OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje predloga

Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju (IMD1)[1] je edini pravni akt EU, ki ureja prodajo zavarovalniških produktov z namenom varovanja pravic potrošnikov. Sprejeta je bila 9. decembra 2002, države članice pa so jo v nacionalne zakonodaje prenesle 15. januarja 2005. Direktiva je instrument minimalne uskladitve, ki vsebuje načela na visoki ravni in se v 27 državah članicah izvaja na zelo različne načine. Potreba po pregledu IMD1 se je pokazala že med preverjanem izvajanja, ki ga je Komisija izvedla v obdobju 2005–2008.

Nedavni in trenutni pretresi na finančnih trgih so izpostavili pomen zagotavljanja učinkovitega varstva potrošnikov v vseh finančnih sektorjih. Skupina G20 je novembra leta 2010 zaprosila OECD, Odbor za finančno stabilnost (FSB, Financial Stability Board) ter na ostale relevantne mednarodne organizacije za oblikovanje skupnih načel na področju finančnih storitev za povečanje varstva potrošnikov. Osnutek načel G20 o varstvu potrošnikov na področju financ izpostavlja potrebo po ustreznem urejanju in/ali nadzoru vseh ponudnikov finančnih storitev in zastopnikov, ki poslujejo neposredno s potrošniki. Ta načela določajo, da bi potrošnik moral vedno uživati prednosti, ki jih prinašajo primerljivi standardi varstva potrošnikov. Trenutni pregled IMD1 je treba razumeti v luči teh smernic in podobnih mednarodnih pobud.

Evropski parlament je v razpravi o direktivi, ki ureja kapitalizacijo in nadzor dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja s pristopom na osnovi tveganj (Solventnost II)[2], sprejeti leta 2009, izrecno zahteval pregled IMD1. Nekateri poslanci in nekatere organizacije potrošnikov so bili mnenja, da je treba zaradi posledic finančne krize izboljšati zaščito imetnikov zavarovalnih polic ter da bi se oblike prodaje različnih zavarovalnih produktov lahko izboljšale. Posebej pa so izrazili pomisleke glede standardov za prodajo produktov življenjskega zavarovanja, ki vsebujejo elemente naložb. Za zagotovitev medsektorske usklajenosti je Evropski parlament zahteval, da se potekajoča revizija Direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) upošteva tudi pri reviziji IMD1[3]. To pomeni, da bi moral predlog revidirane Direktive (IMD2) pri urejanju prodajnih praks za produkte življenjskega zavarovanja z elementom naložbe izpolnjevati enake standarde za varstvo potrošnikov kot revidirana direktiva MiFID II.

1.1.        Cilji predloga

Revidirana direktiva (IMD2) poskuša na učinkovit način izboljšati zakonodajo na maloprodajnem zavarovalniškem trgu. Njen cilj je zagotoviti enake konkurenčne pogoje med vsemi udeleženci, vključenimi v prodajo zavarovalnih produktov, in okrepiti zaščito imetnikov zavarovalnih polic.

Glavni cilji tega pregleda so zagotavljanje neizkrivljene konkurence, varstva potrošnikov in povezovanje trgov. Z IMD2 naj bi se dosegle naslednje konkretne izboljšave: razširitev področja uporabe IMD1 na vse prodajne poti (npr. neposredni zavarovatelji, avtomobilska zavarovanja itd.); opredelitev, ureditev in odprava nasprotij interesov; večja usklajenost upravnih sankcij in ukrepov v primeru kršitev temeljnih določb trenutno veljavne Direktive; večja primernost in objektivnost svetovanja; zagotovitev, da strokovne kvalifikacije prodajalcev ustrezajo kompleksnosti produktov, ki jih prodajajo; ter poenostavitev in približanje postopkov za vstop na tuje zavarovalniške trge po vsej EU.

1.2.        Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Cilji predloga so skladni s politikami in cilji, za katere si prizadeva Unija. V Pogodbi so zagotovljeni ukrepi za vzpostavitev delujočega notranjega trga, z visoko stopnjo varstva potrošnikov ter svobodo opravljanja storitev.

