehanizem odobritve, pri katerem vsem zadevnim državam
članicam, ki so sodelovale pri osnovnem postopku odobritve kliničnega
preskušanja, ne bi bilo treba ponovno ocenjevati vloge. (18) Klinična preskušanja se
po odobritvi običajno še precej spremenijo. Take spremembe se lahko
nanašajo na izvajanje, načrtovanje, metodologijo, zdravila v preskušanju
ali pomožna zdravila ali na raziskovalca ali mesto preskušanja. Kadar take
spremembe bistveno vplivajo na varnost ali pravice udeležencev ali na
zanesljivost in ponovljivost podatkov iz kliničnega preskušanja, bi zanje
moral biti potreben postopek odobritve, podobnem osnovnemu. (19) Vsebina dokumentacije vloge za
odobritev kliničnega preskušanja bi morala biti usklajena zaradi
zagotavljanja, da imajo vse države članice na voljo iste informacije in da
se poenostavi postopek oddaje vlog za klinična preskušanja. (20) Zaradi povečanja
preglednosti na področju kliničnih preskušanj bi morali podatki o
kliničnem preskušanju, ki so priloženi vlogi za odobritev kliničnega
preskušanja, temeljiti samo na podatkih kliničnih preskušanjih iz javno dostopne
zbirke podatkov. (21) Države članice bi same
morale določiti jezik dokumentacije vloge. Za nemoten postopek ocenjevanja
vlog za odobritev kliničnega preskušanja bi morale države članice
pretehtati možnost dopustitve splošno razumljivega jezika na zdravstvenem
področju za dokumentacijo, ki ni namenjena udeležencu. (22) V Listini Evropske unije o
temeljnih pravicah sta priznana človekovo dostojanstvo in pravica do
osebne celovitosti. Listina zlasti določa, da se nobene intervencije na
področju biologije in medicine ne sme izvesti brez svobodne in
prostovoljne privolitve po poučitvi. Direktiva 2001/20/ES
vključuje obsežen sklop pravil za zaščito udeležencev. Ta pravila bi
bilo treba ohraniti. Pravila za določitev zakonitega zastopnika oseb, ki
niso sposobne odločati o sebi, in mladoletnikov se v državah članicah
razlikujejo. Zato bi morale države članice same določiti zakonitega
zastopnika oseb, ki niso sposobne odločati o sebi, in mladoletnikov. (23) Ta uredba bi morala
določati jasna pravila glede prostovoljne privolitve po poučitvi v
nujnih primerih. To so na primer primeri, ko se denimo pri pacientu pojavi
nenadno življenjsko nevarno zdravstveno stanje kot posledica več poškodb,
možganskih ali srčnih kapi, pri katerih je potrebna takojšnja medicinska
intervencija. V takih primerih je morda upravičena intervencija v okviru
potekajočega že odobrenega kliničnega preskušanja. Vendar pa v
določenih okoliščinah zaradi nezavesti pacienta in dejstva, da
zakoniti zastopnik ni takoj na voljo, pred intervencijo ni mogoče
pridobiti prostovoljne privolitve po poučitvi. Ta uredba bi zato morala
določiti jasna pravila, v skladu s katerimi bi bilo take paciente
dovoljeno v preskušanje vključiti le pod zelo strogimi pogoji. Poleg tega
bi moralo biti navedeno klinično preskušanje neposredno povezano z
zdravstvenim stanjem, zaradi katerega pacient ni mogel dati prostovoljne
privolitve po poučitvi. Upoštevati je treba vsako pacientovo prej izraženo
nasprotovanje, prostovoljno privolitev udeleženca ali zakonitega zastopnika po
poučitvi pa bi bilo treba čim prej pridobiti. (24) V skladu z mednarodnimi
smernicami bi moral udeleženec svobodno in prostovoljno privolitev po
poučitvi dati v pisni obliki, razen v izjemnih primerih. Privolitev bi
morala temeljiti na jasnih, ustreznih in udeležencu razumljivih informacijah. (25) Da bi pacienti lahko ocenili
možnosti za svoje sodelovanje v kliničnem preskušanju in da se
omogoči učinkovito nadziranje kliničnega preskušanja s strani
zadevnih držav članic, bi bilo treba začetek kliničnega
preskušanja, konec postopka pridobivanja udeležencev za klinično
preskušanje in konec kliničnega preskušanja priglasiti. V skladu z
mednarodnimi standardi bi bilo treba o rezultatih kliničnega preskušanja
obvestiti pristojne organe največ eno leto po koncu kliničnega
preskušanja. (26) Raziskovalec bi moral
sponzorja obvestiti o vseh resnih neželenih dogodkih, da bi lahko sponzor nato
ocenil vse informacije o varnosti, ki so morda pomembne. (27) Sponzor bi moral oceniti
informacije, ki jih prejeme od raziskovalca, in o varnostnih informacijah o
resnih neželenih dogodkih, pri katerih obstaja sum na nepričakovane resne
neželene učinke, obvestiti Agencijo. (28) Agencija bi morala te
informacije posredovati državam članicam, da jih ocenijo. (29) Člani Mednarodne
konference o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo zdravil za
uporabo v humani medicini (ICH) so se dogovorili o podrobnih smernicah za
dobro klinično prakso, ki so zdaj mednarodno sprejeti standardi za
načrtovanje, izvajanje, evidentiranje kliničnih preskušanj in
poročanje o njih; te smernice so skladne z načeli iz Helsinške
deklaracije Svetovne zdravniške organizacije. Pri načrtovanju, izvajanju
in evidentiranju kliničnih preskušanjih ter poročanju o njih se lahko
pojavijo podrobna vprašanja glede ustreznega standarda kakovosti. V takem
primeru bi bilo treba smernice ICH o dobri klinični praksi uporabiti kot
smernice za uporabo pravil iz te uredbe, če ni drugih posebnih navodil
Komisije in če navedene smernice ne posegajo v to uredbo. (30) Sponzor bi moral ustrezno
spremljati izvajanje kliničnega preskušanja, da se zagotovita zanesljivost
in ponovljivost rezultatov. Spremljanje lahko tudi prispeva k varnosti
udeleženca, pri čemer se upoštevajo značilnosti kliničnega
preskušanja in spoštujejo temeljne pravice udeležencev. Pri določitvi
obsega spremljanja bi bilo treba upoštevati značilnosti kliničnega
preskušanja. (31) Posamezniki, ki so
vključeni v izvajanje kliničnega preskušanja, zlasti raziskovalci in
drugi zdravstveni delavci, bi morali biti ustrezno usposobljeni za izvajanje
nalog v kliničnem preskušanju, prostori, v katerih se klinično
preskušanje izvaja, pa bi morali biti primerni za klinično preskušanje. (32) Glede na okoliščine
kliničnega preskušanja bi bilo treba omogočiti sledenje zdravila v
preskušanju in nekaterih pomožnih zdravil, da se zagotovijo varnost udeležencev
ter zanesljivost in ponovljivost podatkov. Iz istih razlogov bi bilo treba
navedena zdravila po potrebi uničiti in glede na okoliščine
kliničnega preskušanja primerno shraniti. (33) Sponzor morda med
kliničnim preskušanjem ugotovi hude kršitve pravil za izvajanje
kliničnega preskušanja. O tem bi moral obvestiti zadevne države
članice, da glede tega po potrebi ukrepajo. (34) Sponzor bi moral zadevnim
državam članicam poleg sumov na nepričakovane resne neželene
učinke pravočasno sporočiti tudi druge pomembne dogodke glede
razmerja med koristmi in tveganji. (35) Kadar je zaradi
nepričakovanih dogodkov potrebna nujna sprememba kliničnega
preskušanja, bi bilo treba sponzorju in raziskovalcu omogočiti, da brez
predhodne odobritve sprejmeta nujne varnostne ukrepe. (36) Zaradi zagotavljanja
skladnosti izvajanja kliničnega preskušanja s protokolom in zaradi
obveščanja raziskovalcev o danih zdravilih v preskušanju bi moral sponzor
raziskovalcem zagotoviti brošuro za raziskovalca. (37) Informacije iz kliničnega
preskušanja bi bilo treba evidentirati, obdelati in ustrezno shraniti zaradi
zagotavljanja pravic in varnosti udeležencev, zanesljivosti in ponovljivosti
podatkov iz kliničnega preskušanja, natančnega poročanja in
razlaganja, učinkovitega spremljanja s strani sponzorja ter
učinkovitega nadzora s strani držav članic ali Komisije. (38) Zaradi dokazovanja skladnosti
s protokolom in s to uredbo bi morala sponzor in raziskovalec shraniti glavno
dokumentacijo kliničnega preskušanja zdravila z ustreznimi informacijami
za učinkovito nadziranje (spremljanje s strani sponzorja ter nadzor s
strani držav članic in Komisije). Glavno dokumentacijo kliničnega
preskušanja zdravila bi bilo treba ustrezno arhivirati, da se omogoči
nadzor po koncu kliničnega preskušanja. (39) Zdravila za raziskave in
razvojna preskušanja ne spadajo na področje uporabe
Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani
medicini[19].
To so na primer zdravila, ki se uporabljajo pri kliničnem preskušanju. Za
ta zdravila bi morala veljati posebna pravila, ki bi upoštevala njihove
posebnosti. Pri določanju teh pravil bi bilo treba razlikovati med
zdravili v preskušanju (preskušano zdravilo in primerjalna zdravila,
vključno s placebom) in pomožnimi zdravili (zdravila, ki se uporabljajo
pri kliničnih preskušanjih, vendar ne kot zdravila v preskušanju), kot so
zdravila za osnovno zdravljenje, snovi, ki izzovejo določeno reakcijo, reševalna
zdravila ali zdravila, ki se uporabljajo za oceno spremenljivk ob koncu
kliničnega preskušanja. Pomožna zdravila ne bi smela vključevati
zdravil za hkratno zdravljenje, tj. zdravil, ki niso povezana s kliničnim
preskušanjem in niso pomembna za načrtovanje kliničnega preskušanja. (40) Da se zagotovijo varnost
udeležencev ter zanesljivost in ponovljivost podatkov iz kliničnega
preskušanja ter da bi se omogočila distribucija zdravil v preskušanju in
pomožnih zdravil do mest po celotni Uniji, kjer potekajo klinična
preskušanja, bi bilo treba določiti pravila za proizvodnjo in uvoz zdravil
v preskušanju in pomožnih zdravil. Navedena pravila bi morala odražati
obstoječa pravila o dobrih proizvodnih praksah za zdravila, ki jih zajema
Direktiva 2001/83/ES, kar za Direktivo 2001/20/ES že velja. V nekaterih
posebnih primerih bi bilo treba dovoliti odstopanja od navedenih pravil, da bi
se olajšalo izvajanje kliničnega preskušanja. Zato bi morala veljavna
pravila omogočiti nekaj prilagodljivosti, če pri tem varnost
udeležencev ter zanesljivost in ponovljivost podatkov, pridobljenih pri
kliničnem preskušanju, niso ogrožene. (41) Zdravila v preskušanju in
pomožna zdravila bi bilo treba ustrezno označiti, da se zagotovijo varnost
udeležencev ter zanesljivost in ponovljivost podatkov iz kliničnega
preskušanja ter da se omogoči distribucija teh zdravil do mest po celotni
Uniji, ker potekajo klinična preskušanja. Pravila za označevanje bi
bilo treba prilagoditi tveganjem za varnost udeležencev ter zanesljivost in
ponovljivost podatkov iz kliničnega preskušanja. Če so zdravila v
preskušanju ali pomožna zdravila že pridobila dovoljenje za promet v skladu z
Direktivo 2001/83/ES, dodatno označevanje praviloma ne bi bilo potrebno za
odprta klinična preskušanja. Pri nekaterih posebnih zdravilih, denimo pri
radiofarmakih, ki se uporabljajo kot zdravila v preskušanju za
diagnosticiranje, so splošna pravila o označevanju neustrezna glede na
zelo nadzorovane pogoje uporabe radiofarmakov v kliničnih preskušanjih. (42) Zaradi določitve jasnih
odgovornosti je bil z Direktivo 2001/20/ES v skladu z mednarodnimi
smernicami vpeljan pojem „sponzorja“ kliničnega preskušanja. Ta pojem bi
bilo treba ohraniti. (43) V praksi lahko klinično
preskušanje skupaj vodijo razmeroma nepovezane, neformalne skupine
raziskovalcev ali raziskovalnih ustanov. Tem skupinam bi bilo treba
omogočiti sosponzorstvo kliničnega preskušanja. Če ima
klinično preskušanje več sponzorjev, bi morali vsi izpolnjevati
obveznosti sponzorja iz te uredbe, da pomen odgovornosti v kliničnem
preskušanju ne bi oslabel. Vendar bi si morali sosponzorji s pogodbenim
sporazumom med sabo razdeliti odgovornosti sponzorja. (44) Sponzor kliničnega
preskušanja ima lahko sedež v tretji državi. Zaradi lažjega nazora bi moral
sponzor iz tretje države določiti kontaktno osebo v Uniji, s katero bi
lahko pristojni organ zadevne države članice komunicirali. Navedena
kontaktna oseba je lahko pravna ali fizična oseba. (45) Če je zaradi škode, ki jo
utrpi udeleženec med kliničnim preskušanjem, sponzor ali raziskovalec
civilno ali kazensko odgovoren, bi morala pogoje za odškodninsko odgovornost v
takih primerih, vključno z vprašanji vzročne zveze in višino
odškodnin ter stopnjo sankcij, še naprej urejati nacionalna zakonodaja. (46) Pri kliničnih preskušanj
neodobrenih zdravil v preskušanju ali kadar intervencija ne pomeni zgolj
zanemarljivega tveganja za varnost udeleženca, bi bilo treba zagotoviti
nadomestilo za škodo, ki je bila v skladu z veljavno zakonodajo dokazana. (47) Trenutno se taka odškodnina zagotavlja
z zavarovanjem. To zavarovanje lahko pokriva odškodnino, ki jo morata sponzor
in raziskovalec plačati udeležencu v primeru njune ugotovljene
odgovornosti. Prav tako se lahko iz tega zavarovanja udeležencu neposredno
izplača odškodnina brez predhodnega ugotavljanja odgovornosti sponzorja
ali raziskovalca. Izkušnje kažejo, da je zavarovalniški trg majhen, stroški
zavarovanja pa nesorazmerno visoki. Ker se ureditve odškodninske odgovornosti v
državah članicah zelo razlikujejo, je za sponzorja mednarodnega
kliničnega preskušanja težko in obremenjujoče skleniti zavarovanje v
skladu z nacionalno zakonodajo. Zato bi morala vsaka država članica
ustanoviti nacionalni odškodninski mehanizem, iz katerega bi se udeležencem v
skladu z zakonodajo posamezne države članice izplačevale odškodnine. (48) Zadevna država članica bi
morala imeti možnost predčasne ustavitve, odložitve ali spremembe
kliničnega preskušanja. (49) Zaradi zagotavljanja
skladnosti s to uredbo bi morale države članice imeti možnost izvajanja
uradnega nadzora in za to potrebne vire. (50) Komisiji bi moral biti
omogočen nadzor nad tem, ali države članice pravilno nadzirajo
skladnost s to uredbo. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost nadzora nad
tem, ali regulativni sistemi v tretjih državah zagotavljajo skladnost s
posebnimi določbami te uredbe in Direktive 2001/83/ES glede
kliničnih preskušanj, ki se izvajajo v tretjih državah. (51) Zaradi poenostavitve in
lažjega pretoka informacij med sponzorji in državami članicami ter med
samimi državami članicami bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati
podatkovno zbirko, dostopno prek portala. (52) Podatkovna zbirka bi morala
vsebovati vse relevantne informacije v zvezi s kliničnim preskušanjem. V
podatkovni zbirki se ne bi smeli hranili nobeni osebni podatki udeležencev v
kliničnem preskušanju. Informacije v podatkovni zbirki bi morale biti
javne, razen če ni zaradi posebnih razlogov potrebno, da se določene
informacije ne objavijo zaradi zaščite pravice posameznika do zasebnega
življenja in pravice do varstva osebnih podatkov, ki sta zagotovljeni v
členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. (53) V državi članici je lahko
več organov vključenih v odobritev kliničnih preskušanj. Za
uspešno in učinkovito sodelovanje med državami članicami bi morala
vsaka država članica imenovati eno kontaktno točko. (54) Postopek odobritve,
določen v tej uredbi, večinoma nadzirajo države članice. Kljub
temu bi morala Komisija v skladu s to uredbo podpirati neoviran potek tega
postopka. (55) Za izvajanje dejavnosti iz te
uredbe bi bilo treba državam članicam dovoliti zaračunavanje taks.
Vendar pa države članice ne bi smele zahtevati plačila taks več
različnim organom, ki v dani državi članici ocenjujejo vloge za
odobritev kliničnega preskušanja. (56) Zaradi zagotavljanja enotnih
pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba izvedbena pooblastila za sprejetje
izvedbenih aktov v zvezi z nadzorom podeliti Komisiji. Ta pooblastila bi bilo
treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije[20]. (57) Zaradi zagotavljanja, da
informacije in dokumentacija iz vloge za odobritev kliničnega preskušanja
ali bistvene spremembe omogočajo oceno vloge glede na tehnični
napredek in splošne regulativne zahteve, in zaradi zagotavljanja visoke stopnje
zaščite udeležencev ter zanesljivosti in ponovljivosti podatkov iz
kliničnega preskušanja z dobro delujočim sistemom varnostnih
poročil in podrobnimi zahtevami za proizvodnjo in označevanje
zdravil, ki se uporabljajo v kliničnem preskušanju, bi bilo treba Komisijo
v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti
za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo seznama dokumentacije in
informacij, ki jih je treba priložiti vlogi za odobritev kliničnega
preskušanja ali bistvene spremembe, za spremembo tehničnih vidikov za
varnostna poročila med kliničnim preskušanjem, za sprejem podrobnih
zahtev za dobro proizvodno prakso ter za spremembo seznama informacij, ki jih
je treba navesti na ovojnini zdravil, ki se uporabljajo pri kliničnem
preskušanju. Zlasti je pomembno, da se Komisija med svojim pripravljalnim delom
ustrezno posvetuje, tudi z ustreznimi strokovnjaki. Komisija bi morala pri
pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno
in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (58) Člen 4(5)
Direktive 2001/83/ES določa, da navedena direktiva in vse uredbe, ki
so navedene v njej, načeloma ne bi smele vplivati na nacionalno
zakonodajo, ki prepoveduje ali omejuje uporabo kakršne koli posebne vrste
človeških ali živalskih celic. Prav tako ta uredba ne bi smela vplivati na
nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje ali omejuje uporabo kakršne koli posebne
vrste človeških ali živalskih celic. Kot je določeno v
Direktivi 2001/83/ES, bi morale države članice o teh nacionalnih
predpisih obvestiti Komisijo. (59) Direktiva Evropskega
parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[21] se uporablja za obdelavo
osebnih podatkov v državah članicah pod nadzorom pristojnih organov držav
članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države
članice, Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v
institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[22] pa Komisija in Agencija pod
nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov uporabljata pri obdelavi
osebnih podatkov v okviru te uredbe. (60) Brez poseganja v nacionalne
sisteme za stroške in povračilo stroškov zdravljenja udeleženci ne bi
smeli plačevati zdravil v preskušanju. (61) Postopek odobritve iz te
uredbe bi se moral začeti uporabljati čim prej, da bodo sponzorji
lahko izkoristili prednosti poenostavljenega postopka odobritve. Kljub temu pa
bi bilo pred začetkom uporabe te uredbe primerno predvideti dovolj dolgo
obdobje za vzpostavitev obsežnih funkcionalnosti informacijske tehnologije na
ravni Unije, potrebnih za postopek odobritve. (62) Direktivo 2001/20/ES bi
bilo treba razveljaviti, da se zagotovi uporaba samo enega sklopa pravil za
izvajanje kliničnih preskušanj v Uniji. Zaradi lažjega prehoda na pravila
iz te uredbe bi bilo treba sponzorjem v prehodnem obdobju omogočiti, da
začnejo in izvajajo klinično preskušanje v skladu z
Direktivo 2001/20/ES. (63) Ta uredba je v skladu z
glavnimi mednarodnimi smernicami o kliničnih preskušanjih, kot so
najnovejša različica (iz leta 2008) Helsinške deklaracije Svetovne
zdravniške organizacije, in smernicami za dobro klinično prakso, ki prav
tako temeljijo na Helsinški deklaraciji. (64) Ta uredba temelji na dvojni
pravni podlagi člena 114 in člena 168(4)(c) PDEU. Njen cilj
je vzpostavitev notranjega trga za klinična preskušanja in zdravila za
uporabo v humani medicini na visoki stopnji varovanja zdravja. Hkrati ta uredba
določa visoke standarde kakovosti in varnosti zdravil zaradi zagotavljanja
skupnih potreb po varnosti za ta zdravila. Gre za doseganje obeh ciljev hkrati.
Oba cilja sta neločljivo povezana in nobeden od njiju ni drugotnega
pomena: glede člena 114 PDEU usklajuje ta uredba pravila za izvajanje
kliničnih preskušanj v EU in tako zagotavlja delovanje notranjega trga
glede izvajanja kliničnega preskušanja v več državah članicah,
sprejemljivosti podatkov, pridobljenih v kliničnih preskušanjih in
priloženih vlogi za odobritev drugega kliničnega preskušanja ali vlogi za
pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, v celotni Uniji ter prost pretok
zdravil, ki se uporabljajo pri kliničnem preskušanju. Glede
člena 168(4)(c) PDEU določa ta uredba visoke standarde kakovosti
in varnosti zdravil, tako da zagotavlja zanesljivost in ponovljivost podatkov
iz kliničnega preskušanja, s čimer se zagotovi, da temeljijo postopki
zdravljenja in zdravila, s katerimi naj bi se izboljšalo zdravljenje pacientov,
na zanesljivih in ponovljivih podatkih. Poleg tega ta uredba določa visoke
standarde kakovosti in varnosti zdravil, ki se uporabljajo pri kliničnem
preskušanju, s čimer se zagotovi varnost udeležencev v kliničnem
preskušanju. (65) Ta uredba spoštuje temeljne
pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije
o temeljnih pravicah, med njimi zlasti človekovo dostojanstvo, pravico do
osebne celovitosti, pravice otroka, spoštovanje zasebnega in družinskega
življenja, varstvo osebnih podatkov in svobodo umetnosti in znanosti. Države
članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in
načeli. (66) Ker države članice ne
morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, tj. v celotni Uniji zagotoviti
zanesljivost in ponovljivost podatkov iz kliničnega preskušanja ter hkrati
varnost in pravice udeležencev, in jih je zaradi obsega ukrepov lažje
doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom
subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z
načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega
tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Poglavje I
Splošne določbe Člen 1
Področje uporabe Ta uredba se uporablja za klinična
preskušanja, ki se izvajajo v Uniji. Ne uporablja se za neintervencijske študije. Člen 2
Opredelitve pojmov V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov
„zdravilo“, „radiofarmak“, „neželen učinek“, „resen neželen učinek“,
„stična ovojnina“ in „zunanja ovojnina“ iz člena 1(2), (6), (11),
(12), (23) in (24) Direktive 2001/83/ES. Poleg tega se uporabljajo naslednje
opredelitve: (1)
„klinična študija“: katera koli raziskava na
ljudeh, namenjena: (a) ugotavljanju ali preverjanju
kliničnih, farmakoloških ali drugih farmakodinamičnih učinkov
enega ali več zdravil; (b) ugotavljanju morebitnih neželenih
učinkov enega ali več zdravil ali (c) preučevanju absorpcije,
porazdelitve, metabolizma in izločanja enega ali več zdravil zaradi zagotovitve njihove varnosti ali
učinkovitosti; (2)
„klinično preskušanje“: klinična študija,
ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev: (a) zdravila v preskušanju nimajo dovoljenja
za promet; (b) v skladu s protokolom klinične
študije se zdravila v preskušanju ne uporabljajo v skladu s pogoji dovoljenja
za promet z zdravili v zadevni državi članici; (c) strategija zdravljenja je za udeleženca
določena že vnaprej in ni v skladu z običajno klinično prakso zadevne
države članice; (d) odločitev o predpisovanju zdravil v
preskušanju in odločitev o vključitvi udeleženca v klinično
študijo se sprejmeta istočasno; (e) za udeležence so predvidene dodatne
preiskave ali spremljanje, ki ne sodijo v običajno klinično prakso; (3)
„klinično preskušanje z minimalno
intervencijo“: klinična študija, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje: (a) zdravila v preskušanju imajo dovoljenje
za promet; (b) v skladu s protokolom kliničnega
preskušanja se zdravila v preskušanju uporabljajo v skladu s pogoji dovoljenja
za promet z zdravili ali pa je njihova uporaba del običajnega zdravljenja
v kateri koli zadevni državi članici; (c) dodatne preiskave ali spremljanje
predstavljajo le minimalno dodatno tveganje za varnost udeleženca ali minimalno
dodatno ogrožanje varnosti udeleženca v primerjavi z običajno klinično
prakso v kateri koli zadevni državi članici; (4)
„neintervencijska študija“: klinična študija,
ki ni klinično preskušanje; (5)
„zdravilo v preskušanju“: zdravilo, ki se v
kliničnem preskušanju preskuša ali uporablja kot primerjalno zdravilo,
vključno s placebom; (6)
„običajna klinična praksa“: režim
zdravljenja, ki se običajno uporablja za zdravljenje, preprečevanje
ali diagnosticiranje bolezni ali motnje; (7)
„zdravilo za napredno zdravljenje v preskušanju“:
zdravilo v preskušanju, ki je zdravilo za napredno zdravljenje, kot je
opredeljeno v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1394/2007 Evropskega
parlamenta in Sveta[23]; (8)
„pomožno zdravilo“: zdravilo, ki se uporablja pri
kliničnem preskušanju, vendar ne kot zdravilo v preskušanju; (9)
„odobreno zdravilo v preskušanju“: zdravilo, odobreno
v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 ali v skladu z
Direktivo 2001/83/ES v kateri koli zadevni državi članici, ne glede
na spremembe v označevanju zdravila, ki se uporablja kot zdravilo v
preskušanju; (10)
„odobreno pomožno zdravilo“: zdravilo, odobreno v
skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 ali v skladu z Direktivo 2001/83/ES
v kateri koli zadevni državi članici, ne glede na spremembe v
označevanju zdravila, ki se uporablja kot pomožno zdravilo; (11)
„zadevna država članica“: država članica,
v kateri je bila v skladu s poglavji II in III te uredbe vložena vloga za
odobritev kliničnega preskušanja ali bistvene spremembe; (12)
„bistvena sprememba“: vsaka sprememba katerega koli
vidika kliničnega preskušanja, do katere pride po obvestilu o sklepu iz
členov 8, 14, 19, 20 in 23 in ki lahko bistveno vpliva na varnost ali
pravice udeležencev ali na zanesljivost in ponovljivost podatkov iz
kliničnega preskušanja; (13)
„sponzor“: posameznik, podjetje, ustanova ali
organizacija, ki prevzame odgovornost za začetek in vodenje kliničnega
preskušanja; (14)
„raziskovalec“: posameznik, odgovoren za izvajanje
kliničnega preskušanja na mestu preskušanja; (15)
„udeleženec“: posameznik, ki sodeluje v
kliničnem preskušanju kot prejemnik zdravila v preskušanju ali kot
član kontrolne skupine; (16)
„mladoletnik“: udeleženec, ki v skladu z zakonodajo
zadevne države članice še ni pridobil popolne poslovne sposobnosti za
dajanje prostovoljne privolitve po poučitvi; (17)
„oseba, ki ni sposobna odločati o sebi“:
udeleženec, ki zaradi drugih razlogov, ne starosti, v skladu z zakonodajo
zadevne države članice ni sposoben dati prostovoljne privolitve po
poučitvi; (18)
„zakoniti zastopnik“: fizična ali pravna
oseba, organ ali telo, ki v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države
članice da prostovoljno privolitev po poučitvi v imenu udeleženca, ki
ni sposoben odločati o sebi ali je mladoletnik; (19)
„prostovoljna privolitev po poučitvi“:
postopek, pri katerem udeleženec prostovoljno potrdi svojo pripravljenost za
sodelovanje v določenem kliničnem preskušanju, potem ko je bil
obveščen o vseh vidikih preskušanja, ki so pomembni pri njegovi
odločitvi za sodelovanje; (20)
„protokol“: dokument, ki opisuje cilje, načrt,
metodologijo, statistično obdelavo in organizacijo kliničnega
preskušanja; (21)
„proizvodnja“: celotna in delna proizvodnja ter
različni postopki delitve zdravila na manjše enote, pakiranja,
označevanja (vključno z zakrivanjem); (22)
„začetek kliničnega preskušanja“:
pridobitev prvega morebitnega udeleženca, razen če ni v protokolu
določeno drugače; (23)
„konec kliničnega preskušanja“: zadnji obiska
zadnjega udeleženca, razen če ni v protokolu določeno drugače; (24)
„začasna ustavitev kliničnega
preskušanja“: sponzorjeva začasna prekinitev izvajanja kliničnega
preskušanja, ki ga sponzor namerava pozneje nadaljevati; (25)
„odložitev kliničnega preskušanja“: prekinitev
izvajanja kliničnega preskušanja s strani države članice; (26)
„dobra klinična praksa“: sklop podrobnih
etičnih in znanstvenih zahteve glede kakovosti za načrtovanje,
vodenje, izvajanje, spremljanje, preverjanje, evidentiranje, analizo
kliničnih preskušanjih in poročanje o njih, ki zagotavljajo
zaščito pravic udeležencev, njihovo varnost in dobrobit ter zanesljivost
in ponovljivost podatkov iz kliničnih preskušanj; (27)
„nadzor“: dejanje, ki ga opravi organ, pristojen za
uraden pregled dokumentov, prostorov, evidenc, sistemov za zagotavljanje
kakovosti in katerih koli drugih virov, za katere pristojni organ meni, da so
povezani s kliničnim preskušanjem, in ki se lahko nahajajo na mestu
preskušanja, v prostorih sponzorja in/ali pogodbene raziskovalne organizacije
ali v drugih ustanovah, za katere se pristojnemu organu zdi ustrezno, da jih
pregleda; (28)
„neželen dogodek“: kakršen koli neugoden medicinski
pojav, ki ni nujno vzročno povezan s tem zdravljenjem, pri udeležencu, ki
je dobil zdravilo; (29)
„resen neželen dogodek“: kakršen koli neugoden
medicinski pojav, ki pri kakršnem koli odmerku zahteva bolnišnično
zdravljenje ali podaljšanje bolnišničnega zdravljenja, povzroči
trajno ali izrazito invalidnost ali nezmožnost, prirojeno anomalijo ali motnjo
ter neposredno življenjsko ogroženost ali smrt; (30)
„nepričakovan resen neželen učinek“:
resen neželen učinek, katerega vrsta, resnost ali izid ni v skladu z
referenčnimi informacijami o varnosti. V tej uredbi se udeleženec, za katerega
veljata opredelitev „mladoletnika“ in opredelitev „osebe, ki ni sposobna
odločati o sebi“, šteje za osebo, ki ni sposobna odločati o sebi. Člen 3
Splošno načelo Klinično preskušanje se lahko izvaja
samo, če –
so zaščitene pravice udeležencev ter sta
zagotovljeni njihova varnost in dobrobit; ter –
bodo podatki iz kliničnega preskušanja
zanesljivi in ponovljivi. Poglavje II
Postopek odobritve kliničnega preskušanja Člen 4
Predhodna odobritev Za klinično preskušanje je potrebno
dovoljenje v skladu s tem poglavjem. Člen 5
Oddaja vloge 1. Za pridobitev dovoljenja
sponzor vlogo dokumentacije predloži zadevni državi članici prek portala
iz člena 77 (v nadaljnjem besedilu: portal EU). Sponzor eno od zadevnih držav članic predlaga
kot državo članico poročevalko. Kadar predlagana država članica ne želi biti
poročevalka, se z drugo zadevno državo članico dogovori, da bo ta
postala država članica poročevalka. Če nobena zadevna država
članica ne želi biti poročevalka, se za poročevalko določi
prvo predlagano državo članico. 2. V šestih dneh od predložitve
dokumentacije vloge predlagana država članica poročevalka prek
portala EU obvesti sponzorja o naslednjem: (a)
ali je ona sama država članica
poročevalka oziroma ali je to nalogo prevzela katera druga zadevna država
članica; (b)
ali spada klinično preskušanje na
področje uporabe te uredbe; (c)
ali je vloga popolna v skladu s Prilogo I; (d)
ali gre dejansko za klinično preskušanje z
minimalno intervencijo, če tako trdi sponzor. 3. Kadar predlagana država
članica poročevalka v roku iz odstavka 2 sponzorja ne obvesti o
navedenem, se šteje, da spada klinično preskušanje, za katero je oddana
vloga, na področje uporabe te uredbe, vloga se šteje za popolno,
klinično preskušanje za klinično preskušanje z minimalno
intervencijo, če tako trdi sponzor, predlagana država članica
poročevalka pa postane država članica poročevalka. 4. Kadar predlagana država
članica poročevalka meni, da vloga ni popolna, da klinično
preskušanje, za katerega je oddana vloga, ne sodi na področje uporabe te
uredbe ali da ne gre za klinično preskušanje z minimalno intervencijo,
čeprav tako trdi sponzor, o tem obvesti sponzorja prek portala EU ter mu
da na voljo največ šest dni za pripombe ali dopolnitev vloge prek portala
EU. Če sponzor ne predloži pripomb niti ne dopolni
vloge v roku iz prvega pododstavka, se vloga šteje za umaknjeno. Kadar predlagana država članica
poročevalka sponzorja ne obvesti v skladu s točkami (a) do (d)
odstavka 2 v treh dneh od prejema pripomb ali dopolnitve vloge, se šteje,
da je vloga popolna, da sodi klinično preskušanje na področje uporabe
te uredbe, klinično preskušanje se šteje za klinično preskušanje z
minimalno intervencijo, če tako trdi sponzor, predlagana država
članica poročevalka pa postane država članica poročevalka. 5. V tem poglavju se dan, ko je
sponzor obveščen v skladu z odstavkom 2, šteje za datum potrditve
vloge. Če sponzor ni obveščen, se za datum potrditve šteje zadnji dan
rokov iz odstavkov 2 in 4. Člen 6
Poročilo o oceni – vidiki, obravnavani v delu I 1. Država članica
poročevalka oceni vlogo glede na naslednje vidike: (a)
skladnost s poglavjem V glede naslednjega: (i) pričakovanih koristi pri
zdravljenju in koristi za javno zdravje, pri čemer se upoštevajo: –
značilnosti zdravil v preskušanju in znanje o
njih; –
pomen kliničnega preskušanja ob upoštevanju
trenutnih znanstvenih spoznanj in dejstva, ali so klinično preskušanje
priporočili ali zahtevali regulativni organi, pristojni za ocenjevanje in
izdajo dovoljenj za promet z zdravili; –
zanesljivost in ponovljivost podatkov iz
kliničnega preskušanja ob upoštevanju statistične obdelave,
načrtovanja preskušanja in metodologije (vključno z velikostjo vzorca
in randomizacijo, primerjalnim zdravilom in merili učinkovitosti); (ii) tveganj in neprijetnosti za udeleženca,
pri čemer se upoštevajo: –
značilnosti zdravil v preskušanju in pomožnih
zdravil ter znanje o njih; –
značilnosti intervencije v primerjavi z
običajno klinično prakso; –
varnostni ukrepi, vključno z ukrepi za
zmanjšanje tveganja, spremljanje, varnostna poročila in varnostni
načrt; –
tveganje za zdravje udeleženca, ki je posledica
zdravstvenega stanja, za zdravljenje katerega se zdravilo v preskušanju
raziskuje; (b)
skladnost z zahtevami glede proizvodnje in uvoza
zdravil v preskušanju ter pomožnih zdravil iz poglavja IX; (c)
skladnost z zahtevami glede označevanja iz
poglavja X; (d)
popolnost in primernost brošure za raziskovalca. 2. Država članica poročevalka
pripravi poročilo o oceni. Ocena vidikov iz odstavka 1 je obravnavana
v delu I poročila o oceni. 3. Poročilo o oceni vključuje
eno od naslednjih ugotovitev v zvezi z vidiki iz dela I poročila o
oceni: (a) izvajanje kliničnega preskušanja je
sprejemljivo glede na zahteve iz te uredbe; (b) izvajanje kliničnega preskušanja je
sprejemljivo glede na zahteve iz te uredbe, vendar mora biti v skladu s
posebnimi pogoji, ki so izrecno navedeni v navedeni ugotovitvi; (c) izvajanje kliničnega preskušanja ni
sprejemljivo glede na zahteve iz te uredbe. 4. Država članica poročevalka
predloži sponzorju in drugim zadevnim državam članicam del I
poročila o oceni skupaj s svojo ugotovitvijo v naslednjih rokih: (a)
za klinična preskušanja z minimalno
intervencijo v 10 dneh od datuma potrditve; (b)
za klinična preskušanja, ki niso preskušanja z
minimalno intervencijo, v 25 dneh od datuma potrditve; (c)
za katera koli klinična preskušanja zdravil za
napredno zdravljenje v preskušanju v 30 dneh od datuma potrditve. V tem poglavju se za datum ocene šteje datum
predložitve poročila o oceni sponzorju in drugim zadevnim državam
članicam. 5. Do datuma ocene lahko vsaka zadevna
država članica sporoči državi članici poročevalki vse pomisleke
v zvezi z vlogo. Država članica poročevalka ustrezno upošteva
navedene pomisleke. 6. Samo država članica
poročevalka lahko v obdobju od datuma potrditve do datuma ocene od
sponzorja zahteva dodatna pojasnila, pri čemer upošteva pomisleke iz odstavka 5. Zaradi pridobitve navedenih dodatnih pojasnil
lahko država članica poročevalka začasno prekine rok iz
odstavka 4 za največ 10 dni za klinična preskušanja z
minimalno intervencijo in za največ 20 dni za preskušanja, ki niso
klinična preskušanja z minimalno intervencijo. Če je po prejemu dodatnih pojasnil preostali
rok za predložitev dela I poročila o oceni v primeru kliničnih
preskušanj z minimalno intervencijo krajši od treh dni ter v primeru
kliničnih preskušanj, ki niso preskušanja z minimalno intervencijo, krajši
od petih dni, se ta rok podaljša na tri oziroma pet dni. Če sponzor ne predloži dodatnih pojasnil v
roku, ki ga določi država članica poročevalka v skladu z drugim
pododstavkom, se vloga šteje za umaknjeno. Zahteva za dodatna pojasnila in sama dodatna
pojasnila se predložijo preko portala EU. 7. Sponzor lahko na lastno pobudo
spremeni vsebino vloge samo v obdobju od datuma potrditve do datuma ocene ter
samo zaradi ustrezno utemeljenih razlogov. V tem primeru lahko država
članica poročevalka glede na obseg spremembe vsebine vloge
začasno prekine rok iz odstavka 4 za največ 60 dni. Člen 7
Poročilo o oceni – vidiki, obravnavani v delu II 1. Vsaka zadevna država članica za
svoje ozemlje oceni vlogo glede na naslednje vidike: (a)
skladnost z zahtevami za prostovoljno privolitev po
poučitvi iz poglavja V; (b)
skladnost ureditve izplačila plačil ali
nadomestil za raziskovalce in udeležence z zahtevami iz poglavja V; (c)
skladnost ureditve glede pridobivanja udeležencev z
zahtevami iz poglavja V; (d)
skladnost z Direktivo 95/46/ES; (e)
skladnost s členom 46; (f)
skladnost s členom 47; (g)
skladnost s členom 72; (h)
skladnost z veljavnimi pravili za zbiranje,
shranjevanje in prihodnjo uporabo bioloških vzorcev udeležencev. Ocena vidikov iz prvega pododstavka sestavlja
del II poročila o oceni. 2. Vsaka zadevna država članica
mora oceno končati v desetih dneh od datuma potrditve. Iz utemeljenih
razlogov lahko samo v navedenem obdobju od sponzorja zahteva dodatna pojasnila
glede vidikov iz odstavka 1. 3. Zaradi pridobitve dodatnih pojasnil
od sponzorja lahko zadevna država članica začasno prekine rok iz
odstavka 2 za največ deset dni. Če je po prejemu dodatnih pojasnil preostali
rok za pripravo ocene iz odstavka 1 krajši od petih dni, se podaljša na
pet dni. Če sponzor ne predloži dodatnih pojasnil v
roku, ki ga določi država članica v skladu s prvim pododstavkom, se
vloga šteje za umaknjeno. Umik vloge se uporablja samo za zadevne države
članice. Zahteva za dodatna pojasnila in sama dodatna
pojasnila se predložijo prek portala EU. Člen 8
Sklep o kliničnem preskušanju 1. Vsaka zadevna država
članica obvesti sponzorja prek portala EU o tem, ali je klinično
preskušanje odobreno, pogojno odobreno ali zavrnjeno. Sponzorja obvesti z enim sklepom v desetih dneh od
datuma ocene ali zadnjega dneva ocenjevanja iz člena 7, kar koli je
pozneje. 2. Kadar država članica
poročevalka ugotovi, da je izvedba kliničnega preskušanja glede
dela I poročila o oceni sprejemljiva ali pogojno sprejemljiva, je
ugotovitev zadevne države članice enaka ugotovitvi države članice
poročevalke. Ne glede na prvi pododstavek pa se lahko zadevna
država članica z ugotovitvijo države članice poročevalke ne
strinja le na podlagi naslednjih razlogov: (a)
pomembne razlike v običajni klinični
praksi med zadevno državo članico in državo članico poročevalko,
zaradi katerih bi prišlo do slabšega zdravljenja udeleženca kot pri
običajni klinični praksi; (b)
kršitev nacionalne zakonodaje iz
člena 86. Če se zadevna država članica ne strinja
z ugotovitvijo na podlagi točke (a) drugega pododstavka, o tem prek
portala EU obvesti Komisijo, vse države članice in sponzorja ter priloži
podrobno utemeljitev z znanstvenimi in družbeno-ekonomskimi argumenti ter
povzetkom tega. 3. Kadar je klinično
preskušanje glede dela I poročila o oceni sprejemljivo ali pogojno
sprejemljivo, zadevna država članica vključi v sklep svoje ugotovitve
glede dela II poročila o oceni. 4. Če zadevna država
članica sponzorja ni obvestila o svojem sklepu v rokih iz odstavka 1,
se ugotovitev glede dela I poročila o oceni šteje za sklep zadevne
države članice o vlogi za odobritev kliničnega preskušanja. 5. Zadevne države članice
po datumu ocene od sponzorja ne smejo zahtevati dodatnih pojasnil. 6. V tem poglavju se za datum obvestila
šteje datum, ko je sponzor obveščen o tem sklepu iz odstavka 1.