Trenutni predlog je skupaj s predlogom za paketne naložbene produkte za male vlagatelje (PNPMV) glede razkritij produktov z elementi naložb in KNPVP V del „paketa o naložbenih proizvodih za male vlagatelje“. Pobuda PNPMV si prizadeva zagotoviti celosten horizontalen pristop za razkrivanje informacij o produktih z elementi naložb in zavarovalnih produktih z elementi naložb (t.i. zavarovanja s PNPMV[4]), določbe o prodajnih praksah pa bodo vključene v revidirani IMD1 in MiFID.

Predlog dopolnjuje in je skladen z zakonodajo in politikami EU, predvsem tistimi na področju varstva potrošnikov, zaščite vlagateljev in bonitetnega nadzora, kot so Solventnost II, MiFID II in pobuda PNPMV.

IMD2 bo urejala prodajne prakse za vse zavarovalne produkte, od splošnih, kot so avtomobilska zavarovanja, do življenjskih zavarovanj, vključno s tistimi, ki vsebujejo elemente naložb, npr. zavarovalne produkte, vezane na enote investicijskih skladov.

IMD2 bo še naprej vsebovala značilnosti pravnega instrumenta „minimalne uskladitve“. To pomeni, da lahko države članice po potrebi sprejmejo nadaljnje ukrepe za varstvo potrošnikov. Kljub temu pa bodo minimalni standardi IMD1 bistveno višji. Nekateri deli Direktive bodo okrepljeni z ukrepi druge stopnje za poenotenje pravil z MiFID, predvsem tisti iz poglavja, ki ureja prodajo življenjskih zavarovanj z elementi naložb.

2.           Rezultati posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

Službe Komisije so za nasvet pri reviziji IMD zaprosile Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA, prej CEIOPS). EIOPA je končno poročilo izdelal novembra 2010[5]. Službe Komisije in predstavniki zavarovalniškega sektorja, organizacij za varstvo potrošnikov in nadzorniki so v letih 2010–2011 na rednih sestankih razpravljali o prihajajočem pregledu. Službe komisije so izvedle javno posvetovanje glede revizije IMD1 med 26. novembrom 2010 in 28. februarjem 2011. Tudi rezultat tega posvetovanja je bila široka podpora usmeritvi revizije, kot jo predlagajo službe Komisije[6]. Javna obravnava mnenj o IMD2 je potekala 10. decembra 2010. Teme razprave so bile področje uporabe Direktive, zahteve glede informacij za zavarovalne posrednike, nasprotja interesov, čezmejno trgovanje in zahteve za strokovne kvalifikacije[7]. Na sestanku 11. aprila 2011 so izvedenci iz držav članic in predstavniki EIOPA razpravljali o rezultatih javnega posvetovanja ter o možni obliki in vsebini IMD2. Prisotni na teh sestankih so z veliko večino podprli usmeritve revizije IMD1, ki jih je predstavila Komisija.

Komisija je v skladu s politiko „boljše zakonodaje“ izvedla oceno učinka alternativnih možnosti politike. Za pripravo ocene učinka so bile uporabljene številne študije, ki so jih naročile Službe komisije. Prvič, DG MARKT je pri podjetju PricewaterhouseCoopers (PWC) naročil študijo o celostnem pregledu delovanja prodaje zavarovanj v EU. Poročilo je bilo končano in objavljeno na spletni strani Komisije v juliju leta 2011[8]. Drugič, ta predlog upošteva rezultate študije iz leta 2010 o stroških in koristih možnih sprememb pravil o prodaji zavarovalnih produktov in pravil za zavarovalne naložbene produkte[9]. Tretjič, upoštevani so bili zaključki študije, ki ocenjuje kakovost svetovanja v EU[10]. Četrta študija, ki je bila vključena, je študija, ki s pomočjo vedenjske ekonomije poskuša pojasniti različne dejavnike, ki vplivajo na odločanje vlagateljev[11].

Ocenjevanje možnih politik v oceni učinka je potekalo na podlagi sledečih kriterijev: vključenost akterjev na trg, varstvo potrošnikov in zaupanje, enakost konkurenčnih pogojev za različne akterje na trgu in stroškovna učinkovitost, tj. v kakšnem obsegu se z različnimi možnostmi stroškovno učinkovito in uspešno dosežejo zastavljeni cilji in omogoča delovanje zavarovalniških trgov.

Ocena upravnega bremena na podlagi omenjene študije družbe PWC in statističnih podatkov za sektor, ki so jih obdelale službe Komisije je, da bodo zaradi velikega števila prizadetih podjetij (okrog milijon), stroški predloga razmeroma nizki, v povprečju okrog 730 eurov na podjetje.