Če sponzor ni obveščen v skladu z odstavkom 1, se za datum
obvestila šteje zadnji dan roka iz odstavka 1. Člen 9
Osebe, ki ocenjujejo vlogo 1. Države članice
zagotovijo, da osebe, ki preverjajo in ocenjujejo vlogo, nimajo nasprotnih
interesov, so neodvisne od sponzorja, ustanove, v kateri poteka preskušanje, in
raziskovalcev, ki sodelujejo pri preskušanju, ter so tudi sicer nepristranske. 2. Države članice
zagotovijo, da pri oceni sodeluje ustrezno število oseb, ki imajo skupaj
potrebne kvalifikacije in izkušnje. 3. Pri ocenjevanju se upošteva
mnenje vsaj ene osebe, ki primarno ni znanstvenik. Upošteva se tudi mnenje vsaj
enega pacienta. Člen 10
Posebna obravnava občutljivejših skupin prebivalstva 1. Če so udeleženci
mladoletne osebe, se pri ocenjevanju vloge za odobritev kliničnega
preskušanja zlasti upošteva strokovno znanje s področja pediatrije ali
se vključi posvetovanje o kliničnih, etičnih in psihosocioloških
težavah na področju pediatrije. 2. Če so udeleženci osebe,
ki niso sposobne odločati o sebi, se pri ocenjevanju vloge za odobritev
kliničnega preskušanja zlasti upošteva strokovno znanje o ustrezni bolezni
in zadevni populaciji pacientov ali se vključi posvetovanje o
kliničnih, etičnih in psihosocioloških vprašanjih v zvezi z ustrezno
boleznijo in zadevno populacijo pacientov. 3. V vlogah za odobritev
kliničnih preskušanj iz člena 32 se zlasti upoštevajo
okoliščine izvajanja kliničnega preskušanja. Člen 11
Oddaja in ocenjevanje vlog glede vidikov, obravnavanih v delu I
poročila o oceni Vlogo za odobritev kliničnega
preskušanja, njeno oceno in sklep o njej se omeji na vidike, ki so obravnavani
v delu I poročila o oceni, če sponzor tako zahteva. Po obvestilu o sklepu glede vidikov,
obravnavanih v delu I poročila o oceni, lahko sponzor zaprosi za
odobritev, ki je omejena na vidike, obravnavane v delu II poročila o
oceni. V tem primeru se vloga oceni v skladu s členom 7, zadevna
država članica pa svoj sklep glede dela II poročila o oceni
sporoči v skladu s členom 8. Člen 12
Umik Sponzor lahko kadar koli do datuma ocene
umakne vlogo. V takem primeru se lahko vloga umakne le za vse zadevne države
članice. Člen 13
Ponovna oddaja vloge To poglavje ne posega v možnost sponzorja, da
po zavrnitvi vloge za odobritev ali po umiku vloge ponovno odda vlogo za
odobritev v kateri koli zadevni ciljni državi članici. Navedena vloga se
šteje za novo vlogo za odobritev drugega kliničnega preskušanja. Člen 14
Naknadna vključitev zadevne države članice 1. Če želi sponzor
razširiti odobreno klinično preskušanje v drugo državo članico (v
nadaljnjem besedilu: druga zadevna država članica), prek portala EU
predloži dokumentacijo vloge navedeni državi članici. Vloga se lahko odda samo po datumu obvestila o
sklepu o osnovni odobritvi. 2. Država članica
poročevalka za vlogo iz odstavka 1 je država članica, ki je to
nalogo opravljala tudi v postopku osnovne odobritve. 3. Dodatna zadevna država
članica prek portala EU z enim sklepom obvesti sponzorja o odobritvi
kliničnega preskušanja, pogojni odobritvi kliničnega preskušanja ali
zavrnitvi kliničnega preskušanja, in sicer v naslednjih rokih: (a)
za klinična preskušanja z minimalno
intervencijo v 25 dneh od datuma oddaje vloge iz odstavka 1; (b)
za klinična preskušanja, ki niso preskušanja z
minimalno intervencijo, v 35 dneh od datuma oddaje vloge iz
odstavka 1; (c)
za vsa klinična preskušanja zdravil za
napredno zdravljenje v preskušanju v 40 dneh od datuma oddaje vloge iz
odstavka 1. 4. Kadar država članica
poročevalka ugotovi, da je izvedba kliničnega preskušanja glede
dela I poročila o oceni sprejemljiva ali pogojno sprejemljiva, je
ugotovitev dodatne zadevne države članice enaka ugotovitvi države
članice poročevalke iz člena 6(3). Ne glede na prvi pododstavek pa se lahko dodatna
zadevna država članica z ugotovitvami države članice poročevalke
ne strinja le na podlagi naslednjih razlogov: (a)
pomembne razlike v običajni klinični
praksi med zadevno državo članico in državo članico poročevalko,
zaradi katerih bi prišlo do slabšega zdravljenja udeleženca kot pri
običajni klinični praksi; (b)
kršitev nacionalne zakonodaje iz
člena 86. Če se zadevna dodatna država članica ne
strinja z ugotovitvijo na podlagi točke (a) drugega pododstavka, o
tem prek portala EU obvesti Komisijo, vse države članice in sponzorja ter
priloži podrobno utemeljitev z znanstvenimi in družbeno-ekonomskimi argumenti
ter povzetkom tega. 5. V obdobju od datuma oddaje
vloge iz odstavka 1 in iztekom ustreznega roka iz odstavka 3 lahko
dodatna zadevna država članica sporoči državi članici
poročevalki vse pomisleke v zvezi z vlogo. 6. Samo država članica
poročevalka lahko v obdobju od datuma oddaje vloge iz odstavka 1 in
iztekom ustreznega roka iz odstavka 3 od sponzorja zahteva dodatna
pojasnila o delu I poročila o oceni, pri čemer upošteva pomisleke
iz odstavka 5. Zaradi pridobitve navedenih dodatnih pojasnil
lahko država članica poročevalka začasno prekine ustrezen rok iz
odstavka 3 za največ 10 dni za klinična preskušanja z
minimalno intervencijo in za največ 20 dni za preskušanja, ki niso
klinična preskušanja z minimalno intervencijo. Če je po prejemu dodatnih pojasnil preostali
rok za obvestilo o sklepu iz odstavka 4 v primeru kliničnih
preskušanj z minimalno intervencijo krajši od treh dni ter v primeru
kliničnih preskušanj, ki niso preskušanja z minimalno intervencijo, krajši
od petih dni, se ta rok podaljša na tri oziroma pet dni. Če sponzor ne predloži dodatnih pojasnil v
roku, ki ga določi država članica poročevalka v skladu z drugim
pododstavkom, se vloga šteje za umaknjeno. Zahteva za dodatna pojasnila in sama dodatna
pojasnila se predložijo prek portala EU. 7. Dodatna zadevna država
članica v desetih dneh od datuma oddaje vloge iz odstavka 1 za svoje
ozemlje oceni vidike, obravnavane v delu II poročila o oceni. V tem
obdobju lahko od sponzorja iz utemeljenih razlogov zahteva dodatna pojasnila
glede vidikov, obravnavanih v delu II poročila o oceni, in sicer v
zvezi s svojim ozemljem. 8. Zaradi pridobitve dodatnih
pojasnil lahko dodatna zadevna država članica začasno prekine rok iz
odstavka 7 za največ deset dni. Če je po prejemu dodatnih
pojasnil preostali rok za oceno vidikov iz dela II poročila o oceni
krajši od petih dni, se podaljša na pet dni. Zahteva za dodatna pojasnila in sama dodatna
pojasnila se predložijo prek portala EU. 9. Kadar je klinično
preskušanje glede dela I poročila o oceni sprejemljivo ali pogojno
sprejemljivo, dodatna zadevna država članica vključi v sklep svoje
ugotovitve glede dela II poročila o oceni. 10. Če dodatna zadevna država
članica sponzorja ni obvestila o svojem sklepu v ustreznih rokih iz
odstavka 3, se ugotovitev glede dela I poročila o oceni šteje za
sklep dodatne zadevne države članice o vlogi za odobritev kliničnega
preskušanja. 11. Če postopek iz
poglavja III v zvezi z navedenim kliničnim preskušanjem še ni
končan, sponzor ne sme oddati vloge v skladu s tem členom. Poglavje III
Postopek odobritve bistvene spremembe kliničnega preskušanja Člen 15
Splošna načela Bistvena sprememba se lahko izvede samo,
če je bila odobrena v skladu s postopkom iz tega poglavja. Člen 16
Oddaja vloge Za odobritev vloge sponzor zadevnim državam
članicam prek portala EU predloži dokumentacijo vloge. Člen 17
Potrditev vloge za odobritev bistvene spremembe vidika iz dela I
poročila o oceni 1. Država članica
poročevalka za odobritev bistvene spremembe je država, ki je to nalogo
opravljala že v osnovnem postopku odobritve. 2. V štirih dneh od predložitve
dokumentacije vloge država članica poročevalka prek portala EU
obvesti sponzorja o naslednjem: (a)
ali se bistvena sprememba nanaša na vidik,
obravnavan v delu I poročila o oceni; (b)
ali je vloga popolna v skladu s Prilogo II; (c)
ali je klinično preskušanje z minimalno
intervencijo po bistveni spremembi še vedno klinično preskušanje z
minimalno intervencijo, če gre za tako preskušanje. 3. Če država članica
poročevalka v roku iz odstavka 2 ni obvestila sponzorja, se šteje, da
se bistvena sprememba, za katero je bila oddana vloga, nanaša na vidik iz
dela I poročila o oceni, da je vloga popolna in, če gre za
klinično preskušanje z minimalno intervencijo, da to tako tudi ostane po
bistveni spremembi. 4. Kadar država članica
poročevalka ugotovi, da se vloga ne nanaša na vidik iz dela I
poročila o oceni, da vloga ni popolna ali da klinično preskušanje po
bistveni spremembi v nasprotju s trditvami sponzorja ne bo več preskušanje
z minimalno intervencijo, o tem obvesti sponzorja prek portala EU ter sponzorju
da na voljo največ šest dni za pripombe ali dopolnitev vloge prek portala
EU. Če sponzor ne predloži pripomb niti ne dopolni
vloge v roku iz prvega pododstavka, se vloga šteje za umaknjeno. Če država članica poročevalka
sponzorja ne obvesti v skladu s točkami od (a) do (c) odstavka 2 v
treh dneh po prejemu pripomb ali dopolnitvi vloge, se šteje, da je vloga
popolna in, če gre za klinično preskušanje z minimalno intervencijo,
da bo tako tudi ostalo po bistveni spremembi. 5. V členih 18, 19 in
22 se za datum potrditve vloge šteje dan, ko je sponzor obveščen v skladu
z odstavkom 2. Če sponzor ni obveščen, se za datum potrditve
šteje zadnji dan rokov iz odstavkov 2 in 4. Člen 18
Ocena bistvene spremembe vidika iz dela I poročila o oceni 1. Država članica
poročevalka oceni vlogo in pripravi poročilo o oceni. 2. Poročilo o oceni
vključuje eno od naslednjih ugotovitev v zvezi z vidiki iz dela I
poročila o oceni: (a)
bistvena sprememba je sprejemljiva glede na zahteve
iz te uredbe; (b)
bistvena sprememba je sprejemljiva glede na zahteve
iz te uredbe, vendar mora biti v skladu s posebnimi pogoji, ki so izrecno
navedeni v navedeni ugotovitvi; (c)
bistvena sprememba ni sprejemljiva glede na zahteve
iz te uredbe. 3. Država članica
poročevalka predloži sponzorju in drugim zadevnim državam članicam
del I poročila o oceni, vključno s svojo ugotovitvijo, v 15 dneh
od datuma potrditve. V tem členu ter členih 19 in 23 se
za datum ocene šteje datum predložitve poročila o oceni sponzorju in
drugim zadevnim državam članicam. 4. Do datuma ocene lahko vsaka
zadevna država članica sporoči državi članici poročevalki
vse pomisleke v zvezi z vlogo. Država članica poročevalka ustrezno
upošteva navedene pomisleke. 5. Samo država članica
poročevalka lahko v obdobju od datuma potrditve do datuma ocene od
sponzorja zahteva dodatna pojasnila, pri čemer upošteva pomisleke iz
odstavka 4. Zaradi pridobitve dodatnih pojasnil lahko država
članica poročevalka začasno prekine rok iz odstavka 4 za
največ 10 dni. Če je po prejemu dodatnih pojasnil preostali
rok za predložitev dela I poročila o oceni krajši od petih dni, se
podaljša na pet dni. Če sponzor ne predloži dodatnih pojasnil v
roku, ki ga določi država članica poročevalka v skladu z drugim
pododstavkom, se vloga šteje za umaknjeno. Zahteva za dodatna pojasnila in sama dodatna
pojasnila se predložijo prek portala EU. 6. Sponzor lahko na lastno
pobudo spremeni vsebino vloge samo v obdobju od datuma potrditve do datuma
ocene ter samo zaradi ustrezno utemeljenih razlogov. V tem primeru lahko država
članica poročevalka glede na obseg spremembe vsebine vloge
začasno prekine rok iz odstavka 3 za največ 60 dni. Člen 19
Sklep o bistveni spremembi vidika iz dela I poročila o oceni 1. Vsaka zadevna država
članica obvesti sponzorja prek portala EU o tem, ali je bistvena sprememba
kliničnega preskušanja odobrena, pogojno odobrena ali pa je prošnja za
odobritev zavrnjena. Sponzorja obvesti z enim sklepom v desetih dneh od
datuma ocene. 2. Kadar država članica
poročevalka ugotovi, da je bistvena sprememba sprejemljiva ali pogojno
sprejemljiva, je ugotovitev zadevne države članice enaka ugotovitvi države
članice poročevalke. Ne glede na prvi pododstavek pa se lahko zadevna
država članica z navedeno ugotovitvijo države članice
poročevalke ne strinja le na podlagi naslednjih razlogov: (a)
pomembne razlike v običajni klinični
praksi med zadevno državo članico in državo članico poročevalko,
zaradi katerih bi prišlo do slabšega zdravljenja udeleženca kot pri
običajni klinični praksi; (b)
kršitev nacionalne zakonodaje iz
člena 86. Če se zadevna država članica ne strinja z
ugotovitvijo na podlagi točke (a) drugega pododstavka, o tem prek
portala EU obvesti Komisijo, vse države članice in sponzorja ter priloži
podrobno utemeljitev z znanstvenimi in družbeno-ekonomskimi argumenti ter
povzetkom tega. 3. Če zadevna država
članica sponzorja ni obvestila o svojem sklepu v roku iz odstavka 1,
se ugotovitev iz poročila o oceni šteje za sklep zadevne države
članice o vlogi za odobritev bistvene spremembe. Člen 20
Potrditev, ocena in sklep o bistveni spremembi vidika iz dela II
poročila o oceni 1. V štirih dneh od predložitve
dokumentacije vloge zadevna država članica prek portala EU obvesti
sponzorja o naslednjem: (a)
ali se bistvena sprememba nanaša na vidik iz
dela II poročila o oceni ter (b)
ali je vloga popolna v skladu s Prilogo II. 2. Če zadevna država
članica ne obvesti sponzorja v roku iz odstavka 1, se šteje, da
bistvena sprememba, za katero je bila oddana vloga, zadeva vidik iz dela II
poročila o oceni in da je vloga popolna. 3. Če zadevna država
članica ugotovi, da se bistvena sprememba ne nanaša na vidik iz
dela II poročila o oceni ali da vloga ni popolna, o tem prek portala
EU obvesti sponzorja ter da sponzorju na voljo največ šest dni, da prek
portala EU predloži pripombe ali dopolni vlogo. Če sponzor ne predloži pripomb niti ne
dopolni vloge v roku iz prvega pododstavka, se vloga šteje za umaknjeno. Če zadevna država članica ne obvesti
sponzorja v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 1 v treh dneh po
prejemu pripomb ali dopolnitvi vloge, se šteje, da bistvena sprememba zadeva
vidik iz dela II poročila o oceni in da je vloga popolna. 4. V tem členu se za datum
potrditve vloge šteje dan, ko je sponzor obveščen v skladu z
odstavkom 1. Če sponzor ni obveščen, se za datum potrditve šteje
zadnji dan rokov iz odstavkov 1 in 3. 5. Zadevna država članica
oceni vlogo in sponzorja prek portala EU obvesti o tem, ali je bistvena
sprememba kliničnega preskušanja odobrena, pogojno odobrena ali pa je
prošnja za odobritev zavrnjena. Sponzorja obvesti z enim sklepom v desetih dneh od
datuma potrditve. 6. Zadevna država članica
lahko v roku iz drugega pododstavka odstavka 5 iz utemeljenih razlogov od
sponzorja zahteva dodatna pojasnila glede bistvene spremembe v zvezi z svojim
ozemljem. Zaradi pridobitve dodatnih pojasnil lahko zadevna
država članica začasno prekine rok iz drugega pododstavka
odstavka 5 za največ deset dni. Če je po prejemu dodatnih pojasnil preostali
rok za obvestilo o sklepu iz drugega pododstavka odstavka 5 krajši od
petih dni, se rok podaljša na pet dni. Če sponzor ne predloži dodatnih pojasnil v
roku, ki ga določi država članica v skladu s prvim in drugim
pododstavkom, se vloga šteje za umaknjeno. Zahteva za dodatna pojasnila in sama dodatna
pojasnila se predložijo prek portala EU. 7. Če zadevna država
članica v rokih iz odstavkov 5 in 6 sponzorja ni obvestila o svojem
sklepu, se bistvena sprememba šteje za odobreno. Člen 21
Bistvena sprememba vidikov iz delov I in II poročila o oceni 1. Če se bistvena sprememba
nanaša na vidike iz delov I in II poročila o oceni, se vloga za
odobritev navedene bistvene spremembe potrdi v skladu s členom 17. 2. Vidiki iz dela I
poročila o oceni se ocenijo v skladu s členom 18, vidiki iz
dela II poročila o oceni pa v skladu s členom 22. Člen 22
Ocena bistvene spremembe vidikov iz delov I in II poročila o oceni –
ocena vidikov iz dela II poročila o oceni 1. Vsaka zadevna država
članica v desetih dneh od datuma potrditve za svoje ozemlje oceni vidike
bistvene spremembe iz dela II poročila o oceni. 2. Zadevna država članica
lahko v roku iz odstavka 1 iz utemeljenih razlogov od sponzorja zahteva
dodatna pojasnila glede te bistvene spremembe v zvezi s svojim ozemljem. 3. Zaradi pridobitve dodatnih
pojasnil od sponzorja lahko zadevna država članica začasno prekine
rok iz odstavka 1 za največ deset dni. Če je po prejemu dodatnih pojasnil preostali
rok za pripravo ocene iz odstavka 1 krajši od petih dni, se podaljša na
pet dni. Če sponzor ne predloži dodatnih pojasnil v
roku iz prvega in drugega pododstavka, se vloga šteje za umaknjeno. Zahteva za dodatna pojasnila in sama dodatna
pojasnila se predložijo prek portala EU. Člen 23
Sklep o bistveni spremembi vidikov iz dela I in II poročila o oceni 1. Vsaka zadevna država
članica obvesti sponzorja prek portala EU o tem, ali je bistvena sprememba
kliničnega preskušanja odobrena, pogojno odobrena ali zavrnjena. Sponzorja obvesti z enim sklepom v desetih dneh od
datuma ocene ali zadnjega dneva ocenjevanja iz člena 22, kar koli je
pozneje. 2. Kadar država članica
poročevalka ugotovi, da je bistvena sprememba iz dela I poročila
o oceni sprejemljiva ali pogojno sprejemljiva, je ugotovitev zadevne države
članice enaka ugotovitvi države članice poročevalke. Ne glede na prvi pododstavek pa se lahko zadevna
država članica z ugotovitvijo države članice poročevalke ne
strinja le na podlagi naslednjih razlogov: (a)
pomembne razlike v običajni klinični
praksi med zadevno državo članico in državo članico poročevalko,
zaradi katerih bi prišlo do slabšega zdravljenja udeleženca kot pri
običajni klinični praksi; (b)
kršitev nacionalne zakonodaje iz
člena 86. Če se zadevna država članica ne strinja
z ugotovitvijo glede bistvene spremembe vidikov iz dela I poročila o
oceni na podlagi točke (a) drugega pododstavka, o tem prek portala EU
obvesti Komisijo, vse države članice in sponzorja ter priloži podrobno
utemeljitev z znanstvenimi in družbeno-ekonomskimi argumenti ter povzetkom
tega. 3. Kadar je bistvena sprememba
vidikov iz dela I poročila o oceni sprejemljiva ali pogojno
sprejemljiva, zadevna država članica vključi v sklep svoje ugotovitve
glede bistvene spremembe vidikov iz dela II poročila o oceni. 4. Če zadevna država
članica sponzorja ni obvestila o svojem sklepu v rokih iz odstavka 1,
se ugotovitev glede bistvene spremembe vidikov iz dela I poročila o
oceni šteje za sklep zadevne države članice o vlogi za odobritev bistvene
spremembe. Člen 24
Osebe, ki ocenjujejo vlogo Za ocene iz tega poglavja se uporablja
člen 9. Poglavje IV
Dokumentacija vloge Člen 25
Podatki v dokumentaciji vloge 1. V dokumentaciji vloge za
odobritev kliničnega preskušanja so vsi dokumenti in informacije, ki so
potrebni za potrditev in oceno iz poglavja II ter se nanašajo na: (a)
izvajanje preskušanja, vključno z znanstvenim
ozadjem in sprejetimi ukrepi, (b)
sponzorja, raziskovalce, morebitne udeležence,
udeležence in mesta preskušanja; (c)
zdravila v preskušanju in po potrebi pomožna
zdravila, zlasti na njihove lastnosti, označevanje, proizvodnjo in nadzor; (d)
ukrepe za zaščito udeležencev. Seznam dokumentacije in informacij je določen
v Prilogi I. 2. V dokumentaciji vloge za
odobritev bistvene spremembe so vsi naslednji dokumenti in informacije, ki so
potrebni za potrditev in oceno iz poglavja III: (a)
sklicevanje na klinično preskušanje ali
klinična preskušanja, ki so bistveno spremenjena; (b)
jasen opis bistvene spremembe; (c)
po potrebi predstavitev podatkov in dodatnih
informacij v podporo bistveni spremembi; (d)
jasen opis posledic bistvene spremembe za pravice
in varnost udeleženca ter zanesljivost in ponovljivost podatkov iz
kliničnega preskušanja. Seznam dokumentacije in informacij je določen
v Prilogi II. 3. Predloženi neklinični
podatki v dokumentaciji vloge morajo temeljiti na študijah, izvedenih v skladu
z zakonodajo Unije, veljavno v času izvajanja navedenih študij, o
načelih dobre laboratorijske prakse ali enakovrednih standardih. 4. Podatki, na katere se
sklicuje dokumentacija vloge, morajo izvirati iz kliničnih preskušanj,
izvedenih v skladu s to uredbo. 5. Če je bilo klinično
preskušanje izvedeno zunaj Unije, mora biti v skladu z načeli, ki so glede
pravic in varnosti udeležencev ter zanesljivosti in ponovljivosti podatkov iz
kliničnega preskušanja enakovredna načelom iz te uredbe. 6. Podatki o kliničnem
preskušanju v dokumentaciji vloge morajo temeljiti na kliničnih
preskušanjih, ki so bila pred začetkom vnesena v javni register, ki je
glavni register sistema mednarodnih registrov kliničnih preskušanj
Svetovne zdravstvene organizacije. 7. Podatki v dokumentaciji
vloge, ki niso v skladu z odstavki 3 do 6, se ne upoštevajo pri oceni
vloge za odobritev kliničnega preskušanja ali bistvene spremembe. Člen 26
Jezikovne zahteve Jezik dokumentacije vloge ali njenih delov
določi zadevna država članica. Države članice pri uporabi prvega odstavka
pretehtajo možnost dopustitve splošno razumljivega jezika na zdravstvenem
področju za dokumentacijo, ki ni namenjena udeležencu. Člen 27
Posodobitev z delegiranimi akti Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov v skladu s členom 85 za spreminjanje prilog I
in II zaradi njihovega prilagajanja tehničnemu napredku ali zaradi
upoštevanja sprememb v mednarodnem ureditvenem okviru. Poglavje V
Zaščita udeležencev in prostovoljna privolitev po poučitvi Člen 28
Splošna pravila 1. Klinično preskušanje se
lahko izvede samo v primeru, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) pričakovane koristi pri zdravljenju
in koristi za javno zdravje upravičujejo predvidena tveganja in
neprijetnosti; (b) nenehna skladnost s točko (a); (c) udeleženec ali njegov zakoniti zastopnik,
če udeleženec ni sposoben dati prostovoljne privolitve po poučitvi,
je dal prostovoljno privolitev po poučitvi; (d) je imel udeleženec ali, če ta ne
more dati prostovoljne privolitve po poučitvi, njegov zakoniti zastopnik
priložnost, da se je v predhodnem pogovoru z raziskovalcem ali članom
raziskovalne skupine seznanil s cilji, tveganji in neprijetnostmi
kliničnega preskušanja ter s pogoji, v katerih se bo preskušanje izvajalo,
ter je bil obveščen o svoji pravici, da se lahko kadar koli brez kakršne
koli škode umakne iz kliničnega preskušanja; (e) so pravice udeleženca do telesne in
duševne celovitosti, zasebnosti in varstva njegovih osebnih podatkov v skladu z
Direktivo 95/46/ES zaščitene. 2. Pravice, varnost in dobrobit
udeležencev imajo prednost pred interesi znanosti in družbe. 3. Vsak udeleženec se lahko brez
kakršne koli škode kadar koli umakne iz kliničnega preskušanja, tako da
prekliče svojo prostovoljno privolitev po poučitvi. Preklic
privolitve ne vpliva na dejavnosti, ki so bile izvedene na podlagi privolitve
pred njenim preklicem. Člen 29
Prostovoljna privolitev po poučitvi 1. Udeleženec ali njegov
zakoniti zastopnik prostovoljno napiše, datira in podpiše ter da prostovoljno
privolitev po poučitvi, potem ko je bil uradno obveščen o naravi,
pomenu, posledicah in tveganjih kliničnega preskušanja. Privolitev mora
biti ustrezno dokumentirana. Kadar udeleženec ne more pisati, lahko v izjemnih
primerih da ustno prostovoljno privolitev po poučitvi v prisotnosti vsaj
ene nepristranske priče. Udeleženec ali njegov zakoniti zastopnik prejme
izvod izjave o prostovoljni privolitvi po poučitvi. 2. Informacije v pisni obliki za
pridobitev prostovoljne privolitve udeleženca in/ali zakonitega zastopnika po
poučitvi morajo biti kratke, jasne, ustrezne in razumljive
nestrokovnjakom. Vključujejo medicinske in pravne informacije. Udeleženec
mora biti obveščen o svoji pravici do preklica svoje prostovoljne
privolitve po poučitvi. 3. Udeležencu se zagotovi
kontaktna točka, kjer lahko dobi nadaljnje informacije. Člen 30
Klinična preskušanja na osebah, ki niso sposobne odločati o sebi 1. Če udeleženec, ki ni
sposoben odločati o sebi, ni dal prostovoljne privolitve po poučitvi
ali tega ni zavrnil pred nastankom njegove nezmožnosti, se lahko klinično
preskušanje izvede samo, če so poleg pogojev iz člena 28
izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) pridobljena je bila prostovoljna
privolitev zakonitega zastopnika po poučitvi, ki izraža domnevno voljo
udeleženca; (b) udeleženec, ki ni sposoben odločati
o sebi, je glede na svoje sposobnosti razumevanja dobil ustrezne informacije o
preskušanju, tveganjih in koristih; (c) raziskovalec upošteva izrecno željo
udeleženca, ki ni sposoben odločati o sebi, vendar je sposoben izražati
mnenje in oceniti te informacije, da zavrne sodelovanje v kliničnem
preskušanju ali da se iz kliničnega preskušanja kadar koli umakne; (d) udeleženci ne dobijo nobene spodbude ali
finančne podpore razen nadomestila za sodelovanje v kliničnem preskušanju; (e) taka raziskava je bistvena za
ovrednotenje podatkov o osebah, ki so sposobne dati prostovoljno privolitev po
poučitvi, in ki so pridobljeni v kliničnih preskušanjih ali z drugimi
raziskovalnimi metodami; (f) taka raziskava se neposredno nanaša na
življenjsko nevarno zdravstveno stanje ali na izčrpavajočo bolezen,
za katero je zbolel udeleženec; (g) klinično preskušanje je
načrtovano tako, da čim bolj zmanjša bolečino,
nelagodje, strah in kakršno koli drugo predvidljivo tveganje, povezano z boleznijo
in njeno razvojno fazo, meja še sprejemljivega tveganja in stopnja obremenitve
pa sta posebno opredeljeni in nenehno spremljani; (h) upravičeno se pričakuje, da bo
sodelovanje udeleženca v kliničnem preskušanju koristilo udeležencu, ki ni
sposoben odločati o sebi, tako da bodo koristi odtehtale tveganja ali da
tveganja sploh ne bo. 2. Udeleženec v čim
večji meri sodeluje pri postopku privolitve. Člen 31
Klinična preskušanja na mladoletnih osebah 1. Klinično preskušanje na
mladoletnih osebah se lahko izvaja samo, če so poleg pogojev iz
člena 28 izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) pridobljena je bila prostovoljna
privolitev zakonitega zastopnika po poučitvi, pri čemer privolitev
izraža domnevno voljo mladoletnika; (b) mladoletnik je od osebja, usposobljenega
za delo z otroki ali z izkušnjami na tem področju, dobil vse ustrezne
informacije o preskušanju, tveganjih in koristih, prilagojene njegovi starosti
in zrelosti; (c) raziskovalec v skladu s starostjo in
zrelostjo mladoletnika upošteva njegovo izrecno željo, kadar je ta sposoben
izražati mnenje in oceniti te informacije, da zavrne sodelovanje v
kliničnem preskušanju ali da se iz kliničnega preskušanja kadar koli
umakne; (d) udeleženci ne dobijo nobene spodbude ali
finančne podpore razen nadomestila za sodelovanje v kliničnem
preskušanju; (e) taka raziskava je bistvena za
ovrednotenje podatkov o osebah, ki so sposobne dati prostovoljno privolitev po
poučitvi, in ki so pridobljeni v kliničnih preskušanjih ali z drugimi
raziskovalnimi metodami; (f) taka raziskava se neposredno nanaša na
bolezen, za katero je zadevni mladoletnik zbolel, ali pa gre za klinično
preskušanje, ki ga je mogoče izvajati samo na mladoletnikih; (g) klinično preskušanje je
načrtovano tako, da čim bolj zmanjša bolečino,
nelagodje, strah in kakršno koli drugo predvidljivo tveganje, povezano z
boleznijo in njeno razvojno fazo, prag tveganja in stopnja neugodja pa sta
posebno opredeljena in nenehno spremljana; (h) iz kliničnega preskušanja izhajajo
nekatere neposredne koristi za to skupino pacientov. 2. Mladoletnik je v skladu s
svojo starostjo in zrelostjo vključen v postopek dajanja prostovoljne
privolitve po poučitvi. Člen 32
Klinična preskušanja v nujnih primerih 1. Z odstopanjem od točk
(c) in (d) člena 28(1), točk (a) in (b) člena 30(1)
ter točk (a) in (b) člena 31(1) se prostovoljna privolitev po
poučitvi lahko pridobi po začetku kliničnega preskušanja, da se
klinično preskušanje lahko nadaljuje, informacije o kliničnem
preskušanju pa se lahko dajejo po začetku kliničnega preskušanja,
če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a)
zaradi nujnosti zdravljenja nenadnega življenjsko
nevarnega ali drugega nenadnega resnega zdravstvenega stanja predhodno ni
mogoče pridobiti prostovoljne privolitve udeleženca po poučitvi in
zato udeležencu tudi ni mogoče dati predhodnih informacij; (b)
zakoniti zastopnik ni na voljo; (c)
udeleženec prej ni izrazil nasprotovanj, za katera
bi raziskovalec vedel; (d)
raziskava se neposredno nanaša na zdravstveno
stanje, zaradi katerega ni bilo mogoče pridobiti predhodne prostovoljne
privolitve po poučitvi in dati predhodnih informacij; (e)
klinično preskušanje pomeni minimalno tveganje
in minimalno stopnjo invazivnosti za udeleženca. 2. Prostovoljna privolitev po
poučitvi iz odstavka 1 se pridobi, informacije o kliničnem
preskušanju pa dajo v skladu z naslednjimi zahtevami: (a)
prostovoljna privolitev po poučitvi iz
odstavka 1 se od oseb, ki niso sposobne odločati o sebi, in
mladoletnikov pridobi čim prej od njihovih zakonitih zastopnikov,
udeležencem pa se dajo informacije iz odstavka 1; (b)
prostovoljna privolitev po poučitvi iz
odstavka 1 se od drugih oseb pridobi čim prej od zakonitega
zastopnika ali udeleženca, kar koli je prej, prav tako se informacije iz
odstavka 1 čim prej dajo zakonitemu zastopniku ali udeležencu, kar
koli je prej. Če je bila prostovoljna privolitev po
poučitvi pridobljena od zakonitega zastopnika, se za namene točke (b)
zaradi nadaljevanja preskušanja prostovoljna privolitev udeleženca po
poučitvi pridobi, ko je udeleženec sposoben dati prostovoljno privolitev
po poučitvi. Poglavje VI
Začetek, konec, odložitev, začasna ustavitev in predčasna
ustavitev kliničnega preskušanja Člen 33
Obvestilo o začetku kliničnega preskušanja in končanem
pridobivanju udeležencev 1. Sponzor prek portala EU
obvesti vsako zadevno državo članico o začetku kliničnega
preskušanja v navedeni državi članici. Uradno obvestilo pošlje v 15 dneh po začetku
kliničnega preskušanja v navedeni državi članici. 2. Sponzor prek portala EU
obvesti vsako zadevno državo članico o končanem pridobivanju
udeležencev kliničnega preskušanja v navedeni državi članici. Uradno obvestilo pošlje v 15 dneh po končanem
pridobivanju udeležencev. V primeru ponovnega pridobivanja udeležencev se
uporablja odstavek 1. Člen 34
Konec kliničnega preskušanja, predčasna ustavitev kliničnega
preskušanja 1. Sponzor prek portala EU
obvesti vsako zadevno državo članico o koncu kliničnega preskušanja v
navedeni državi članici. Uradno obvestilo pošlje v 15 dneh po koncu
kliničnega preskušanja v navedeni državi članici. 2. Sponzor prek portala EU
obvesti vsako zadevno državo članico o koncu kliničnega preskušanja. Uradno obvestilo pošlje v 15 dneh po koncu
kliničnega preskušanja. 3. V enem letu po koncu
kliničnega preskušanja sponzor v podatkovno zbirko EU pošlje povzetek
rezultatov kliničnega preskušanja. Kadar pa zaradi znanstvenih razlogov v enem letu ni
mogoče predložiti povzetka rezultatov, se ta predloži, takoj ko je na
voljo. V tem primeru je v protokolu določeno, kdaj je treba skupaj z
obrazložitvijo predložiti rezultate. 4. Če se odloženo ali
začasno ustavljeno klinično preskušanje ne nadaljuje, se v tej uredbi
datum odločitve sponzorja o nenadaljevanju kliničnega preskušanja
šteje za konec kliničnega preskušanja. V primeru predčasne ustavitve
kliničnega preskušanja se datum predčasne ustavitve šteje za datum
konca kliničnega preskušanja. 5. Če je pred koncem
kliničnega preskušanja določen primarni zaključni datum
kliničnega preskušanja in so na voljo ustrezni rezultati kliničnega
preskušanja, se brez poseganja v odstavek 3 povzetek navedenih rezultatov
pošlje v podatkovno zbirko EU v enem letu od primarnega zaključnega datuma
kliničnega preskušanja. Člen 35
Začasna ustavitev ali predčasna ustavitev preskušanja s strani
sponzorja zaradi varnosti udeležencev V tej uredbi se začasna ustavitev ali
predčasna ustavitev kliničnega preskušanja zaradi spremembe razmerja
med koristmi in tveganji ter nadaljevanje preskušanja po taki začasni
ustavitvi kliničnega preskušanja šteje za bistveno spremembo
kliničnega preskušanja. Poglavje VII
Varnostna poročila pri kliničnem preskušanju Člen 36
Elektronska podatkovna zbirka za varnostna poročila Evropska agencija za zdravila, ustanovljena z
Uredbo (ES) št. 726/2004 (v nadaljnjem besedilu: Agencija), vzpostavi
in vzdržuje elektronsko podatkovno zbirko za poročila iz
členov 38 in 39. Člen 37
Poročanje raziskovalca sponzorju o neželenih dogodkih in resnih neželenih
učinkih 1. Raziskovalec v skladu z
zahtevami za poročanje in v rokih, določenih v protokolu, poroča
sponzorju o neželenih dogodkih ali laboratorijskih anomalijah, ki so v
protokolu opredeljeni kot odločilni za oceno varnosti. 2. Raziskovalec sponzorju
nemudoma poroča o resnih neželenih dogodkih, razen če je v protokolu
določeno, da za nekatere neželene dogodke poročanje ni potrebno.
Raziskovalec zabeleži vse resne neželene dogodke. Raziskovalec po potrebi
sponzorju pošlje naknadno poročilo. 3. Sponzor vodi natančno
evidenco vseh neželenih dogodkov, ki mu jih sporoči raziskovalec. Člen 38
Poročanje sponzorja Agenciji o sumih na nepričakovane resne neželene
učinke 1. Sponzor v elektronski obliki
in brez odlašanja pošilja v elektronsko podatkovno zbirko iz člena 36
vse ustrezne informacije o sumih na nepričakovane resne neželene
učinke zdravila v preskušanju, če se je sum na nepričakovan resen
neželen učinek pojavil v kliničnem preskušanju, ki ga izvaja sponzor,
ali v kliničnem preskušanju, s katerim je sponzor povezan. 2. Pri roku za poročanje se
upošteva resnost učinka. Po potrebi lahko sponzor zaradi zagotavljanja
pravočasnega poročanja najprej predloži začetno nepopolno
poročilo, pozneje pa še popolno poročilo. 3. Če sponzor zaradi
pomanjkanja virov ne more pošiljati poročil v elektronsko podatkovno
zbirko iz člena 36, lahko poroča državi članici, v kateri
se je pojavil sum na nepričakovan resen neželen učinek. Navedena
država članica o sumu na nepričakovan resen neželen učinek
poroča v skladu z odstavkom 1. Člen 39
Leta poročila sponzorja Agenciji 1. Za neodobrena zdravila v
preskušanju razen placeba in odobrena zdravila v preskušanju, ki se po protokolu
ne uporabljajo v skladu s pogoji dovoljenja za promet z zdravilom, sponzor
vsako leto v elektronski obliki pošlje Agenciji poročilo o varnosti
vsakega posameznega zdravila v preskušanju, ki se uporablja pri kliničnem
preskušanju, katerega sponzor je. 2. Obveznost iz odstavka 1
se začne s prvo odobritvijo kliničnega preskušanja v skladu s to
uredbo. Konča se s koncem zadnjega kliničnega preskušanja, ki ga
izvede sponzor z zdravilom v preskušanju. Člen 40
Ocena s strani držav članic 1. Agencija v elektronski obliki
posreduje ustreznim državam članicam informacije, o katerih je bila
obveščena v skladu s členoma 38 in 39. 2. Države članice
sodelujejo pri oceni informacij iz členov 38 in 39. Člen 41
Leta poročila sponzorja imetniku dovoljenja za promet z zdravilom 1. Pri odobrenih zdravilih, ki
se po protokolu uporabljajo v skladu s pogoji dovoljenja za promet z zdravilom,
sponzor vsako leto obvesti imetnika dovoljenja za promet z zdravilom o vseh
sumih na resne neželene učinke. 2. Obveznost iz odstavka 1
se začne s prvo odobritvijo kliničnega preskušanja v skladu s to
uredbo. Konča se s koncem kliničnega preskušanja. Člen 42
Tehnični vidiki Tehnični vidiki varnostnih poročil v
skladu s členi od 37 do 41 so zajeti v Prilogi III. Komisiji se
podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s
členom 85 za spremembo Priloge III zaradi katerega od naslednjih
razlogov: –
zagotavljanja visoke stopnje zaščite
udeležencev; –
izboljšanja informacij o varnosti zdravil; –
prilagajanja tehničnih zahtev tehničnemu
napredku; –
vzpostavitve ali spremembe podrobnih pravil za
sodelovanje pri oceni informacij, ki so bili sporočene v skladu s
členoma 38 in 39; –
upoštevanja sprememb v mednarodnem ureditvenem
okviru na področju kliničnih preskušanj. Člen 43
Poročanje o pomožnih zdravilih Varnostna poročila o pomožnih zdravilih
morajo biti v skladu s poglavjem 3 Direktive 2001/83/ES. Poglavje VIII
Izvedba preskušanja, spremljanje s strani sponzorja, usposabljanje in izkušnje,
pomožna zdravila Člen 44
Skladnost s protokolom in dobro klinično prakso Klinično preskušanje se izvede v skladu s
protokolom. Sponzor in raziskovalec pri pripravi protokola
ter pri uporabi te uredbe in protokola brez poseganja v zakonodajo Unije in
posebne smernice Komisije upoštevata standarde kakovosti, določene v
podrobnih mednarodnih smernicah o dobri klinični praksi Mednarodne
konference o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo zdravil za
uporabo v humani medicini (ICH). Komisija zagotovi, da so podrobne mednarodne
smernice o dobri klinični praksi iz drugega odstavka javno dostopne. Člen 45
Spremljanje Sponzor ustrezno spremlja izvajanje
kliničnega preskušanja. Sponzor določi obseg in vrsto spremljanja na
podlagi vseh značilnosti kliničnega preskušanja, vključno z
naslednjimi: (a)
ali gre za klinično preskušanje z minimalno
intervencijo; (b)
ciljev in metodologije kliničnega preskušanja; (c)
stopnje odstopanja intervencije od običajne
klinične prakse. Člen 46
Primernost posameznikov, ki sodelujejo pri izvajanju kliničnega
preskušanja Raziskovalec je zdravnik, kot je opredeljen v
nacionalni zakonodaji, ali oseba, ki opravlja poklic, ki je v zadevni državi
članici priznan kot primeren za raziskovalca zaradi potrebnega strokovnega
znanja in izkušenj z obravnavo pacientov. Drugi posamezniki, ki so vključeni v izvajanje
kliničnega preskušanja, so po izobrazbi, usposobljenosti in izkušnjah
ustrezno kvalificirani. Člen 47
Primernost mest preskušanja Prostori, v katerih se izvaja preskušanje,
morajo biti primerni za klinično preskušanje. Člen 48
Sledenje, shranjevaje, uničevanje in vračanje zdravil 1. Zdravila v preskušanju mora
biti mogoče slediti, treba jih je primerno in ustrezno shranjevati,
uničiti in vrniti, da se zagotovijo varnost udeležencev ter zanesljivost
in ponovljivost podatkov iz kliničnega preskušanja, pri čemer se
upošteva, ali je zdravilo v preskušanju odobreno in ali gre za klinično
preskušanje z minimalno intervencijo. Prvi pododstavek se uporablja tudi za neodobrena
pomožna zdravila. 2. Ustrezne informacije o
sledljivosti, shranjevanju, uničenju in vračanju zdravil iz
odstavka 1 je treba vključiti v dokumentacijo vloge. Člen 49
Poročanje o hudih kršitvah 1. Če je sponzor
kliničnega preskušanja seznanjen s hudo kršitvijo te uredbe ali takrat
veljavne različice protokola, v sedmih dneh od ugotovitve navedene kršitve
o tem prek portala EU obvesti zadevne države članice. 2. V tem členu se za „hudo
kršitev“ šteje kršitev, ki lahko znatno vpliva na varnost in pravice
udeležencev ali zanesljivost in ponovljivost podatkov iz kliničnega
preskušanja. Člen 50
Druge obveznosti poročanja, pomembne za varnost udeležencev 1. Sponzor prek portala EU brez
nepotrebnega odlašanja obvesti zadevne države članice o vseh
nepričakovanih dogodkih, ki vplivajo na spremembo razmerja med koristmi in
tveganji pri kliničnem preskušanju, vendar pri njih ne gre za sum na
nepričakovane resne neželene učinke iz člena 38. 2. Sponzor prek portala EU
predloži zadevnim državam članicam vsa poročila o nadzoru s strani
organov tretjih držav v zvezi s kliničnim preskušanjem, ki ga izvaja
navedeni sponzor. Člen 51
Nujni varnostni ukrepi 1. Če je verjetno, da bo
nepričakovan dogodek pomembno vplival na razmerje med koristmi in
tveganji, sponzor in raziskovalec sprejmeta ustrezne nujne varnostne ukrepe za
zaščito udeležencev. 2. Sponzor brez odlašanja prek
portala EU obvesti zadevne države članice o dogodku in sprejetih ukrepih. 3. Ta člen ne posega v
poglavja II in VII. Člen 52
Brošura za raziskovalca 1. Sponzor raziskovalcu predloži
brošuro za raziskovalca. 2. Brošura za raziskovalca
vsebuje vse klinične in neklinične podatke o zdravilih v preskušanju,
ki so pomembni za klinično preskušanje. 3. Brošura za raziskovalca se
dopolni, če so na voljo nove informacije o varnosti, in vsaj enkrat letno. Člen 53
Evidentiranje, obdelava, obravnava in shranjevanje informacij 1. Vse informacije o
kliničnem preskušanju se evidentirajo, obdelujejo, obravnavajo in
shranjujejo tako, da je omogočeno natančno poročanje, razlaga in
preverjanje informacij, zaupnost evidenc in osebnih podatkov udeležencev pa je
še vedno zagotovljena v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih
podatkov. 2. Uvesti je treba ustrezne
tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito obdelanih informacij in
osebnih podatkov pred nepooblaščenim ali nezakonitim dostopanjem,
razkritjem, razširjanjem, spreminjanjem, uničenjem ali nenamerno izgubo,
zlasti če obdelava zajema prenos prek omrežja. Člen 54
Glavna dokumentacija kliničnega preskušanja Sponzor in raziskovalec pripravljata glavno
dokumentacijo kliničnega preskušanja. Na podlagi vsebine glavne dokumentacije mora
biti mogoče preverjanje izvajanja kliničnega preskušanja ob
upoštevanju vseh značilnosti kliničnega preskušanja, vključno s
tem, ali gre za klinično preskušanje z minimalno intervencijo. Vsebina glavne dokumentacije kliničnega
preskušanja, ki jo pripravi raziskovalec, in tiste, ki jo pripravi sponzor, se
lahko razlikuje, če je to upravičeno zaradi različne narave
odgovornosti raziskovalca in sponzorja. Člen 55
Arhiviranje glavne dokumentacije kliničnega preskušanja Sponzor in raziskovalec hranita vsebino glavne
dokumentacije kliničnega preskušanja vsaj pet let po koncu kliničnega
preskušanja, razen če druga zakonodaja Unije določa daljšo hrambo.