Ocena učinka je bila zaključena leta 2012. Upoštevana so tudi priporočila odbora Evropske Komisije za oceno učinka predvsem glede vpliva na mala in srednja podjetja (MSP). Posredniki iz MSP, ki jih veljavna zakonodaja trenutno ne zadeva, bodo pa vključeni v ta predlog, so v osnovi podjetja, katerih zavarovalno posredovanje ni osnovna poklicna dejavnost (to so turistične agencije, podjetja za najem vozil za katere je posredovanje zgolj dopolnilna dejavnost njihovi osnovni dejavnosti). Ti posredniki bodo podvrženi blažjemu režimu (postopek prijave, člen 4 tega predloga), ki je sorazmeren z dopolnilno naravo njihovega posredovanja. Na splošno je bila sorazmernost uvedena zaradi pomislekov MSP in zaradi načela „manj kompleksni produkti, manj pravil“. Nekateri naložbeni produkti se na primer ponujajo kot življenjska zavarovanja. Za prodajne prakse teh produktov (življenjska zavarovanja z elementi naložb (zavarovalni naložbeni produkti ali zavarovanja s PNPMV)) bo uveden strožji režim (Poglavje VII).

3.           Pravni elementi predloga

3.1.        Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 53(1) in členu 62 PDEU. Nadomešča Direktivo 2002/92/ES in ureja poenotenje pravil držav članic glede zavarovalnih posrednikov in drugih ponudnikov zavarovalnih produktov. Ureja področje prodajalcev zavarovalnih proizvodov, za katere je to dopolnilna dejavnost, in področje poprodajnih dejavnosti, kot so cenilci škod, likvidatorji škod in referenti za odškodninske zahtevke. Pojasnjuje svobodo ustanavljanja, svobodo opravljanja storitev in pooblastila nadzornih organov matične države članice in države članice gostiteljice v zvezi s tem. Glavni cilj in vsebina tega predloga je poenotenje nacionalnih določb v zvezi s pravili poslovanja za vse ponudnike zavarovalnih produktov ter za vse druge subjekte na zavarovalniškem in pozavarovalniškem trgu, načinov za njihovo upravljanje ter njihovih nadzornih okvirov.

3.2.        Subsidiarnost in sorazmernost

V skladu z načelom subsidiarnosti (člen 5(3) PEU) se ukrepi na ravni EU sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak jih je mogoče zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni EU.

Večino vprašanj, obravnavanih pri reviziji, vključuje že sedanji pravni okvir IMD1. Narava zavarovalniških trgov je vse bolj čezmejna. Pogoji, pod katerimi lahko podjetja in ponudniki konkurirajo med sabo, ne glede na to, ali gre za pravila o preglednosti ali za varstvo potrošnikov, morajo biti primerljivi v različnih državah in vse to so osrednja vprašanja predloga IMD1. Zdaj je treba ukrepati na evropski ravni ter posodobiti in spremeniti regulativni okvir, ki ga določa IMD1, da se upošteva razvoj na zavarovalniških trgih od začetka njenega izvajanja. Zaradi te integracije bi bile ločene nacionalne ureditve precej manj učinkovite in bi vodile k razdrobljenosti trgov, kar bi povzročilo regulativno arbitražo in izkrivljanje konkurence.

Pri izvajanju novega vseevropskega okvira bi moral ključno vlogo igrati EIOPA. EIOPA mora imeti posebna pooblastila za izboljšanje delovanja zavarovalniških trgov.

V predlogu je v celoti upoštevano načelo sorazmernosti, ki določa, da bi morali ukrepi EU zadostovati za izpolnjevanje ciljev in ne bi presegli tistega, kar je nujno. Predlog je združljiv s tem načelom, saj upošteva ustrezno ravnovesje med zadevnim javnim interesom in stroškovno učinkovitostjo ukrepov: pri njihovi določitvi je bilo zlasti upoštevano dejstvo, da je treba zagotoviti ravnovesje med varstvom potrošnikov, učinkovitostjo trgov in stroški za sektor.

V luči tega načela predlog razlikuje med različnimi prodajnimi potmi za zavarovalne produkte in tistim, ki ponujajo enostavnejše zavarovalne produkte, nalaga ohlapnejše zahteve glede registracije in strokovnih kvalifikacij. Za ponudnike dopolnilnih zavarovalnih produktov z nizkim tveganjem, kot so na primer podjetja za izposojo vozil in turistične agencije, se ne zahteva enak postopek prijave kot za zavarovalne posrednike temveč zgolj poenostavljen postopek prijave. Predlog v zvezi z zahtevami o preglednosti plačil razlikuje tudi med produkti življenjskega zavarovanja in produkti splošnega zavarovanja. Ti ukrepi za zagotavljanje sorazmernosti so uvedeni zaradi različnih stopenj zapletenosti in tveganj za potrošnika, povezanih z različnimi zavarovalnimi produkti, in z namenom zmanjševanja upravnega bremena za MSP, ki ponujajo zavarovalne produkte.

3.3.        Skladnost s členoma 290 in 291 PDEU

Komisija je 23. septembra 2009 sprejela predloge uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (EBA), Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). V zvezi s tem želi Komisija opozoriti na izjave v zvezi s členoma 290 in 291 PDEU, ki jih je navedla ob sprejetju uredb o ustanovitvi evropskih nadzornih organov: „Komisija v zvezi s postopkom sprejemanja regulativnih standardov poudarja edinstven značaj sektorja finančnih storitev, ki izhaja iz Lamfalussyjeve strukture in je izrecno priznan v izjavi št. 39 k PDEU. Vendar ima Komisija resne dvome o tem, ali so omejitve glede njene vloge pri sprejemanju delegiranih aktov in izvedbenih ukrepov skladne s členoma 290 in 291 PDEU.“

3.4.        Sklicevanje na druge direktive

Direktiva 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) se trenutno še ne izvaja, zato se ta predlog glede opredelitev sklicuje na Direktivo 73/239/EGS, Direktivo 2002/83/ES in Direktivo 2005/68/ES. Direktiva 2009/138/ES razveljavlja Direktive 73/239/EGS, 2002/83/ES in 2005/68/ES.

3.5.        Podrobna obrazložitev predloga

Poglavje I – Področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1 širi področje uporabe IMD1 z vključevanjem prodaje zavarovanj, ki jo opravijo zavarovalnice ali pozavarovalnice brez posredovanja zavarovalniškega posrednika. Ureja tudi dejavnosti upravljanja odškodninskih zahtevkov z in za zavarovalnico, cenitve in likvidacije škod ter izvedenske ocene odškodninskih zahtevkov.

„De minimis“ izjema iz področja uporabe IMD1 ostaja enaka (prodajalec, ki ponuja zavarovalne produkte kot dopolnilno dejavnost, katerega znesek letne premije ni večji od 500 €, in ki izpolnjuje ostala merila za izjeme) razen dejstva, da je zgornja omejitev premij povečana na 600€ pro rata (manj kot 2 € na dan). Navedena vsota 2 € je znesek premije na pogodbo na dan. Na primer optik, ki ponuja dodatno zavarovanje za očala, ostaja izven področja uporabe Direktive.

Po reviziji Direktive bodo zavarovalne police, ki se prodajajo skupaj s storitvami, sodile v področje uporabe. To so na primer potovalne zavarovalne police, ki jih ponujajo turistične agencije, splošne zavarovalne police, ki jih ponujajo podjetja za najem avtomobilov, in lizinške hiše.

Člen 2 ponovno navaja opredelitve iz IMD 1 z nekaterimi spremembami in novimi opredelitvami.

· Pojem „zavarovalno posredovanje“ vključuje razširjeno področje uporabe v členu 1 in določa, da nekatere dejavnosti zbirnih spletnih strani za zavarovanja predstavljajo zavarovalno posredovanje. Dejavnost „uvajanja“ je umaknjena. „Pozavarovalno posredovanje“ je prav tako spremenjeno.

· Opredelitev „zavarovalnih naložbenih produktov“ sledi opredelitvi „naložbenih produktov“ v Uredbi o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte (Uredba PNPMV).

· Pojem „vezani zavarovalni posrednik“ je razširjen in vključuje posrednike, ki opravljajo dejavnost v okviru drugega zavarovalnega posrednika.

· Pojem „svetovanje“ je opredeljen kot zagotavljanje osebnega priporočila, za katerega zaprosi stranka ali kako drugače.

· Pojem „poklicna stranka“ je opredeljen za potrebe izločitve iz določb o informacijah.

· Pojem „navzkrižna prodaja“ določa povezovanje dveh ali več produktov v enem samem poslu.