Vendar pa se zdravstvene kartoteke udeležencev hranijo v skladu z nacionalno
zakonodajo. Vsebina glavne dokumentacije kliničnega
preskušanja se hrani tako, da je na zahtevo takoj na voljo pristojnim organom. Vsak prenos lastništva vsebine glavne
dokumentacije kliničnega preskušanja se zabeleži. Novi lastnik prevzame
odgovornosti iz tega člena. Sponzor v svoji organizaciji imenuje
posameznike, odgovorne za arhive. Dostop do arhivov je omejen na navedene
posameznike. Nosilci podatkov, ki se uporabljajo za
arhiviranje vsebine glavne dokumentacije kliničnega preskušanja, morajo
biti taki, da zagotavljajo celovitost in berljivost vsebine v celotnem obdobju
iz prvega odstavka. Vsaka sprememba vsebine glavne dokumentacije
kliničnem preskušanju mora biti sledljiva. Člen 56
Pomožna zdravila 1. V kliničnem preskušanju
se lahko uporabljajo samo odobrena pomožna zdravila. 2. Odstavek 1 se ne
uporablja, če v Uniji ni na voljo odobrenega pomožnega zdravila ali
če od sponzorja ni mogoče upravičeno pričakovati, da bo
uporabil odobreno pomožno zdravilo. Utemeljitev v zvezi s tem se vključi v
protokol. Poglavje IX
Proizvodnja in uvoz zdravil v preskušanju in pomožnih zdravil Člen 57
Področje uporabe Ne glede na člen 1 se to poglavje
uporablja za proizvodnjo in uvoz zdravil v preskušanju in pomožnih zdravil. Člen 58
Dovoljenje za proizvodnjo in uvoz 1. Za proizvodnjo zdravil v
preskušanju in njihov uvoz v Unijo je potrebno dovoljenje. 2. Za pridobitev dovoljenja iz
odstavka 1 mora vlagatelj izpolnjevati naslednje zahteve: (a)
za proizvodnjo ali uvoz mora imeti na voljo
primerne in dovolj velike prostore, tehnično opremo ter objekte in naprave
za nadzor, ki so v skladu z zahtevami iz te uredbe; (b)
stalno in nepretrgoma mora imeti na voljo storitve
osebe, ki izpolnjuje pogoje iz člena 49(2) in (3)
Direktive 2001/83/ES (v nadaljnjem besedilu: usposobljena oseba). 3. Vlagatelj mora v zahtevku za
dovoljenje navesti vrste in farmacevtske oblike zdravil v preskušanju, ki se
proizvajajo ali uvažajo, proizvodno ali uvozno dejavnost, postopek proizvodnje,
če gre za proizvodnjo, kraj proizvodnje zdravil v preskušanju ter podrobne
informacije o usposobljeni osebi. 4. Za dovoljenje za proizvodnjo
in uvoz iz odstavka 1 se uporabljajo členi 42 do 46(e)
Direktive 2001/83/ES. 5. Odstavek 1 ne velja za
naslednje postopke: (a)
ponovno označevanje, ponovno pakiranje ali
rekonstitucijo pred uporabo ali pakiranjem, če navedene postopke v
bolnišnicah, zdravstvenih domovih ali klinikah izvajajo farmacevti ali druge
osebe, ki so v državi članici zakonsko pooblaščene za izvajanje takih
postopkov, in če so zdravila v preskušanju namenjena izključno za
uporabo v navedenih ustanovah; (b)
proizvodnjo ali uvoz radiofarmakov, ki se
uporabljajo kot zdravila v preskušanju za diagnosticiranje, če te postopke
v bolnišnicah, zdravstvenih domovih ali klinikah izvajajo farmacevti ali druge
osebe, ki so v zadevni državi članici zakonsko pooblaščene za
izvajanje takih postopkov, in če so zdravila v preskušanju namenjena
izključno za uporabo v navedenih ustanovah; (c)
pripravo zdravil iz člena 3(1) in (2)
Direktive 2001/83/ES. 6. Države članice za
postopke iz odstavka 5 določijo ustrezne in sorazmerne zahteve, da
zagotovijo varnost udeležencev ter zanesljivost in ponovljivost podatkov iz
kliničnega preskušanja. Za postopke določijo redni nadzor. Člen 59
Odgovornosti usposobljene osebe 1. Usposobljena oseba zagotovi,
da je vsaka serija zdravil v preskušanju, proizvedena v Uniji ali uvožena v
Unijo, skladna z zahtevami iz člena 60, in potrdi, da so te zahteve
izpolnjene. 2. Sponzor na zahtevo zadevne
države članice zagotovi potrdilo iz odstavka 1. Člen 60
Proizvodnja in uvoz 1. Pri proizvodnji zdravil v
preskušanju se upošteva proizvodna praksa, ki zagotavlja kakovost takih zdravil
zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev ter zanesljivosti in ponovljivosti
kliničnih podatkov iz kliničnega preskušanja (v nadaljnjem besedilu:
dobra proizvodna praksa). Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov v skladu s členom 85, da se ob upoštevanju varnosti
udeležencev ali zanesljivosti in ponovljivosti podatkov, tehničnega
napredka ter sprememb v mednarodnem ureditvenem okviru določijo podrobne
zahteve za dobro proizvodno prakso zaradi zagotavljanja kakovosti zdravil v
preskušanju. 2. Odstavek 1 se ne
uporablja za postopke iz člena 58(5). 3. Pri proizvodnji zdravil v
preskušanju, ki se uvažajo v Unijo, morajo biti upoštevani standardi kakovosti,
ki so vsaj enakovredni standardom, določenim na podlagi te uredbe. Člen 61
Sprememba odobrenih zdravil v preskušanju Členi 58, 59 in 60 se za
odobrena zdravila v preskušanju uporabljajo samo, kadar kakršna koli sprememba
teh zdravil ni zajeta v dovoljenju za promet. Člen 62
Proizvodnja pomožnih zdravil Če pomožno zdravilo ni odobreno ali
če je odobreno pomožno zdravilo spremenjeno, ta sprememba pa ni zajeta v
dovoljenju za promet z zdravilom, se pri proizvodnji upoštevajo potrebni
standardi za zagotavljanje ustrezne kakovosti. Poglavje X
Označevanje Člen 63
Neodobrena zdravila v preskušanju in neodobrena pomožna zdravila 1. Na zunanji in stični
ovojnini neodobrenih zdravil v preskušanju ter neodobrenih pomožnih zdravil
mora biti navedeno naslednje: (a)
informacije o kontaktnih osebah ali osebah, ki
sodelujejo pri kliničnem preskušanju; (b)
informacije o kliničnem preskušanju; (c)
informacije o zdravilu; (d)
informacije o uporabi zdravila. 2. Informacije na zunanji in
stični ovojnini morajo zagotavljati varnost udeležencev ter zanesljivost
in ponovljivost podatkov iz kliničnega preskušanja, pri čemer se
upošteva načrt preskušanja in dejstvo, ali gre za zdravila v preskušanju
ali pomožna zdravila ter ali gre za zdravila s posebnimi značilnostmi. Seznam informacij, ki morajo biti navedene na
zunanji in stični ovojnini, je naveden v Prilogi IV. Člen 64
Odobrena zdravila v preskušanju in odobrena pomožna zdravila 1. Odobrena zdravila v
preskušanju in odobrena pomožna zdravila morajo biti označena (a)
v skladu s členom 63(1) ali (b)
v skladu z naslovom V Direktive 2001/83/ES. 2. Na zunanji in stični
ovojnini odobrenih zdravil v preskušanju so ne glede na odstavek 1(b)
navedene tudi dodatne informacije o kliničnem preskušanju in kontaktni
osebi, če je to potrebno zaradi posebnih okoliščin kliničnega
preskušanja, da se zagotovijo varnost udeležencev ter zanesljivost in
ponovljivost podatkov iz kliničnega preskušanja. Seznam teh dodatnih
informacij, ki morajo biti v tem primeru navedene na zunanji in stični
ovojnini, je naveden v Prilogi IV. Člen 65
Radiofarmaki, ki se uporabljajo kot zdravila v preskušanju za diagnosticiranje Člena 63 in 64 se ne uporabljata za
radiofarmake, ki se uporabljajo kot zdravila v preskušanju za diagnosticiranje. Zdravila iz odstavka 1 morajo biti ustrezno
označena, da se zagotovijo varnost udeležencev ter zanesljivost in
ponovljivost podatkov iz kliničnega preskušanja. Člen 66
Jezik Jezik informacij na ovojninah določi
zadevna država članica. Zdravilo je lahko označeno v več
jezikih. Člen 67
Delegirani akti Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov v skladu s členom 85 za spremembo Priloge IV
zaradi zagotavljanja varnosti udeleženca ter zanesljivosti in ponovljivosti
podatkov iz kliničnega preskušanja ali zaradi upoštevanja tehničnega
napredka. Poglavje XI
Sponzor in raziskovalec Člen 68
Sponzor Klinično preskušanje ima lahko enega ali
več sponzorjev. Vsak sponzor lahko prenese katero koli svojo
nalogo na posameznika, podjetje, ustanovo ali organizacijo. Takšen prenos ne
posega v odgovornost sponzorja. Raziskovalec in sponzor sta lahko ista oseba. Člen 69
Sosponzorstvo 1. Če ima klinično
preskušanje več sponzorjev, imajo vsi sponzorji odgovornost sponzorja v
skladu s to uredbo, razen če sponzorji v pogodbi, v kateri so
določene njihove odgovornosti, ne določijo drugače. Če v
pogodbi ni določeno, kateri sponzor je odgovoren za določeno
vprašanje, so zanj odgovorni vsi sponzorji. 2. Z odstopanjem od
odstavka 1 so vsi sponzorji odgovorni za določitev enega sponzorja,
ki je odgovoren za naslednje: (a) skladnost z obveznostmi sponzorja v
postopkih za odobritev iz poglavij II in III; (b) odgovarjanje na vsa vprašanja
udeležencev, raziskovalcev ali katere koli države članice v zvezi s
kliničnim preskušanjem; (c) uvedbo ukrepov v skladu s členom 74. Člen 70
Kontaktna oseba sponzorja v Uniji Če sponzor kliničnega preskušanja
nima sedeža v Uniji, mora zagotoviti kontaktno osebo v Uniji. Vsa komunikacija
s sponzorjem, ki jo določa ta uredba, poteka prek navedene kontakte osebe.
Vsa komunikacija z navedeno kontaktno osebno se šteje za komunikacijo s
sponzorjem. Člen 71
Odškodninska odgovornost To poglavje ne vpliva na civilno in kazensko
odgovornost sponzorja, raziskovalca ali oseb, na katere je sponzor prenesel
naloge. Poglavje XII
Odškodnina za škodo, zavarovanje in nacionalni odškodninski mehanizem Člen 72
Odškodnina za škodo Pri kliničnih preskušanjih, ki niso
preskušanja z minimalno intervencijo, sponzor zagotovi, da je udeležencu za
kakršno koli škodo izplačana odškodnina v skladu z veljavno zakonodajo o
odškodninski odgovornosti sponzorja in raziskovalca. Ta odškodnina se
izplača neodvisno od finančnih zmogljivosti sponzorja in
raziskovalca. Člen 73
Nacionalni odškodninski mehanizem 1. Države članice
zagotovijo nacionalni odškodninski mehanizem za izplačilo odškodnin iz
člena 72. 2. Pri uporabi nacionalnega
odškodninskega mehanizma v zadevni državi članici ravna sponzor v skladu s
členom 72. 3. Uporaba nacionalnega
odškodninskega mehanizma je brezplačna, če klinično preskušanje
v času oddaje vloge za odobritev navedenega kliničnega preskušanja
objektivno gledano ni bilo namenjeno pridobitvi dovoljenja za promet z
zdravilom. Pri vseh drugih kliničnih preskušanjih je za
uporabo nacionalnega odškodninskega mehanizma treba plačati takso. Države
članice to takso določijo na neprofitni osnovi, pri tem pa upoštevajo
tveganje pri kliničnem preskušanju, morebitno škodo in verjetnost škode. Poglavje XIII
Nadzor s strani držav članic in nadzor s strani Unije Člen 74
Korektivni ukrepi, ki jih morajo sprejeti države članice 1. Kadar zadevna država
članica iz objektivnih razlogov meni, da zahteve iz te uredbe niso
več izpolnjene, lahko sprejme naslednje ukrepe: (a) predčasno ustavi klinično
preskušanje; (b) odloži klinično preskušanje; (c) spremeni kateri koli vidik
kliničnega preskušanja. 2. Ukrepi iz odstavka 1 se
prek portala EU sporočijo vsem zadevnim državam članicam. Člen 75
Nadzor s strani držav članic 1. Države članice imenujejo
nadzornike, ki nadzirajo skladnosti s to uredbo. Zagotovijo, da so navedeni
nadzorniki ustrezno kvalificirani in usposobljeni. 2. Izvajanje nadzora je v
pristojnosti države članice, v kateri poteka nadzor. 3. Kadar namerava zadevna država
članica izvesti nadzor v zvezi z enim ali več kliničnimi
preskušanji, ki se izvajajo v več zadevnih državah članicah, o tem
prek portala EU obvesti druge zadevne države članice, Komisijo in
Agencijo, po nadzoru pa jih obvesti tudi o svojih ugotovitvah. 4. Agencija usklajuje
sodelovanje med državami članicami pri nadzoru, nadzoru, ki ga države
članice izvajajo v tretjih državah, in nadzoru, ki se izvaja v okviru
vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom v skladu z Uredbo (ES)
št. 726/2004. 5. Država članica, v
pristojnosti katere je bil izveden nadzor, po končanem nadzoru pripravi
poročilo nadzoru. Država članica poročilo o nadzoru predloži
sponzorju ustreznega kliničnega preskušanja in ga prek portala EU pošlje v
podatkovno zbirko EU. Država članica iz prvega pododstavka zagotovi
zaupnost podatkov pri predložitvi poročila o nadzoru sponzorju. 6. Komisija določi
način izvedbe postopkov nadzora z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni
akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 84(2). Člen 76
Nadzor s strani Unije 1. Komisija lahko preverja, (a) ali države članice pravilno nadzirajo
skladnosti s to uredbo; (b) ali regulativni sistem, ki se uporablja
za izvedbo kliničnih preskušanj zunaj Unije, zagotavlja skladnost s
točko 8 Priloge I k Direktivi 2001/83/ES; (c) ali regulativni sistem, ki se uporablja
za izvedbo kliničnih preskušan zunaj Unije, zagotavlja skladnost s
členom 25(3) te uredbe. 2. Komisija lahko po potrebi
izvaja nadzor. Poglavje XIV
Infrastruktura informacijske tehnologije Člen 77
Portal EU Komisija na ravni Unije vzpostavi in vzdržuje
portal kot enotno vstopno točko za predložitev podatkov in informacij, ki
se nanašajo na klinična preskušanja v skladu s to uredbo. Podatki in informacije, predloženi prek
portala EU, se hranijo v podatkovni zbirki iz člena 78. Člen 78
Podatkovna zbirka EU 1. Komisija na ravni Unije vzpostavi
in vzdržuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka EU).
Šteje se, da je Komisija upravljavec podatkovne zbirke. Podatkovna zbirka EU vsebuje podatke in
informacije, predložene v skladu s to uredbo. 2. Podatkovna zbirka EU se
vzpostavi, da se omogoči sodelovanje pristojnih organov držav članic,
kolikor je to potrebno za uporabo te uredbe in iskanje določenih
kliničnih preskušanj. Prav tako zbirka sponzorjem omogoča, da
poiščejo predhodne oddane vloge za odobritev kliničnega preskušanja
ali bistvene spremembe. 3. Podatkovna zbirka EU je javno
dostopna, razen če je vse ali del podatkov in informacij iz podatkovne
zbirke upravičeno treba obravnavati zaupno zaradi naslednjih razlogov: –
varstva osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES)
št. 45/2001; –
varovanja poslovno zaupnih informacij; –
zagotavljanja učinkovitega nadzora s strani
držav članic nad izvajanjem kliničnega preskušanja. 4. Podatkovna zbirka EU vsebuje
osebne podatke, samo če je to potrebno za namene iz odstavka 2. 5. Nobeni osebni podatki
udeležencev niso javno dostopni. 6. Sponzor v podatkovni zbirki
EU nenehno posodablja informacije o vseh spremembah kliničnih preskušanj,
ki niso bistvene spremembe, vendar so relevantne za nadzor kliničnega
preskušanja s strani držav članic. 7. Komisija in države
članice zagotovijo, da lahko udeleženec, na katerega se podatki nanašajo,
učinkovito uveljavlja svoje pravice do informacij, dostopa, popravka in
ugovora v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 oziroma nacionalno zakonodajo na
področju varstva podatkov za izvajanje Direktive 95/46/ES.
Zagotovijo, da lahko udeleženec, na katerega se podatki nanašajo,
učinkovito uveljavlja pravico dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj, in
pravico zahtevati, da se nepravilni ali nepopolni podatki popravijo in
izbrišejo. Komisija in države članice v okviru svojih pristojnosti
zagotovijo, da se nepravilno in nezakonito obdelani podatki izbrišejo v skladu
z veljavno zakonodajo. Nepravilne podatke je treba popraviti in izbrisati
čim prej, vendar najpozneje v 60 dneh od take zahteve udeleženca, na
katerega se podatki nanašajo. Poglavje XV
Sodelovanje med državami članicami Člen 79
Nacionalne kontaktne točke 1. Vsaka država članica
določi eno nacionalno kontaktno točko, da se olajšajo postopki iz
poglavij II in III. 2. Država članica
sporoči to kontaktno točko Komisiji. Komisija objavi seznam
kontaktnih točk. Člen 80
Podpora Komisije Komisija podpira sodelovanje med državami
članicami pri postopkih odobritve iz poglavij II in III te uredbe in
sodelovanje iz člena 40(2). Člen 81
Koordinacijska in svetovalna skupina za klinično preskušanje 1. Ustanovi se Koordinacijska in
svetovalna skupina za klinično preskušanje, ki jo sestavljajo nacionalne
kontaktne točke iz člena 79. 2. Skupina opravlja naslednje
naloge: (a) podpira izmenjavo informacij med državami
članicami in Komisijo o izkušnjah pri izvajanju te uredbe; (b) pomaga Komisiji pri zagotavljanju podpore
iz člena 80; 3. Skupini predseduje
predstavnik Komisije. 4. Skupina se sestaja redno in
po potrebi na zahtevo Komisije ali države članice. 5. Tajniško osebje zagotovi
Komisija. Poglavje XVI
Takse Člen 82
Splošno načelo Ta uredba ne posega v možnost držav
članic, da zaračunajo takse za dejavnosti iz te uredbe, če se
višina takse določi na pregleden način in na podlagi načela
povračila stroškov. Člen 83
Ena taksa na dejavnost na državo članico Država članica za oceno iz
poglavij II in III ne zahteva več plačil različnim organom,
ki sodelujejo pri oceni. Poglavje XVII
Izvedbeni in delegirani akti Člen 84
Odbor 1. Komisiji pomaga Stalni odbor za
zdravila za uporabo v humani medicini, ustanovljen z Direktivo 2001/83/ES.
Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se
uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim
postopkom, se navedeni postopek konča brez izida, če v roku za
predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali navadna večina
članov odbora. Člen 85
Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo iz
členov 27, 42, 60 in 67 se Komisiji podeli za nedoločen čas
od datuma začetka veljavnosti te uredbe. 3. Pooblastilo iz
členov 27, 42, 60 in 67 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli
prekliče. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha
veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu
Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost
že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva. 4. Komisija takoj po sprejetju
delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v
skladu s členi 27, 42, 60 in 67, začne veljati le, če mu
niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o njem
ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka
obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega
parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za 2 meseca. Poglavje XVIII
Druge določbe Člen 86
Zdravila, ki vsebujejo celice ali so sestavljena ali izdelana iz celic Ta uredba ne vpliva na uporabo nacionalne
zakonodaje, ki prepoveduje ali omejuje uporabo kakršne koli posebne vrste
človeških ali živalskih celic ali prodajo, dobavo ali uporabo zdravil, ki
vsebujejo te celice ali so sestavljena ali izdelana iz njih, iz razlogov, ki
jih ne obravnava ta uredba. Države članice Komisijo obvestijo
o zadevni nacionalni zakonodaji. Člen 87
Povezava z drugo zakonodajo Ta uredba ne posega v Direktivo
Sveta 97/43/Euratom[24],
Direktivo Sveta 96/29/Euratom[25],
Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta[26] in Direktivo 2009/41/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[27] Člen 88
Brezplačnost zdravil v preskušanju za udeleženca Brez poseganja v pristojnosti držav
članic za določitev njihove zdravstvene politike ter organizacije in
zagotavljanja zdravstvenih storitev ter medicinske oskrbe udeleženec ne krije
stroškov za zdravila v preskušanju. Člen 89
Varstvo podatkov 1. Države članice za
obdelavo osebnih podatkov v državah članicah v skladu s to uredbo
uporabljajo Direktivo 95/46/ES. 2. Komisija in Evropska agencija
za zdravila za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo uporabljata
Uredbo (ES) št. 45/2001. Člen 90
Civilna in kazenska odgovornost Ta uredba ne posega v nacionalna pravila in
pravila Unije glede civilne in kazenske odgovornosti sponzorja ali
raziskovalca. Poglavje XIX
Končne določbe Člen 91
Razveljavitev 1. Direktiva 2001/20/ES se
razveljavi [navesti datum – dve leti po objavi te uredbe]. 2. Klinično preskušanje, za katerega
je bila vloga za odobritev oddana pred datumom iz člena 92(2) [datum
vloge] v skladu z Direktivo 2001/20/ES, ne glede na odstavek 1 do [navesti
datum – pet let po objavi te uredbe] še vedno ureja navedena
Direktiva. 3. Sklicevanja na
Direktivo 2001/20/ES se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se razumejo
v skladu s korelacijsko preglednico iz Priloge V. Člen 92
Prehodna določba Z odstopanjem od člena 91(1) se
lahko klinično preskušanje, za katerega je bila vloga za odobritev oddana
od [navesti datum – dve leti po objavi te uredbe] do [navesti
datum – tri leta po objavi], začne v skladu s
členi 6, 7 in 9 Direktive 2001/20/ES. Navedeno
klinično preskušanje bo do [navesti datum –pet let po objavi te
uredbe] še naprej urejala navedena direktiva. Člen 93
Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [navesti datum – dve
leti po njeni objavi]. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik
PRILOGA I
Dokumentacija vloge za osnovni postopek odobritve 1. Uvod in splošna načela 1. Sponzor se, kadar je to
primerno, sklicuje na predhodne vloge. Če je te vloge oddal drug sponzor,
se predloži pisno soglasje navedenega sponzorja. 2. Vlogo podpiše sponzor. S
podpisom sponzor potrjuje, da: ·
so informacije popolne; ·
so v priloženih dokumenti natančno upoštevane
informacije, ki so na voljo; ·
bo klinično preskušanje izvedeno v skladu s
protokolom. 3. Dokumentacija vloge iz člena 11 je omejena na
oddelke od 2 do 10 te priloge. 4. Dokumentacija vloge iz
člena 14 je brez poseganja v člen 26 omejena na oddelke
od 11 do 17 te priloge. 2. Spremni dopis 1. V spremnem dopisu se opozori
na posebnosti preskušanja. 2. Vendar pa v spremnem dopisu
ni potrebno znova navesti informacij, ki so že navedene v obrazcu vloge EU,
razen naslednjih: ·
posebnih značilnosti udeležencev, kot so
udeleženci, ki niso sposobni dati prostovoljne privolitve po poučitvi, ali
mladoletniki; ·
ali preskušanje vključuje prvo uporabo nove
zdravilne učinkovine pri ljudeh; ·
informacij o tem, ali znanstveno svetovanje v zvezi
s preskušanjem ali zdravilom v preskušanju zagotovi Agencija, pristojni organ v
državi članici ali tretji državi; ter ·
informacij o tem, ali je preskušanje del
načrta pediatričnih raziskav iz naslova II, poglavja 3
Uredbe (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo[28] oziroma je temu namenjeno
(če je Agencija že izdala sklep o načrtu pediatričnih raziskav,
se v spremnem dopisu navede povezava do sklepa Agencije na njenem
spletišču); ·
informacij o tem, ali so zdravila v preskušanju ali
pomožna zdravila narkotična in psihotropna; ·
informacij o tem, ali je sponzor za zdravilo v preskušanju
ali bolezen pridobil status zdravila sirote. 3. V spremnem dopisu se navede,
kje so ustrezne informacije v dokumentaciji vloge. 4. V spremnem dopisu se navede,
kje v dokumentaciji vloge so navedene referenčne informacije o varnosti,
da se oceni, ali gre pri neželenem učinku za sum na nepričakovan
resen neželen učinek. 5. V primeru ponovne predložitve
vloge morajo biti v spremnem dopisu označene spremembe v primerjavi s
prejšnjo vlogo. 3. Obrazec vloge EU 1. Pravilno izpolnjen obrazec
vloge EU. 4. Protokol 1. V protokolu so opisani cilji,
načrt, metodologija, statistična obdelava in organizacija
preskušanja. 2. Protokol ima naslov,
sponzorjevo številčno oznako protokola za vsako različico (če
obstaja), datum in številko različice, ki se posodobi, ko se
različica spremeni, ter kratki naslov ali ime. 3. Protokol vključuje
zlasti: · jasno in nedvoumno opredelitev konca zadevnega kliničnega
preskušanja (v večini primerov je to datum zadnjega obiska zadnjega
udeleženca; vse izjeme glede tega se utemeljijo v protokolu); · obravnavo pomena kliničnega preskušanja in njegovega načrta,
da se omogoči ocena v skladu s členom 6; · oceno pričakovanih koristi in tveganj, da se omogoči ocena v
skladu s členom 6; · merila za vključitev in izključitev; · utemeljitev za vključitev udeležencev, ki niso sposobni dati
prostovoljne privolitve po poučitvi, ali drugih posebnih skupin, kot so
mladoletniki; · obrazložitev in utemeljitev meril za morebitno izključitev
starejših oseb ali žensk iz tega kliničnega preskušanja; · podroben opis postopka pridobivanja udeležencev in prostovoljne
privolitve po poučitvi, zlasti če udeleženci niso sposobni dati
prostovoljne privolitve po poučitvi; · povzetek ureditve spremljanja; · opis politike objavljanja; · opis organizacije obravnave udeležencev po koncu kliničnega
preskušanja, če je taka dodatna obravnava potrebna zaradi sodelovanja
udeležencev v preskušanju in če se razlikuje od običajne obravnave
pri zadevnem zdravstvenem stanju; · opis morebitne ureditve sledenja, shranjevanja, uničevanja in
vračanja zdravil v preskušanju ter pomožnih zdravil v skladu s
členom 48; · opis ureditev za usklajenost z veljavnimi pravili na področju
varstva osebnih podatkov, zlasti organizacijskih in tehničnih ukrepov, ki
bodo uvedeni za preprečevanje nepooblaščenega dostopa do obdelanih
informacij in osebnih podatkov, njihovega razkritja, razširjanja, spreminjanja
ali izgube; · opis ukrepov, ki bodo uvedeni za zagotavljanje zaupnosti evidenc in
osebnih podatkov udeležencev v kliničnih preskušanjih; · opis ukrepov, ki bodo uvedeni v primeru kršitve varnosti podatkov
zaradi lajšanja morebitnih neželenih učinkov; · ustrezno utemeljene razloge za predložitev povzetka rezultatov
kliničnih preskušanj po več kot enem letu; · utemeljitev uporabe neodobrenih pomožnih zdravil. 4. Če se klinično preskušanje
izvaja z zdravilno učinkovino, ki je v Evropski uniji na voljo pod
različnimi trgovskimi imeni v številnih odobrenih zdravilih, je lahko v
protokolu zdravljenje opredeljeno samo z zdravilno učinkovino ali
anatomsko-terapevtsko-kemično oznako (ATC) (ravni 3–5), ne pa s trgovskim
imenom posameznih zdravil. 5. Glede obveščanja o
neželenih učinkih se v protokolu navedejo: · neželeni dogodki ali laboratorijske anomalije, ki so odločilni za
oceno varnost in je o njih treba obvestiti sponzorja ter · resni neželeni dogodki, o katerih raziskovalcu ni treba poročati. 6. Vprašanja
glede označevanja in razkritja zdravil v preskušanju se po potrebi
obravnavajo v protokolu. 7. Protokolu se priloži povzetek
protokola. 5. Brošura za raziskovalca 1. Namen brošure za raziskovalca
je raziskovalcem in drugim, ki sodelujejo pri preskušanju, zagotoviti
informacije za lažje razumevanje in izpolnjevanje ključnih elementov
protokola, kot so odmerek, pogostost odmerka/interval med odmerki, način
dajanja zdravila in postopki spremljanja varnosti. 2. Informacije v brošuri za
raziskovalca morajo biti jedrnate, preproste, objektivne, uravnotežene in ne
smejo biti promocijske narave, kar zdravniku ali raziskovalcu omogoča, da
jih razume in na njihovi podlagi pripravi nepristransko oceno tveganj in
koristi glede ustreznosti predlaganega kliničnega preskušanja. Ocena mora
biti pripravljena na podlagi vseh razpoložljivih informacij in dokazov, ki
podpirajo razloge za izvedbo predlaganega kliničnega preskušanja in varno
uporabo zdravila v preskušanju v tem kliničnem preskušanju, predloži pa se
v obliki povzetkov. 3. Če je zdravilo v
preskušanju odobreno in se uporablja v skladu s pogoji dovoljenja za promet, se
odobren povzetek glavnih značilnosti zdravila šteje za brošuro za
raziskovalca. Če se pogoji uporabe v kliničnem preskušanju
razlikujejo od pogojev iz dovoljenja za promet, se povzetek glavnih
značilnosti zdravila dopolni s povzetkom ustreznih nekliničnih in
kliničnih podatkov, ki podpirajo uporabo zdravila v preskušanju v
kliničnem preskušanju. Kadar je zdravilo v preskušanju v protokolu
opredeljeno le po zdravilni učinkovini, izbere sponzor en povzetek glavnih
značilnosti zdravila kot brošuro za raziskovalca za vsa zdravila, ki
vsebujejo to zdravilno učinkovino in se uporabljajo na katerem koli mestu
kliničnega preskušanja. 4. Pri mednarodnem kliničnem preskušanju, pri katerem je
zdravilo, namenjeno uporabi v vsaki državi članici, odobreno na nacionalni
ravni, povzetek glavnih značilnosti tega zdravila pa se v posameznih
državah članicah razlikuje, izbere sponzor en povzetek glavnih
značilnosti zdravila za celotno klinično preskušanje. Ta je povzetek
glavnih značilnosti zdravila, ki je najbolj primeren za zagotavljanje
varnosti pacientov. 5. Če brošura za
raziskovalca ni povzetek glavnih značilnosti zdravila, mora
vključevati jasno razpoznaven del, v katerem je določeno, kateri
neželeni učinki se obravnavajo kot pričakovani neželeni učinki,
vključno s podatki o pogostosti in naravi neželenih učinkov
(„referenčne informacije o varnosti“). 6. Dokumentacija v zvezi s skladnostjo z
dobro proizvodno prakso za zdravilo v preskušanju 1. Glede dokumentacije v zvezi z
dobro proizvodno prakso se uporablja naslednje. 2. V naslednjih primerih
dokumentacije ni treba predložiti: · zdravilo v preskušanju je odobreno, ni spremenjeno in je izdelano v EU
ali · zdravilo v preskušanju ni izdelano v EU, vendar je odobreno in ni
spremenjeno. 3. Če zdravilo v
preskušanju ni odobreno in nima dovoljenja za promet iz tretje države, ki je
pogodbenica Mednarodne konference o usklajevanju tehničnih zahtev za
registracijo zdravil za uporabo v humani medicini (ICH), ter se ne proizvaja v
EU, je treba predložiti naslednjo dokumentacijo: · izvod dovoljenja za uvoz iz člena 58 ter · potrdilo usposobljene osebe v EU, da je proizvodnja v skladu z dobro
proizvodno prakso, ki je vsaj enaka dobri proizvodni praksi v EU, razen če
ni v sporazumih o vzajemnem priznavanju med EU in tretjimi državami posebnih
dogovorov. 4. V vseh drugih primerih se
predloži izvod dovoljenja za proizvodnjo/uvoz iz člena 58. 5. Za zdravila v preskušanju, za
proizvodnjo ali uvoz katerih v skladu s členom 58 ni potrebno
dovoljenje, se predloži dokumentacija za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz
člena 58(6). 7. Dokumentacija zdravila v preskušanju 1. V dokumentaciji zdravila v
preskušanju so informacije o kakovosti katerega koli zdravila v preskušanju,
proizvodnji in nadzoru zdravila v preskušanju in podatki iz nekliničnih
študij ter iz klinične uporabe tega zdravila. 7.1.1. Podatki o zdravilu v
preskušanju 7.1.1.1. Uvod 1. Podatki iz dokumentacije
zdravila v preskušanju se lahko nadomestijo z drugo dokumentacijo, ki se lahko
predloži posamično ali v poenostavljeni dokumentaciji zdravila v
preskušanju. Podrobnosti te „poenostavljene dokumentacije zdravila v preskušanju“
so določene v oddelku 7.1.2. 2. Na začetku dokumentacije
zdravila v preskušanju je podrobno kazalo vsebine in glosar pojmov. 3. Informacije v dokumentaciji
zdravila v preskušanju morajo biti kratke. Dokumentacija zdravila v preskušanju
po nepotrebnem ne sme biti preobsežna. Zaželeno je, da so podatki podani v
obliki preglednice, ki ji sledi kratek opis najpomembnejših točk. 7.1.1.2. Podatki o kakovosti 1. Podatki o kakovosti se
predložijo v logični strukturi. 7.1.1.3. Neklinični farmakološki in
toksikološki podatki 1. V dokumentaciji zdravila v
preskušanju so tudi povzetki nekliničnih farmakoloških in toksikoloških
podatkov za katero koli zdravilo v preskušanju, ki se uporablja pri
kliničnem preskušanju. Vsebuje referenčni seznam izvedenih študij in
ustreznih sklicevanj na literaturo. Če je primerno, so podatki podani v
obliki preglednice, ki ji sledi kratek opis najpomembnejših točk. Povzetki
izvedenih študij morajo omogočati oceno primernosti študije in tega, ali
je bila študija izvedena v skladu s sprejemljivim protokolom. 2. Neklinični farmakološki
in toksikološki podatki se predložijo v logični obliki, kot so poglavja
sedanje različice modula 4 Skupnega tehničnega dokumenta
v papirni ali elektronski obliki. 3. V dokumentaciji zdravila v
preskušanju sta tudi kritična analiza podatkov, vključno z
utemeljitvijo opustitve podatkov, in ocena varnosti zdravila v predlaganem
kliničnem preskušanju, ne pa zgolj faktografski povzetek izvedenih študij. 4. V dokumentaciji zdravila v
preskušanju mora biti izjava o dobri laboratorijski praksi ali enakovrednih
standardih, ki so navedeni v členu 25(3). 5. Preskusna snov, uporabljena v
študijah toksičnosti, mora biti glede kakovostnega in količinskega
profila nečistoč reprezentativna za preskusno snov iz kliničnega
preskušanja. Priprava preskusne snovi mora biti pod nadzorom, ki je potreben,
da se to zagotovi in s tem potrdi veljavnost študije. 7.1.1.4. Podatki o predhodnem
kliničnem preskušanju in izkušnjah ljudi 1. Podatki o kliničnih
preskušanjih in izkušnjah ljudi se predložijo v logični obliki, kot so
poglavja sedanje različice modula 5 Skupnega tehničnega
dokumenta v papirni ali elektronski obliki. 2. V tem oddelku so povzetki
vseh razpoložljivih podatkov iz prejšnjih kliničnih preskušanj in izkušenj
ljudi z zdravili v preskušanju. 3. Vključuje
izjavo o skladnosti navedenih kliničnih preskušanj z dobro klinično
prakso ter sklicevanja na javni vnos iz člena 25(4) do (6). 7.1.1.5. Celovita ocena tveganja in
koristi 1. V tem oddelku je naveden
kratek integriran povzetek, v katerem so kritično analizirani
neklinični in klinični podatki v zvezi z morebitnimi tveganji in
koristmi predlaganega preskušanja, razen če so te informacije navedene že
protokolu. V tem primeru se je treba sklicevati na ustrezne oddelke protokola.
V besedilu morajo biti opredeljene vse študije, ki so se končale
predčasno, in obravnavni razlogi. Pri vsaki oceni predvidljivih tveganj in
pričakovanih koristi študij, izvedenih na mladoletnikih ali odraslih, ki
niso sposobni odločati o sebi, je treba upoštevati posebne določbe iz
te uredbe. 2. Po potrebi je treba obravnavati
meje varnosti glede relativne sistemske izpostavljenosti zdravilu v
preskušanju, po možnosti na podlagi podatkov območja pod krivuljo (AUC)
ali podatkov največje koncentracije (Cmax), kar se šteje za
ustreznejše, namesto glede uporabljenega odmerka. Obravnavati je treba tudi
klinično ustreznost vseh ugotovitev v nekliničnih in kliničnih
študijah, skupaj z vsemi priporočili za nadaljnje spremljanje učinkov
in varnosti v kliničnih preskušanjih. 7.1.2. Poenostavljena dokumentacija
zdravila v preskušanju s sklicevanjem na drugo dokumentacijo 1. Vlagatelj se lahko sklicuje
na drugo dokumentacijo, ki je predložena sama ali s poenostavljeno
dokumentacijo zdravila v preskušanju. 7.1.2.1. Možnost sklicevanja na brošuro
za raziskovalca 1. Vlagatelj
lahko predloži samostojno dokumentacijo o zdravilu v preskušanju ali se
sklicuje na brošuro za raziskovalca za predklinične in klinične dele
dokumentacije zdravila v preskušanju. V tem primeru morajo povzetki
predkliničnih in kliničnih informacij vključevati dovolj
podrobne podatke, po možnosti v preglednicah, da lahko ocenjevalci sprejmejo
odločitev o morebitni toksičnosti zdravila v preskušanju in varnosti
njegove uporabe v predlaganem preskušanju. V primeru kakšnega posebnega vidika
predkliničnih ali kliničnih podatkov, zaradi katerega je potrebna
podrobna strokovna obrazložitev ali razprava, obsežnejša od tiste, ki je
običajno vključena v brošuro za raziskovalca, se predklinične in
klinične informacije predložijo kot del dokumentacije zdravila v
preskušanju. 7.1.2.2. Možnost sklicevanja na povzetek
glavnih značilnosti zdravila 1. Vlagatelj lahko sedanjo
različico povzetka glavnih značilnosti zdravila predloži kot
dokumentacijo zdravila v preskušanju, če je zdravilo v preskušanju
odobreno. Natančne zahteve so podrobno opisane v preglednici 1. Preglednica 1: Vsebina poenostavljene
dokumentacije zdravila v preskušanju Vrsta predhodne ocene || Podatki o kakovosti || Neklinični podatki || Klinični podatki Zdravilo v preskušanju je odobreno ali ima dovoljenje za promet v državi pogodbenici ICH in se uporablja v preskušanju: || || || – pod pogoji povzetka glavnih značilnosti zdravila. || Povzetek glavnih značilnosti zdravila – brez upoštevanja pogojev povzetka glavnih značilnosti zdravila. || Povzetek glavnih značilnosti zdravila || Po potrebi || Po potrebi – po spremembi (npr. zakrivanju). || P + A || Povzetek glavnih značilnosti zdravila || Povzetek glavnih značilnosti zdravila Druga farmacevtska oblika ali odmerek zdravila v preskušanju je dovoljen ali ima dovoljenje za promet v državi pogodbenici ICH, pri čemer zdravilo v preskušanju dobavlja imetnik dovoljenja za promet. || Povzetek glavnih značilnosti zdravila + P + A || Da || Da Zdravilo v preskušanju ni odobreno in nima dovoljenja za promet v državi pogodbenici ICH, vendar je zdravilna učinkovina del odobrenega zdravila in || || || – jo dobavlja isti proizvajalec. || Povzetek glavnih značilnosti zdravila + P + A || Da || Da – jo dobavlja drug proizvajalec. || Povzetek glavnih značilnosti zdravila + S + P + A || Da || Da Zdravilo v preskušanju je bilo vključeno v predhodni vlogi za klinično preskušanje in je bilo odobreno v zadevni državi članici ter ni bilo spremenjeno, pri čemer || || || – od zadnje spremembe vloge za klinično preskušanje niso na voljo novi podatki. || Sklicevanje na predhodno predložitev – so od zadnje spremembe vloge za klinično preskušanje na voljo novi podatki. || Novi podatki || Novi podatki || Novi podatki – se uporablja pod drugačnimi pogoji. || Po potrebi || Po potrebi || Po potrebi (S: podatki v zvezi z zdravilno
učinkovino; P: podatki o zdravilu v preskušanju; A: dodatne informacije o
prostorih in opremi, oceni varnosti snovi, s katerimi pride udeleženec
naključno v stik, novih pomožnih snoveh in vehiklih za rekonstitucijo ter
razredčilih) 2. Če je zdravilo v
preskušanju v protokolu opredeljeno po zdravilni učinkovini ali oznaki ATC
(glej oddelek 4), lahko vlagatelj dokumentacijo zdravila v preskušanju
nadomesti z reprezentativnim povzetkom glavnih značilnosti zdravila za
vsako posamezno zdravilno učinkovino/zdravilno učinkovino, ki se
nanaša na navedeno skupino ATC. Lahko pa predloži primerljiv dokument z
informacijami, enakovrednimi tistim v reprezentativnem povzetku glavnih
značilnosti zdravila, za vsako zdravilno učinkovino, ki bi se v kliničnem
preskušanju lahko uporabila kot del zdravila v preskušanju. 7.1.3. Dokumentacija zdravila v
preskušanju v primeru placeba 1. Če je zdravilo v preskušanju placebo, se lahko
zahteve v zvezi z informacijami omejijo na podatke o kakovosti. Če ima
placebo enako sestavo kot zdravilo v preskušanju, ga proizvaja isti
proizvajalec in ni sterilno, dodatna dokumentacija ni potrebna. 8. Dokumentacija pomožnega zdravila 1. Brez poseganja v
člen 62 se zahteve v zvezi z dokumentacijo iz oddelkov 6 in 7
uporabljajo tudi za pomožna zdravila. Če pa je pomožno zdravilo odobreno v
zadevni državi članici, se dodatne informacije ne predložijo. 9. Znanstveno svetovanje in načrt
pediatričnih raziskav 1. Če je na voljo, se
predloži izvod povzetka znanstvenega mnenja Agencije, katere koli države
članice ali tretje države glede kliničnega preskušanja. 2. Če je klinično
preskušanje del dogovorjenega načrta pediatričnih raziskav, se
predložita izvod sklepa Agencije o dogovorjenem načrtu pediatričnih
raziskav in mnenje Odbora za pediatrijo, razen če so ti dokumenti v celoti
dostopni prek interneta. V tem primeru zadostuje povezava na to dokumentacijo v
spremnem dopisu (glej oddelek 2). 10. Označevanje zdravil v preskušanju 11. Pridobivanje udeležencev (informacije za
vsako zadevno državo članico) 1. V ločenem dokumentu
morajo biti podrobno opisani postopki vključevanja udeležencev, razen
če niso opisani že v protokolu. 2. Kadar se udeleženci
pridobivajo z oglaševanjem, se predložijo izvodi oglasnega gradiva,
vključno s tiskanim gradivom in video- ali zvočnimi posnetki.