· Pojem „pogojna provizija“ je opredeljen kot provizija, katere višina izplačanega zneska je odvisna od doseganja dogovorjenih ciljev.

· Pojem „tesne povezave“ opredeljuje dogovore s povezanimi osebami in ureditve, ki bi lahko vplivale na nadzornikovo zmožnost izvajanja učinkovitega nadzora.

· Pojem „plačilo“ je opredeljen tako, da poleg izplačil (honorar, provizije itn.), vključuje tudi vse oblike gospodarskih koristi.

· Pojmi „domača država članica“, „država članica gostiteljica“, „zavarovalni posrednik“, „pozavarovalni posrednik“ in „trajni medij“ bodo spremenjeni zaradi jasnosti.

Poglavje II - Zahteve v zvezi z registracijo

Člen 3 ohranja obstoječe zahteve v zvezi z registracijo iz IMD1 večinoma nespremenjene, vendar pa od EIOPA zahteva uvedbo enotnega elektronskega registra (ki bo povezoval državne podatkovne baze) in zahteva razkritje določenih dogovorov z ostalimi osebami. Tak enoten elektronski register bo deloval kot portal za povezovanje z državnimi registri. Poleg tega so iz registracije izvzete osebe v okviru postopka prijave (glej člen 4).

Poglavje III – Postopek prijave

Člen 4 uvaja poenostavljen postopek, ki iz navedenega registracijskega postopka izvzema dve skupini oseb, s čimer jim omogoča izvajanje posredovalnih dejavnosti na podlagi enostavne prijave. Te so:

· osebe, ki poleg osnovne poklicne dejavnosti opravljajo zavarovalno posredovanje kot dopolnilno dejavnost in izpolnjujejo določene druge pogoje (npr. turistične agencije). Na splošno ti drugi pogoji določajo, da produkti dopolnjujejo drug produkt ali storitev, da ne krijejo tveganj življenjskega zavarovanja ali zavarovanja odgovornosti, razen tistih, ki izhajajo postranskih dejavnosti, in

· osebe, katerih dejavnost je omejena na poklicno vodenje zahtevkov ter cenitve in likvidacije škod.

Postopek prijave obsega predvsem turistične agencije, podjetja za izposojo vozil, ki prodajajo zavarovalne produkte, poleg tega pa tudi cenilce in likvidatorje škod ter referente za odškodninske zahtevke.

Poglavje IV - Svoboda opravljanja storitev in svoboda ustanavljanja

Členi 5, 6 in 7 odražajo določbe iz člena 5 IMD1, revidiranega predloga MiFID in Luksemburškega protokola[12]. Poleg tega urejajo tudi razmejitev pristojnosti med nadzorniki matične države članice in države članice gostiteljice, predvsem v primerih, ko zavarovalni ali pozavarovalni posrednik pri izvajanju dejavnosti ne izpolnjuje svojih obvez v državi članici gostiteljici.

Poglavje V – Drugi organizacijski ukrepi

Člen 8 določa poklicne in organizacijske zahteve, ki tvorijo člen 4 IMD1: zahteva o posedovanju ustreznega znanja in sposobnosti; zahteva o dobrem imenu; zahteva o poklicnem odškodninskem zavarovanju in o ukrepih za zaščito pred nezmožnostjo zavarovalnih posrednikov, da premijo prenesejo na zavarovalnico, ali pa da bi odškodninski znesek prenesli na zavarovanca oziroma mu vrnili premijo. Vključena je tudi zahteva po stalnem strokovnem izpopolnjevanju. Da bi dosegli sorazmerni učinek, bodo za tiste, ki izvajajo posredovanje kot dopolnilno dejavnost, in tiste, katerih dejavnost je omejena na poklicno vodenje zahtevkov, pravila sorazmerna s kompleksnostjo produkta iz ponudbe. V skladu s tem se člen 8 za takšne posrednike ne izvaja v celoti.

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, v katerih bo podrobno določila pojem ustrezno znanje in sposobnost.

Člen 9 se nanaša na objavo pravil o splošnih koristih. Ta člen je spremenjeni člen 6 iz IMD1, ki od držav članic zahteva objavo pravil o splošnih koristih in od EIOPA zbiranje in objavo informacij o takih pravilih (za indikativni prikaz načel splošnih koristi v povezavi s Tretjo direktivo o zavarovanju glej Obrazložitveno sporočilo Komisije o svobodi opravljanja storitev in o splošnih koristih v zavarovalniškem sektorju 2000/C 43/03).

Členi 10 do 12 ponovno navajajo določbe iz nekdanjih členov 7, 9 in 10 glede pristojnih organov, izmenjave informacij med državami članicami in pritožb.

Člen 13 se nanaša na postopke izvensodne poravnave sporov strank in krepi nekdanji člen 11 IMD1, s tem ko od držav članic zahteva (namesto spodbuja) uvedbo postopkov in zagotavljanje sodelovanja v njih.

Člen 14 se nanaša na omejitve uporabe posrednikov. Ta člen razširja nekdanji člen 3(6) IMD1 na pozavarovalnice ter na zavarovalne in pozavarovalne posrednike, pri čemer upošteva postopek prijave (glej člen 4).

Poglavje VI – Zahteve v zvezi z informacijami in pravila poslovanja

Členi 15 do 20 ponovno navajajo zahteve za razkrivanje informacij, izvzetje iz velikih nevarnosti, strožje določbe v nekdanjem členu 12 in pogoje o informacijah iz nekdanjega člena 13. Poleg tega določajo tudi naslednje:

· splošno načelo, v skladu s katerim naj bi posredniki delovali v največjo korist svojih strank;

· podobne zahteve glede informacij za zavarovalnice;

· zahtevo po razkritju podlage in zneska plačila zavarovalnih posrednikov;

· zahteva po razkritju kakršnega koli zneska variabilnega plačila, ki ga prejmejo prodajno osebje zavarovalnice in posredniki;

· obvezen režim „polnega razkritja“ za prodajo produktov življenjskega zavarovanja in režim „ razkritja na zahtevo“ (tj. na zahtevo stranke) za prodajo neživljenjskih produktov s prehodnim obdobjem petih let. Po koncu petletnega prehodnega obdobja v veljavo samodejno stopi režim polnega razkritja za prodajo neživljenjskih produktov. Med prehodnim obdobjem predlog razlikuje med življenjskimi in neživljenjskimi produkti. V primeru prodaje življenjskih produktov je plačilo (provizija) pogosto višje. Poleg tega so življenjski produkti bolj podobni naložbenim, kupovanje takšnih produktov pa predstavlja dolgoročno naložbo. Pri neživljenjskih produktih je situacija drugačna. Plačila so običajno nižja (provizija se giblje med 5 % in 10 % premije), tveganja, povezana s produktom pa so nižja. Potrošnik lahko v večini držav EU produkt enostavno in po sprejemljivi ceni ugodno zamenja za drug nadomestni produkt;

· obvezo zavarovalnice in posrednikov, da stranki pred sklenitvijo pogodbe predložijo zadostne informacije glede zavarovalnega produkta, s čimer lahko slednja sprejme informirano odločitev;

· zahtevo, v skladu s katero EIOPA zagotovi posredovanje prejetih informacij v zvezi s strožjimi nacionalnimi določbami zavarovalnicam, posrednikom in potrošnikom; ter

· nadaljnje izjeme od splošne zahteve za posredovanje informacij na trajnem mediju.