Postopke, predlagane za obravnavo odzivov na oglase, je treba opisati. To
vključuje načrtovane ukrepe za informiranje ali svetovanje osebam, za
katere se ugotovi, da niso primerne za vključitev v klinično preskušanje. 12. Informacije za udeležence in prostovoljna
privolitev po poučitvi (informacije za vsako zadevno državo članico) 1. Vse informacije se
udeležencem (ali po potrebi staršem ali zakonitemu zastopniku) pred njihovo
odločitvijo o tem, ali bodo pri kliničnem preskušanju sodelovali kot
udeleženci ali ne, predložijo skupaj z obrazcem izjave o prostovoljni
privolitvi po poučitvi. 2. Opis postopkov za
prostovoljno privolitev po poučitvi v posebnih okoliščinah se
predloži: –
pri preskušanjih na mladoletnikih ali udeležencih,
ki niso sposobni odločati o sebi, je treba opisati postopke pridobitve
prostovoljne privolitve staršev ali zakonitega zastopnika po poučitvi in
vključenost mladoletnika ali osebe, ki ni sposobna odločati o sebi, v
te postopke; –
če je treba privolitev dati pred pričami,
je treba zagotoviti relevantne informacije o razlogu za uporabo priče, o
izbiri priče in o postopku pridobivanja prostovoljne privolitve po
poučitvi; –
pri kliničnih preskušanjih iz
člena 32 se opiše postopek pridobitve prostovoljne privolitve
zakonitega zastopnika in udeleženca po poučitvi za nadaljevanje
kliničnega preskušanja; –
pri kliničnih preskušanjih v nujnih primerih
se opišejo postopki za opredelitev nujnih primerov in njihova utemeljitev. 3. V teh primerih se predložijo
informacije, dane udeležencu in staršem ali zakonitemu zastopniku. 13. Primernost raziskovalca (informacije za
vsako zadevno državo članico) 1. Predložijo se seznam
načrtovanih mest kliničnih preskušanj, ime in položaj raziskovalca,
odgovornega za skupino raziskovalcev, ki izvajajo klinično preskušanje na
mestu kliničnega preskušanja, („glavni raziskovalec“) ter število
udeležencev. 2. Predložijo se opis
kvalifikacij glavnega raziskovalca v obliki posodobljenega življenjepisa in
drugi ustrezni dokumenti. Opišejo se vsa predhodna usposabljanja o načelih
dobre klinične prakse ali izkušnje iz kliničnih preskušanjih in
izkušnje z obravnavo pacientov. 3. Predstavijo se vsi pogoji, na
primer gospodarski interesi, ki bi lahko ogrozili nepristranskost glavnega
raziskovalca. 14. Primernost prostorov (informacije za
vsako zadevno državo članico) 1. Predstavnik klinike/ustanove,
kjer se izvaja preskušanje, ali druga odgovorna oseba predloži pisno izjavo o
ustreznosti mest preskušanja v skladu s sistemom države članice. 15. Dokazilo o zavarovanju ali sodelovanju v
odškodninskem mehanizmu (informacije za vsako zadevno državo članico) 16. Finančna ureditev (informacije za
vsako zadevno državo članico) 1. Predložijo se informacije o
finančnih transakcijah ter nadomestilih udeležencem in raziskovalcem/ustanovi
za sodelovanje v kliničnem preskušanju. 2. Predloži se opis kakršnega
koli dogovora med sponzorjem in ustanovo. 17. Potrdilo o plačilu takse
(informacije za vsako zadevno državo članico) PRILOGA II
Dokumentacija vloge za bistveno spremembo 1. Uvod in splošna načela 1. Če se bistvena sprememba
nanaša na več kliničnih preskušanj z istim sponzorjem in istim
zdravilom v preskušanju, lahko sponzor predloži eno vlogo za odobritev. V
spremnem dopisu in obvestilu navede seznam vseh kliničnih preskušanj, na
katera se sprememba nanaša, njihove uradne identifikacijske številke in
ustrezne številčne oznake spremembe. 2. Vlogo podpiše sponzor. S
podpisom sponzor potrjuje, da: · so informacije popolne; · so v priloženih dokumentih natančno navedene informacije, ki so na
voljo; · bo klinično preskušanje izvedeno v skladu s spremenjeno
dokumentacijo. 2. Spremni dopis 1. Spremni dopis vključuje
naslednje informacije: – v zadevi mora biti navedena številka EU
kliničnega preskušanja in sponzorjeva številka protokola (če je na
voljo) z naslovom preskušanja in sponzorjevo številčno oznako spremembe,
ki omogoča enotno identifikacijo bistvene spremembe, pri čemer je
treba zagotoviti dosledno uporabo številčne oznake; – podatke o vlagatelju, – podatke o spremembi (sponzorjeva številčna
oznaka bistvene spremembe in datum), pri čemer se lahko ena sprememba
nanaša na več sprememb v protokolu ali znanstvenih dokazilih; – poudarjeno navedbo morebitnih posebnih
vprašanj v zvezi s spremembo in navedbo, kje v prvotni dokumentaciji vloge so
ustrezne informacije ali besedilo; – opredelitev kakršnih koli informacij, ki
niso vključene v vlogo za spremembo in bi lahko vplivale na tveganje za
udeležence; – po potrebi seznam vseh kliničnih
preskušanj, na katere se nanaša ta sprememba, z uradnimi identifikacijskimi
številkami in ustreznimi številčnimi oznakami spremembe (glej zgoraj). 3. Obrazec vloge za spremembo 4. Opis spremembe 1. Sprememba mora biti opisana
tako: – izvleček iz spremenjene
dokumentacije, v kateri je prikazano prejšnje in novo besedilo v obliki
sledenja spremembam, ter izvleček, ki prikazuje samo novo besedilo; – če so spremembe tako obsežne ali
daljnosežne, da je upravičena povsem nova različica dokumenta, se ne
glede na prejšnjo točko predloži nova različica celotnega dokumenta
(v tem primeru morajo biti v dodatni preglednici navedene spremembe dokumentov,
pri čemer je enake spremembe mogoče združiti). 2. V novi različici mora
biti naveden datum in posodobljena številka različice. 5. Dodatne informacije 1. Dodatne informacije po
potrebi vključujejo: – povzetke podatkov; – posodobljeno celovito oceno
tveganja/koristi; – možne posledice za udeležence, ki so že
vključeni v preskušanje; – možne posledice za ovrednotenje
rezultatov. 6. Dopolnitev obrazca vloge EU 1. Če bistvena sprememba
vključuje spremembe podatkov na obrazcu vloge EU, se predloži popravljena
različica navedenega obrazca. Na popravljenem obrazcu je treba
označiti polja, spremenjena zaradi bistvene spremembe. PRILOGA III
Varnostna poročila 1. Poročanje raziskovalca sponzorju o
resnih neželenih dogodkih 1. Neželen dogodek je lahko
kateri koli neugoden in nepredviden znak (vključno z denimo nenormalnim
laboratorijskim izvidom), simptom ali bolezen, ki je začasno povezana z
uporabo zdravila. 2. Raziskovalec mora o resnih
neželenih dogodkih iz člena 37(2) poročati takoj, ko zanje izve.
Po potrebi pošlje naknadno poročilo, na podlagi katerega sponzor ugotovi,
ali je zaradi resnega neželenega dogodka potrebna ponovna ocena razmerja med
koristmi in tveganji kliničnega preskušanja. 3. Raziskovalec je odgovoren za
obveščanje sponzorja o vseh resnih neželenih dogodkih pri udeležencih, ki
jih obravnava v okviru kliničnega preskušanja. Raziskovalcu po koncu
preskušanja ni treba aktivno spremljati udeležencev, ki jih je obravnaval,
zaradi morebitnega pojava neželenih dogodkov, razen če ni v protokolu
določeno drugače. 4. Raziskovalec mora o resnih
neželenih dogodkih, ki se pri udeležencih, ki jih je obravnaval, pojavijo po
koncu kliničnega preskušanja, obvestiti sponzorja, če je z njimi
seznanjen. 2. Poročanje sponzorja Agenciji o
sumih na nepričakovane resne neželene učinke 2.1. Resen dogodek, „učinek“ 1. Zdravstveni dogodek, pri
katerem je potrebna intervencija, da se prepreči ena od
značilnosti/posledic iz točke 29 drugega odstavka
člena 2, je resen neželen dogodek. 2. Opredelitev pojma neželenega
učinka zajema tudi napake pri zdravilih in uporabo, ki ni v skladu s
protokolom, vključno z napačno uporabo in zlorabo zdravila. 3. V opredelitvi je nakazana
razumna možnost vzročne povezave med dogodkom in zdravilom v preskušanju.
To pomeni, da obstajajo dejstva (dokazi) ali argumenti, ki kažejo na
vzročno povezavo. 4. Če raziskovalec, ki o
dogodku poroča, ne poda informacij o vzročni povezavi, se mora
sponzor posvetovati z raziskovalcem in ga spodbuditi, da glede tega izrazi
svoje mnenje. Oceno vzročne povezave, ki jo poda raziskovalec, mora
sponzor upoštevati. Če se sponzor ne strinja z raziskovalčevo oceno
vzročne povezave, se v poročilu priloži mnenje obeh. 2.2. „Pričakovanost“/„nepričakovanost“ 1. Če so v poročilih
navedene pomembne informacije o posebnosti, pogostejšem pojavljanju ali
resnosti znanega, že dokumentiranega resnega neželenega učinka, gre za
nepričakovane dogodke. 2. Pričakovanost neželenega
učinka določi sponzor v referenčnih informacijah o varnosti. To
naredi na podlagi prej ugotovljenih dogodkov, ne pa na podlagi tega, kar se
lahko pričakuje glede na farmakološke lastnosti zdravila. 3. Referenčne
informacije o varnosti so navedene v povzetku glavnih značilnosti zdravila
ali v brošuri za raziskovalca. Spremni dopis, priložen dokumentaciji vloge, se
mora sklicevati na referenčne informacije o varnosti. Če je zdravilo
v preskušanju odobreno v več zadevnih državah članicah z
različnimi povzetki glavnih značilnosti zdravila, sponzor za
referenčne informacije o varnosti izbere tisti povzetek glavnih
značilnosti zdravila, ki je glede varnosti udeleženca najprimernejši. 4. Referenčne informacije o
varnosti se lahko med izvajanjem kliničnega preskušanja spreminjajo. Za
poročanje o sumih na nepričakovane resne neželene učinke se
uporablja v tistem trenutku veljavna različica referenčnih informacij
o varnosti. Zato sprememba referenčnih informacij o varnosti vpliva na
število neželenih učinkov, o katerih je treba poročati kot o sumih na
nepričakovane resne neželene učinke. Glede veljavnih referenčnih
informacij o varnosti za namene letnega varnostnega poročila glej
oddelek 3. 5. Če raziskovalec, ki o
učinku poroča, poda informacije o pričakovanosti, jih mora
sponzor upoštevati. 2.3. Podroben seznam sumov na
nepričakovane resne neželene učinke, o katerih je treba poročati 1. Sponzor kliničnega
preskušanja, ki se izvaja v vsaj eni državi članici, mora poročati o
naslednjih sumih na nepričakovane resne neželene učinke: · vseh sumih na nepričakovane resne neželene učinke, ki se
pojavijo pri navedenem kliničnem preskušanju, ne glede na to, ali je do
suma na nepričakovan resen neželen učinek prišlo na mestu preskušanja
v državi članici ali tretji državi; ter · vseh sumih na nepričakovane resne neželene učinke, povezanih
z isto zdravilno učinkovino (ne glede na farmacevtsko obliko in odmerek
ali indikacijo, ki se raziskujeta) v kliničnem preskušanju, izvedenem
izključno v tretji državi, če je sponzor tega kliničnega
preskušanja: –
isti sponzor ali –
sponzor, ki je del iste matične družbe ali ki
skupaj z navedenim sponzorjem razvija zdravilo na podlagi formalnega sporazuma.
Zagotavljanje zdravila v preskušanju ali informacij o varnosti morebitnemu
bodočemu imetniku dovoljenja za promet z zdravilom se ne šteje za skupni
razvoj. 2. Poročati je treba tudi o
sumih na nepričakovane resne neželene učinke, ugotovljene po koncu
preskušanja. 2.4. Roki
za poročanje o sumih na nepričakovane resne neželene učinke, ki
so smrtni ali življenjsko nevarni 1. Sponzor mora pri sumih na
nepričakovane resne neželene učinke, ki so smrtni ali življenjsko
nevarni, sporočiti vsaj osnovne informacije čim prej, najpozneje pa
sedem dni po tem, ko je bil seznanjen s primerom. 2. Če je prvotno
poročilo nepopolno, na primer če sponzor ni predložil vseh
informacij/ocene v sedmih dneh, mora dopolnjeno poročilo na podlagi
prvotnega poročila predložiti v dodatnih osmih dneh. 3. Rok za oddajo prvotnega
poročila (dan 0 = Di 0) začne teči, ko sponzor prejme
informacije o minimalnih merilih za poročanje. 4. Če sponzor prejme nove pomembne informacije o
primeru, o katerem je že poročal, rok znova začne teče na
dan 0, tj. na dan prejema novih informacij. Te informacije se
sporočijo v naknadnem poročilu v 15 dneh. 2.5. Roki za poročanje o
sumih na nepričakovane resne neželene učinke, ki niso smrtni ali
življenjsko nevarni 1. Sumi na nepričakovane
resne neželene učinke, ki niso smrtni ali življenjsko nevarni, se morajo
sporočiti v 15 dneh. 2. Če se izkaže, da gre za
sum na nepričakovan resen neželen učinek, ki je smrten ali
življenjsko nevaren, čeprav je bil na začetku obravnavan kot
učinek, ki ni smrten ali življenjsko nevaren, se ta sum sporoči
čim prej, najpozneje pa v 15 dneh. Naknadno poročilo o sumu na nepričakovan
resen neželen učinek, ki je smrten ali življenjsko nevaren, se predloži
čim prej, najpozneje pa v sedmih dneh po ugotovitvi, da je učinek
smrten ali življenjsko nevaren. Glede naknadnega poročila glej
točko 2.4 3. Kjer
se izkaže, da gre za sum na nepričakovan resen neželen učinek, ki je
smrten ali življenjsko nevaren, čeprav je bil prvotno obravnavan kot
učinek, ki ni smrten ali življenjsko nevaren, in prvotno poročilo še
ni bilo predloženo, je treba ustvariti kombinirano poročilo. 2.6. Razkritje uvrstitve
udeleženca 1. Sponzor poroča samo o
sumih na nepričakovane resne neželene učinke, pri katerih je
uvrstitev udeleženca razkrita. 2. Raziskovalec lahko med
kliničnim preskušanjem razkrije uvrstitev udeleženca samo, če je to
pomembno za varnost udeleženca. 3. Sponzor lahko v primeru, ko
gre za sum na nepričakovan resen neželen učinek, razkrije informacije
samo za določenega udeleženca. Z informacijami ne smejo biti seznanjene
osebe, odgovorne za izvajanje preskušanja, ki poteka (na primer upravitelji,
opazovalci, raziskovalci), in osebe, odgovorne za analizo podatkov in razlago
rezultatov ob koncu preskušanja, na primer osebje za obdelavo biometričnih
podatkov. Razkrite informacije so lahko na voljo samo osebam, ki morajo
sodelovati pri poročanju o varnosti Agenciji, odborom za spremljanje
podatkov o varnosti (v nadaljevanju besedila: DSMB) ali osebam, ki med
preskušanjem pripravljajo ocene varnosti. 4. Vendar
je pri preskušanjih, pri katerih se zdravijo bolezni z visoko stopnjo
obolevnosti ali umrljivosti in pri katerih so opazovane spremenljivke ob koncu
preskušanja lahko tudi sumi na nepričakovane resne neželene učinke,
ali kadar je v kliničnem preskušanju opazovana spremenljivka ob koncu
preskušanja smrtnost ali drug „resen“ izid (o katerem se je morda poročalo
kot o sumu na nepričakovan resen neželen učinek), lahko integriteta
kliničnega preskušanja ogrožena, če so informacije sistematično
razkrite. V teh in podobnih okoliščinah mora sponzor v protokolu
označiti, kateri resni dogodki bodo obravnavani kot povezani z boleznijo
in o katerih se informacije ne bodo sistematično razkrivale in se o njih
ne bo hitro poročalo. 5. Če se pri dogodku
izkaže, da gre za sum na nepričakovan resen neželen učinek (na primer
glede pričakovanosti), v vseh primerih po razkritju veljajo pravila o
poročanju za sume na nepričakovane resne neželene učinke. 3. letno poročanje sponzorja o
varnosti 1. Poročilo v dodatku
vključuje referenčne informacije o varnosti, ki veljajo na
začetku obdobja poročanja. 2. Referenčne informacije o
varnosti, ki veljajo na začetku obdobja poročanja, se štejejo za
referenčne informacije o varnosti za celotno obdobje poročanja. 3. Če se referenčne
informacije o varnosti med obdobjem poročanja znatno spremenijo, se
spremembe navedejo v letnem varnostnem poročilu. Poleg tega se v tem primeru
kot dodatek k poročilu poleg referenčnih informacij o varnosti, ki so
veljale na začetku obdobja poročanja, priložijo še revidirane
referenčne informacije o varnosti. Referenčne informacije o varnosti,
ki so veljale na začetku obdobja poročanja, se kljub spremembam
uporabljajo kot referenčne informacije o varnosti v celotnem obdobju
poročanja. PRILOGA IV
Označevanje zdravil v preskušanju in dodatnih zdravil 1. Neodobrena zdravila v preskušanju 1.1. Splošna pravila 1. Na stični in zunanji
ovojnini se navede naslednje: (a) ime, naslov in telefonska številka glavne
kontaktne osebe za informacije o zdravilu, kliničnem preskušanju in
razkritju v nujnih primerih; to je lahko sponzor, pogodbena raziskovalna
organizacija ali raziskovalec (v tej prilogi se uporablja izraz „glavna
kontaktna oseba“); (b) farmacevtska oblika, način dajanja
zdravila, količina enot odmerka in v primeru odprtega kliničnega
preskušanja ime/identifikacijska oznaka in odmerek/jakost; (c) številka serije ali številčna
oznaka, ki določa vsebino in postopek pakiranja; (d) referenčna oznaka preskušanja, ki
omogoča identifikacijo preskušanja, mesta, raziskovalca in sponzorja,
če niso navedeni drugje; (e) identifikacijska številka
udeleženca/številka obravnave in po potrebi številka obiska; (f) ime raziskovalca (če ni
vključen v (a) ali (d)); (g) navodila za uporabo (sklicevanje na
navodila ali drug obrazložitveni dokument, namenjen udeležencu ali osebi, ki
daje zdravilo); (h) besedilo „samo za klinično
preskušanje“ ali podobno besedilo; (i) pogoji shranjevanja; (j) rok uporabe (rok trajanja, datum izteka
ali datum ponovnega preskusa) v obliki mesec/leto in na nedvoumen način; (k) „hraniti zunaj dosega otrok“, razen
če se proizvod uporablja v preskušanjih, pri katerih udeleženci zdravila
ne odnesejo domov. 2. Zaradi pojasnitve nekaterih
informacij, navedenih zgoraj, se lahko vključijo simboli ali piktogrami.