V zvezi z zagotavljanjem večjega varstva potrošnikov te določbe nudijo boljšo preglednost v primerjavi s prvotno Direktivo (2002/92/ES) glede narave, oblike in višine plačil posredniku ter pojasnjujejo odnos naročnik-posrednik, vključno s tem, na kakšen način bo to vplivalo na svetovanje. Varstvo potrošnikov se je v zadnjih letih bistveno izboljšalo, potrošniki pa iščejo vedno več informacij in se obnašajo bolj gospodarno. Razkritje različnih elementov celotne cene – vključno s plačilom posrednika – stranki omogoča, da izbira na podlagi zavarovalnega kritja, povezanih storitev (na primer ali posrednik izvaja vodenje zahtevkov) in cene. Potrošnikom bodo s tem še naprej na voljo primerni, stroškovno učinkoviti produkti in posredniške storitve. Obvezno razkritje plačila bi moralo imeti pozitivne učinke tudi na konkurenco in prodajo zavarovanj, saj bodo potrošniki s tem dobili širši vpogled v produkte in stroške, poleg tega pa tudi v možna nasprotja interesov. Potrošniki bodo lažje primerjali zavarovalna kritja in cene ponujenih produktov, ki so na voljo prek različnih prodajnih poti. Nekatere države članice EU že sedaj zahtevajo razkritje plačil za nekatere zavarovalne produkte, MiFID II pa bo to določala za naložbene produkte. Potrošniki bodo s temi novimi informacijami dobili celovitejši pregled glede storitev, ki jih izvajajo posredniki, in s tem povezanih stroškov. Razkrivanje plačil je treba uvesti na način, ki omogoča primerjavo med posredniki in neposrednimi zavarovatelji. Informacije glede cene kritja, kot tudi prodajnih cen bodo omogočile primerljivost. V izogib nasprotjem interesov bi morale zavarovalnice razkriti tudi osnovo za izračun tistih variabilnih plačil svojih zaposlenih, ki so vezana na prodajo produktov. Te določbe urejajo tudi ključne težave, povezane s čezmejnimi ponudbami storitev zavarovalnih posrednikov: pomanjkanje pravne varnosti in pomanjkanje primerljivosti. Z izboljšanjem enotnega pravnega okvira bi se posredniki in njihove stranke lažje odločali za prodajanje in kupovanje zavarovalnih produktov čez mejo. Izboljšanje razkritij bo omogočilo primerjavo med produkti in prodajnimi potmi (kot je omenjeno zgoraj), kar je trenutno pri čezmejnem trgovanju izjemno težko.

Člen 21 uvaja določbo o povezovanju produktov v svežnje in določa, da mora biti stranka obveščena o tem, ali je produkt možno kupiti ločeno, ter da ji je glede tega treba dati določene informacije. Od EIOPA se zahteva, da razvije in po tem posodobi smernice za nadzor nad takimi praksami.

Poglavje VII – dodatne zahteve za varstvo potrošnikov v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti

Člen 22 se nanaša na obseg teh dodatnih določb in jih predpisuje za zavarovalne posrednike ali zavarovalnice, če ti prodajajo zavarovalne naložbene produkte.

Člen 23 vsebuje dodatne določbe glede nasprotij interesov in zahteva identifikacijo takšnih nasprotij. Komisijo z delegiranim aktom pooblašča, da:

· opredeli potrebne korake za identifikacijo, preprečevanje, odpravo in razkritje takšnih nasprotij; ter

· oblikuje merila za določanje različnih vrst nasprotij, ki bi lahko škodili interesom stranke.

Člen 24 temelji na členu [23] MiFID II. Vsebuje zahtevo iz MiFID II o

· poštenem, pravičnem, profesionalnem delovanju v skladu z največjo koristjo strank;

· zagotavljanju točnih, jasnih in nezavajajočih informacij;

· zagotavljanju informacij glede zavarovalnice ali posrednika in njegovih storitev (predvsem glede tega ali je svetovanje neodvisno), glede obsega vsake tržne analize (ali bo potekajoča presoja primernosti dostopna), glede ponujenih produktov in naložbenih strategij ter glede stroškov.

Določa tudi, na podlagi česa je svetovanje mogoče šteti za neodvisno, kar vključuje zahtevo o oceni produkta na trgu in prepoved prejemanja plačil od tretjih oseb.

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da zagotovi skladnost s tem členom.

Člen 25 določa ocenjevanje primernosti in ustreznosti ter zahteva pridobivanje informacij od stranke. Za posle brez svetovanja je posrednik ali zavarovalnica dolžna pridobiti informacije o znanju in izkušnjah stranke, da določi ustreznost produkta zanjo. Za prodaje s svetovanjem mora primernost določiti na podlagi informacij o strankinem finančnem položaju in naložbenih ciljih. Kadar produkt glede na okoliščine ni primeren ali ustrezen, mora o tem opozoriti stranko. Prodajalec mora stranki poročati in hraniti dokazila o pogojih, pod katerimi ji nudi svoje storitve. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da zagotovi skladnost s tem členom.

Poglavje VIII - Sankcije

Člen 26 od držav članic zahteva, da sprejmejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne sankcije ter da pristojni organi ukrepajo v primeru kršitev nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo.

Upravne sankcije in ukrepe je treba uporabiti za tiste fizične in pravne osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorne za kršitev.

Pristojni organi morajo imeti vsa potrebna preiskovalna pooblastila in morajo sodelovati pri čezmejnih primerih.

Člen 27 v primeru kršitev zahteva objavo naloženih sankcij in ukrepov.