Navedejo se lahko tudi dodatne informacije, opozorila ali navodila za uporabo. 3. Na ovojnini ni treba navesti
naslova in telefonske številke glavne kontaktne osebe, če so udeleženci
prejeli navodila za uporabo ali kartico s temi podatki, za katero jim je bilo
naročeno, naj jo imajo vedno pri sebi. 1.2. Omejeno označevanje
stične ovojnine 1.2.1. Skupna stična in zunanja
ovojnina 1. Kadar ima zdravilo, ki ga
dobi udeleženec ali oseba, ki daje zdravilo, skupno stično in zunanjo
ovojnino in so na zunanji ovojnini navedeni podatki iz oddelka 1.1, morajo
biti na stični ovojnini (ali kateri koli neprodušno zaprti dozirni napravi
s stično ovojnino) navedeni naslednji podatki: (a) ime glavne kontaktne osebe; (b) farmacevtska oblika, način dajanja
zdravila (pri trdnih farmacevtskih oblikah za peroralno uporabo se lahko
opusti), količina enot odmerka in v primeru odprtega kliničnega
preskušanja ime/identifikacijska oznaka ter odmerek/jakost; (c) številka serije in/ali številčna
oznaka, ki določa vsebino in postopek pakiranja; (d) referenčna oznaka preskušanja, ki
omogoča identifikacijo preskušanja, mesta, raziskovalca in sponzorja,
če niso navedeni drugje; (e) identifikacijska številka
udeleženca/številka zdravljenja in po potrebi številka obiska; 1.2.2. Majhna stična ovojnina 1. Če je stična
ovojnina v obliki pretisnega omota ali majhnih enot, kot so ampule, na katerih
podatkov iz oddelka 1.1 ni mogoče navesti, so ti podatki navedeni na
zunanji ovojnini. Na stični ovojnini je navedeno naslednje: (a) ime glavne kontaktne osebe; (b) način dajanja zdravila (pri trdnih
farmacevtskih oblikah za peroralno uporabo se lahko opusti) in v primeru
odprtega kliničnega preskušanja ime/identifikacijska oznaka ter
odmerek/jakost; (c) številka serije ali številčna
oznaka, ki določa vsebino in postopek pakiranja; (d) referenčna oznaka preskušanja, ki
omogoča identifikacijo preskušanja, mesta, raziskovalca in sponzorja,
če niso navedeni drugje; (e) identifikacijska številka
udeleženca/številka zdravljenja in po potrebi številka obiska; 2. Neodobrena pomožna zdravila 1. Na stični in zunanji
ovojnini se navede naslednje: a) ime glavne kontaktne osebe; b) ime zdravila ter odmerek in farmacevtska
oblika; c) zdravilne učinkovine z navedbo
kakovostne in količinske sestave na enoto odmerka; d) referenčna oznaka preskušanja, ki
omogoča identifikacijo mesta preskušanja, raziskovalca in udeleženca. 3. Dodatno označevanje odobrenih
zdravil v preskušanju 1. Na stični in zunanji
ovojnini se navede naslednje: a) ime glavne kontaktne osebe; b) referenčna oznaka preskušanja, ki
omogoča identifikacijo mesta preskušanja, raziskovalca in udeleženca. 4. Nadomestitev informacij 1. Vsi podatki, navedeni v
oddelkih 1, 2 in 3, se lahko opustijo in nadomestijo v drugi obliki (npr.
z uporabo centraliziranega elektronskega sistema za randomizacijo, uporabo
centraliziranega informacijskega sistema), če pri tem varnost udeležencev
ter zanesljivost in ponovljivost podatkov niso ogrožene. To se utemelji v
protokolu. PRILOGA V
Korelacijska preglednica Direktiva 2001/20/ES || Ta uredba Člen 1(1) || Člen 1, člen 2, odstavek 1, odstavek 2(1), (2), (4) Člen 1(2) || Člen 2, odstavek 2(26) Člen 1(3), prvi pododstavek || - Člen 1(3), drugi pododstavek || Člen 44, tretji pododstavek Člen 1(4) || Člen 44, drugi pododstavek Člen 2 || Člen 2 Člen 3(1) || - Člen 3(2) || Člen 4, člen 28, člen 29(1), člen 72 Člen 3(3) || - Člen 3(4) || Člen 29(3) Člen 4 || Člen 28, člen 31, člen 10(1) Člen 5 || Člen 28, člen 30, člen 10(2) Člen 6 || Členi od 4 do 14 Člen 7 || Členi od 4 do 14 Člen 8 || - Člen 9 || Členi od 4 do 14 Člen 10(a) || Členi od 15 do 24 Člen 10(b) || Člen 51 Člen 10(c) || Člena 34 in 35 Člen 11 || Člen 78 Člen 12 || Člen 74 Člen 13(1) || Člen 58(1) do (4) Člen 13(2) || Člen 58(2) Člen 13(3), prvi pododstavek || Člen 59(1), člen 60(1), (3) Člen 13(3), drugi pododstavek || Člen 60(1) Člen 13(3), tretji pododstavek || - Člen 13(4) || Člen 59(2) Člen 13(5) || - Člen 14 || Členi od 63 do 67 Člen 15 || Člen 75 Člen 16 || Člen 37 Člen 17(1)(a) do (c) || Člen 38 Člen 17(1)(d) || - Člen 17(2) || Člen 39 Člen 17(3)(a) || - Člen 17(3)(b) || Člen 40(1) Člen 18 || - Člen 19, odstavek 1, prvi stavek || Člen 71 Člen 19, odstavek 1, drugi stavek || Člen 70 Člen 19, odstavek 2 || Člen 88 Člen 19, odstavek 3 || - Člen 20 || - Člen 21 || Člen 84 Člen 22 || - Člen 23 || - Člen 24 || - OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA
PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe
glede spremljanja in poročanja 2.2. Sistem
upravljanja in nadzora 2.3. Ukrepi
preprečevanja goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjeni
učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega
učinka na odhodke 3.2.2. Ocenjeni učinek
na odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjeni učinek
na odobritve upravne narave 3.2.4. Skladnost z
veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba tretjih
oseb pri financiranju 3.3. Ocenjeni učinek na prihodke OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kliničnih preskušanjih zdravil za
uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES 1.2. Zadevna področja ABM/ABB[29] Javno
zdravje. Stroški
bodo kriti iz sredstev programa Zdravje za rast za obdobje 2014–2020. 1.3. Vrsta predloga/pobude X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda
se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega
projekta/pripravljalnega ukrepa[30]. ¨ Predlog/pobuda je
namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Cilj
predloga je promocija javnega zdravja in raziskav po vsej EU z določitvijo
usklajenih pravil o odobritvi in izvedbi kliničnih preskušanj. 1.4.2. Specifični cilji in
zadevne dejavnosti ABM/ABB Specifični cilj št. 1: Elektronski
„portal EU“ in „podatkovna zbirka EU“ za oddajo vlog za odobritev
kliničnih preskušanj in njihovo nadaljnje spremljanje. Specifični cilj št. 2: Posodobitev
„modula za klinična preskušanja“ obstoječe zbirke podatkov
EudraVigilance za zagotovitev obdelave varnostnih poročil med
kliničnimi preskušanji. Specifični cilj št. 3: Sistem
sodelovanja med državami članicami pri oceni vloge za odobritev
kliničnega preskušanja. Specifični cilj št. 4: Mehanizem
„sistemskega nadzora“ kliničnih preskušanj s strani regulativnih sistemov
tretjih držav. Zadevne dejavnosti AMB/ABB Javno
zdravje. 1.4.3. Pričakovani izid in
učinki Navedite, kakšne
posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine. Posledice
za sponzorje kliničnih preskušanj (tako za „komercialne sponzorje“ kakor
tudi za „nekomercialne sponzorje“): zmanjšanje upravnih bremen pri oddaji vlog
za klinična preskušanja in bistvene spremembe. Posledice
za paciente in zdravstvene sisteme: hitrejši dostop do novih in inovativnih
zdravil ter postopkov zdravljenja. 1.4.4. Kazalniki izida in
učinkov Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. ·
Število kliničnih preskušanj, za katera so
bile oddane vloge v EU, ter število udeležencev; ·
število mednarodnih kliničnih preskušanj, za
katera so bile oddane vloge v EU, ter število udeležencev; ·
število dni med dokončanjem protokola in
vključitvijo prvega udeleženca; ·
raven upravnih stroškov, ki predstavljajo upravno
breme, in operativnih stroškov kliničnih preskušanj, izvedenih v EU, ter ·
število kliničnih preskušanj, izvedenih zunaj
EU, z namenom zbiranja podatkov, navedenih v vlogi za odobritev kliničnega
preskušanja, ali za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti Direktiva
o kliničnih preskušanjih je tarča kritik vseh zainteresiranih strani
(od pacientov do raziskovalcev in industrije), ker je znatno zmanjšala
zanimanje za raziskave na pacientih in podobne raziskave v EU. Število
kliničnih preskušanj, za katera so bile v EU oddane vloge, se je tako
zmanjšalo s 5 028 (v letu 2007) na 3 800 v letu 2011. Ta trend
postopoma zmanjšujejo evropsko konkurenčnost na področju
kliničnih raziskav, kar negativno vpliva na razvoj novih in inovativnih
postopkov zdravljenja ter zdravil. Zato
se je treba na ta trend in kritike odzvati. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja
Evropske unije Usklajena
pravila bodo omogočila sklicevanje na rezultate in ugotovitve
kliničnih preskušanj v vlogah za pridobitev dovoljenja za promet z
zdravilom v Uniji, vključno z naknadnimi spremembami in podaljšanjem
dovoljenja za promet. To
je pri kliničnih preskušanj bistveno, saj je pravzaprav vsako večje
klinično preskušanje izvedeno v več državah članicah. Dodaten
dejavnik je ta, da zdravila za raziskave in razvojna preskušanja niso
vključena v zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini. Ta
zdravila so bila morda izdelana v drugi državi članici od tiste, v kateri
se izvaja klinično preskušanje. Zato za ta zdravila ne veljajo
določbe sekundarne zakonodaje Unije, ki zagotavljajo njihov prost pretok
in hkrati visoko stopnjo zdravstvenega varstva ljudi. 1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih
izkušenj Na
področju ureditve zdravil so že od leta 1975 vzpostavljeni mehanizmi
za lažjo pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom na notranjem trgu.
Izkušnje s tem so bile izjemno pozitivne. Nekateri elementi sedanje pobude
temeljijo na izkušnjah s področja dovoljenj za promet z zdravili. Po
drugi strani pa je direktiva o kliničnih preskušanjih iz leta 2001, ki ne
predvideva sodelovanja med državami članicami, v določenih pogledih
negativen primer, po katerem se ne gre ravnati. 1.5.4. Skladnost in možnosti
dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti Pričakujejo
se sinergijski učinki v povezavi s spremembo zakonodaje o „medicinskih
pripomočkih“: ta zakonodaja zagotavlja podoben „portal EU“ za
„klinične raziskave“ (klinične raziskave z medicinskimi
pripomočki), kot je načrtovan za klinična preskušanja. 1.6. Trajanje ukrepa in
finančnih posledic ¨ Časovno omejen
predlog/pobuda: –
¨ trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL, –
¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL. X Časovno neomejen predlog/pobuda: –
izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve
med letoma 2014 in 2016 (začetno obdobje je obdobje med začetkom
veljavnosti Uredbe, tj. 20 dni po njeni objavi, in dnevom začetka
uporabe Uredbe: v tem obdobju mora Komisija sprejeti vse izvedbene ukrepe za
zagotovitev, da lahko Uredba deluje na dan njenega začetka uporabe), –
ki mu sledi polno delovanje. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[31]
X Neposredno centralizirano upravljanje –
Komisija. ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na: –
¨ izvajalske agencije, –
¨ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[32],
–
¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve, –
¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem
aktu v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede
spremljanja in poročanja Navedite pogostost in
pogoje. Komisija
je vzpostavila mehanizme za sodelovanje z državami članicami pri nadzoru
izvajanja pravnega reda na področju uredbe o farmacevtskih izdelkih in
kliničnem preskušanju. Odbor za farmacijo bo vzpostavil forum za nadzor in
oceno uporabe nove uredbe. 2.2. Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1. Ugotovljena tveganja Portal
EU postane prezapleten in ne izpolnjuje potreb uporabnikov (držav članic
in sponzorjev). Zato portal EU ne bi dosegel nameravane poenostavitve. 2.2.2. Načrtovani načini
nadzora Tesni
in redni stiki z razvijalci portala EU. Večkratna
srečanja z zainteresiranimi stranmi in državami članicami za
zagotovitev, da portal EU izpolnjuje potrebe uporabnikov. 2.3. Ukrepi preprečevanja
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. GD za zdravje in potrošnike bo uporabil vse regulativne nadzorne
mehanizme ter poleg tega pripravil strategijo za boj proti goljufijam v skladu
z novo strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam, sprejeto
24. junija 2011, da se med drugim zagotovi, da je ves njegov notranji
nadzor v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma usklajen s strategijo
Komisije za boj proti goljufijam ter da je njegov pristop k obvladovanju
tveganj za goljufije usmerjen v opredelitev tveganih področij za goljufije
in ustreznih odzivov. Po potrebi bodo oblikovane omrežne skupine in ustrezna
informacijska orodja za analiziranje primerov goljufij, povezanih z dejavnostmi
izvajanja financiranja uredbe o kliničnih preskušanjih. Uvedeni bodo
zlasti ukrepi, kot so:
– v sklepih, sporazumih in pogodbah, ki so posledica dejavnosti izvajanja
financiranja uredbe o kliničnih preskušanjih, bosta Komisija,
vključno z uradom OLAF, in Računsko sodišče izrecno
pooblaščena za izvajanje revizij, pregledov in inšpekcijskih pregledov na
kraju samem;
– med ocenjevalno fazo razpisa za zbiranje predlogov/ponudb se predlagatelji in
ponudniki preverijo v skladu z objavljenimi izločitvenimi merili na
podlagi izjav in sistema zgodnjega obveščanja;
– pravila za upravičenost stroškov bodo poenostavljena v skladu z
določbami finančne uredbe;
– vsi uslužbenci, vključeni v upravljanje
pogodb, ter revizorji in nadzorniki, ki preverjajo izjave upravičencev na
kraju samem, se bodo redno izobraževali o vprašanjih, povezanih z goljufijami
in nepravilnostmi. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice · Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi
vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje: program javnega zdravja] || dif./nedif. ([33]) || držav Efte[34] || držav kandidatk[35] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe 3B || 17.03.XX || dif./nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe […] || [XX.YY.YY.YY] […] || […] || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE 3.2. Ocenjeni učinek na
odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega
učinka na odhodke v EUR Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka 3B || Program javnega zdravja GD za zdravje in potrošnike || || || Leto 2014[36] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 in naslednja leta || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 17.03.XX || prevzete obveznosti || (1) || 895 000 || 1 082 000 || 238 000 || 193 000 || 180 000 || 184 000 || 187 000 || 2 959 000 plačila || (2) || 447 000 || 998 000 || 671 000 || 232 000 || 175 000 || 184 000 || 187 000 + 65 000 || 2 959 000 Številka proračunske vrstice || prevzete obveznosti || (1a) || || || || || || || || plačila || (2a) || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[37] || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 17.01.04.02 || || (3) || 57 000 || 58 000 || 119 000 || 121 000 || 124 000 || 126 000 || 129 000 || 734 000 Odobritve za GD za zdravje in potrošnike SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 952 000 || 1 140 000 || 357 000 || 314 000 || 304 000 || 310 000 || 316 000 || 3 693 000 plačila || =2+2a+3 || 504 000 || 1 056 000 || 790 000 || 353 000 || 299 000 || 310 000 || 316 000 + 65 000 || 3 693 000 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 895 000 || 1 082 000 || 238 000 || 193 000 || 180 000 || 184 000 || 187 000 || 2 959 000 plačila || (5) || 447 000 || 998 000 || 671 000 || 232 000 || 175 000 || 184 000 || 187 000 + 65 000 || 2 959 000 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 57 000 || 58 000 || 119 000 || 121 000 || 124 000 || 126 000 || 129 000 || 734 000 Odobritve za RAZDELEK zdravje in potrošnike večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || || 952 000 || 1 140 000 || 357 000 || 314 000 || 304 000 || 310 000 || 316 000 || 3 693 000 plačila || || 504 000 || 1 056 000 || 790 000 || 353 000 || 299 000 || 310 000 || 316 000 + 65 000 || 3 693 000 Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || || plačila || =5+ 6 || || || || || || || || Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ v EUR || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 in naslednja leta || SKUPAJ GD za zdravje in potrošnike || Človeški viri[38] || 222 000 || 222 000 || 857 000 || 857.000 || 857.000 || 857.000 || 857.000 || 4.730.000[39] Drugi upravni odhodki || || || 87 000 || 88 000 || 90 000 || 92 000 || 94 000 || 451 000 GD za zdravje in potrošnike SKUPAJ[40] || odobritve || || || 87 000 || 88 000 || 90 000 || 92 000 || 94 000 || 451 000 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ[41] || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || || || 87 000 || 88 000 || 90 000 || 92 000 || 94 000 || 451 000 v EUR || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 in naslednja leta || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 952 000 || 1 140 000 || 444 000 || 402 000 || 394 000 || 402 000 || 410 000 || 4 144 000 plačila || 504 000 || 1 056 000 || 877 000 || 441 000 || 389 000 || 402 000 || 410 000 + 65 000 || 4 144 000 3.2.2. Ocenjeni učinek na
odobritve za poslovanje –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje. –
X Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za
poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v EUR Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2108 || Leto 2019 || Leto 2020 in naslednja leta || SKUPAJ REALIZACIJE vrsta realizacije || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj SPECIFIČNI CILJ št. 1 Elektronski „portal EU“ in „podatkovna zbirka EU“ za oddajo vlog za odobritev kliničnih preskušanj in njihovo nadaljnje spremljanje || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || informacijski portal || || 1 || 595 000 || 1 || 782 000 || 1 || 238 000 || 1 || 193 000 || 1 || 180 000 || 1 || 184 000 || 1 || 187 000 || 7 || 2.359.000 Seštevek za specifični cilj št. 1 || 1 || 595.000 || 1 || 782 000 || 1 || 238 000 || 1 || 193 000 || 1 || 180 000 || 1 || 184 000 || 1 || 187 000 || 7 || 2 359 000 SPECIFIČNI CILJ št. 2 Posodobitev „modula za klinična preskušanja“ obstoječe zbirke podatkov EudraVigilance za zagotovitev obdelave poročil o varnosti med kliničnimi preskušanji. || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || informacijska posodobitev || || 1 || 300 000 || 1 || 300 000 || || || || || || || || || || || 2 || 600.000 Seštevek za specifični cilj št. 2 || 1 || 300 000 || 1 || 300 000 || || || || || || || || || || || 2 || 600 000 || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || srečanja || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || sistemski pregledi || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || 2 || 895 000 || 2 || 1 082 000 || 1 || 238 000 || 1 || 193 000 || 1 || 180 000 || 1 || 184 000 || 1 || 187 000 || 9 || 2 959 000 3.2.3. Ocenjeni učinek na
odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve. –
X Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za
upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 in naslednja leta || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri[42] || 222 000 || 222 000 || 857 000 || 857 000 || 857 000 || 857 000 || 857 000 || 4 730 000[43] Drugi upravni odhodki || || || 87 000 || 88 000 || 90 000 || 92 000 || 94 000 || 451 000 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira[44] || || || 87 000 || 88 000 || 90 000 || 92 000 || 94 000 || 451 000 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[45] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave || 57 000 || 58 000 || 119 000 || 121 000 || 124 000 || 126 000 || 129 000 || 734 000 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 57 000 || 58 000 || 119 000 || 121 000 || 124 000 || 126 000 || 129 000 || 734 000 STROŠKI SKUPAJ[46] || 57 000 || 58 000 || 206 000 || 209 000 || 214 000 || 218 000 || 223 000 || 1 185 000 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
X Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov[47]. –
¨ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno
v nadaljevanju: – || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 in naslednja leta || SKUPAJ 17 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije)[48] || 1,75 EPDČ || 1,75 EPDČ || 6,75 EPDČ || 6,75 EPDČ || 6,75 EPDČ || 6,75 EPDČ || 6,75 EPDČ || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || || || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || XX 01 04 yy [49] || – na sedežu[50] || || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po
človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje
tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi
viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve
virov glede na proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Splošna vprašanja v zvezi s postopkom odobritve kliničnih preskušanj. Priprava, vodenje in nadaljnje spremljanje ustrezne skupine strokovnjakov. „Sistemski nadzor“ v tretjih državah. Zunanje osebje || 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
X Predlog/pobuda je skladna z večletnim
finančnim okvirom za obdobje 2014–2020. –
¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali
spremembe večletnega finančnega okvira[51]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
X V predlogu/pobudi ni načrtovano
sofinanciranje tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || || 3.3. Ocenjeni učinek na
prihodke –
X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za
prihodke. [1] UL L 121, 1.5.2001, str. 34. [2] Na podlagi podatkov za leto 2010. [3] Od leta 2007 do 2010 pa je
zabeležen 12-odstotni upad števila vlog. [4] UL L 311, 28.11.2001, str. 67. [5] Člen 6(1) Uredbe (ES)
št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (UL L 18, 22.1.2000, str. 1). [6] Člen 15 Uredbe (ES)
št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo (UL L 378,
27.12.2006, str. 1). [7] Člen 56(3) Uredbe (ES) št.
726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih
Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in
veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136,
30.4.2004, str. 1). [8] Člen 21a(b)(f)
Direktive 2001/83/ES. [9] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. [10] UL L 8, 12.1.2001, str. 1. [11] UL C 172, 11.6.2011,
str. 1. [12] UL L 91, 9.4.2005, str. 13. [13] UL C, , str. . [14] UL C, , str. . [15] UL C, , str. . [16] XXX. [17] UL C, , str. . [18] UL L 121, 01.05.2001, str. 34. [19] UL L 311, 28.11.2001, str. 67. [20] UL L 55, 28.02.2011, str. 13. [21] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. [22] UL L 8, 12.1.2001, str. 1. [23] UL L 324, 10.12.2007, str. 121. [24] UL L 180, 9.7.1997, str. 22. [25] UL L 159, 29.6.1996, str. 1. [26] UL L 106, 17.4.2001, str. 1. [27] UL L 125, 21.5.2009, str. 75. [28] UL L 378, 27.11.2006, str. 1. [29] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih. [30] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz
člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe. [31] Pojasnitve načinov upravljanja
in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html [32] Organi iz člena 185
finančne uredbe. [33] Dif. = diferencirana sredstva/nedif.
= nediferencirana sredstva. [34] EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino. [35] Države kandidatke in, če je primerno, potencialne
države kandidatke Zahodnega Balkana. [36] Vse cene so trenutne cene. [37] Tehnična in/ali upravna
pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej
vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [38] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ z dnem uporabe) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in
potrošnike. [39] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. Posledično stroški za človeške vire
niso vključeni v seštevek za razdelek 5. [40] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. Posledično stroški za človeške vire
niso vključeni v seštevek za GD za zdravje in potrošnike. [41] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. Posledično stroški za človeške vire
niso vključeni v seštevek za razdelek 5. [42] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. [43] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. Posledično stroški za človeške vire
niso vključeni v seštevek za razdelek 5. [44] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. Posledično stroški za človeške vire
niso vključeni v seštevek za razdelek 5. [45] Tehnična in/ali upravna
pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej
vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [46] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. Posledično stroški za človeške vire
niso vključeni v skupni seštevek upravnih odhodkov. [47] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. [48] V skladu s poročilom o oceni
učinka bodo potrebni dodatni človeški viri (1,75 EPDČ +
5 EPDČ) prerazporejeni znotraj GD za zdravje in potrošnike. [49] V okviru zgornje meje za zunanje
sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [50] Predvsem strukturni skladi, Evropski
kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo
(ESR). [51] Glej točki 19 in 24
Medinstitucionalnega sporazuma.