Člen 28 navaja nekatere kršitve in določa upravne sankcije za posrednike, med katerimi so odvzem registracije, prepoved opravljanja vodstvenih nalog odgovornim za kršitve in denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska koristi, pridobljenih iz kršitve, kadar je te koristi mogoče določiti.

Kazenskih sankcij ta predlog ne zajema.

Člen 29 določa dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri nalaganju sankcij in ukrepov, vključno s koristmi, ki izhajajo iz kršitve, škodo povzročeno tretjim osebam, in stopnjo sodelovanja odgovorne osebe, od EIOPA pa zahteva izdajo smernic glede sankcij. Določa tudi, da morata biti posrednik ali zavarovalnica obveščena o kakršnikoli sankciji, uvedeni proti njima, vključno z utemeljitvijo sankcije.

Člen 30 zahteva uvedbo učinkovitih mehanizmov za spodbujanje poročanja o kršitvah in ustrezno zaščito prijaviteljev in njihovih osebnih podatkov, poleg tega pa tudi zaščito podatkov fizičnih oseb, ki naj bi bile odgovorne za kršitev.

Člen 31 zahteva letno poročanje zbirnih podatkov o kršitvah na naslov EIOPA, kot tudi objavo teh podatkov s strani EIOPA. Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov za ta namen, standarde pa izdela EIOPA in jih predloži Komisiji [6] mesecev po objavi te direktive.

Poglavje IX – Končne določbe

Členi 32 do 39 ponovno navajajo (posodobljene, kjer je to potrebno) končne določbe iz IMD1 glede pravice do sodnega varstva, prenosa in začetka veljavnosti, razveljavitve predhodne zakonodaje in naslovnikov. Člena 33 in 34 nadalje določata pogoje za izvajanje pooblastil Komisije za sprejetje delegiranih aktov, ki jih določa Direktiva, člen 35 pa določa postopek za pregled in ocenjevanje Direktive po začetku njene veljavnosti s strani Komisije. Ta pregled bo upošteval zlasti vpliv, ki ga imajo pravila o razkrivanju iz člena 17(2) na male in srednje zavarovalnice za neživljenjsko zavarovalno posredništvo.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V oceni finančnih posledic so ocenjene tudi proračunske posledice za Komisijo. Posebne proračunske posledice predloga so povezane z nalogami EIOPA, opredeljenimi v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

Predlog vpliva na proračun Skupnosti.

ê2002/92/ES (prilagojeno)

2012/0175 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zavarovalnem posredovanju

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Ö delovanju Evropske unije Õ, in zlasti členov 47(2) Ö 53(1) Õ in 55 Ö 62 Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Kkomisije,

ò novo

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ê 2002/92/ES

ob upoštevanju mnenja Evropskega Eekonomsko-socialnega odbora,

ò novo

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ê 2002/92/ES

ð novo

v skladu sz ð rednim zakonodajnim ï postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)       Potrebne so številne spremembe Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju[13]. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)       Ker je glavni cilj in predmet tega predloga poenotenje nacionalnih določb v zvezi z navedenimi področji, bi morala biti podlaga tega predloga člena 53(1) in 62 PDEU. Oblika direktive je primerna, da se po potrebi omogoči prilagoditev izvedbenih določb na področjih, ki jih ureja ta direktiva, posebnostim trgov in pravnih sistemov držav članic. Cilj te direktive bi morala biti tudi uskladitev nacionalnih pravil o dostopu do dejavnosti zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja, vključno s poklicnim vodenjem zahtevkov ter cenitvijo in likvidacijo škode, in zato Direktiva temelji na členu 53(1) Pogodbe. Poleg tega ta direktiva, ker gre za sektor, ki ponuja storitve po celotni Uniji, temelji tudi na členu 62 Pogodbe.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)

(3)       Zavarovalni in pozavarovalni posredniki igrajo osrednjo vlogo pri prodaji zavarovalnih in pozavarovalnih produktov v Skupnosti Ö Uniji Õ.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 2

Prvi korak k lažjemu uresničevanju pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev za zavarovalne zastopnike in posrednike je bila Direktiva Sveta 77/92/EGS z dne 13. decembra 1976 o ukrepih za učinkovito izvajanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov (ex Skupina ISIC 630), in zlasti prehodnih ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi[14].

ê 2002/92/ES uvodna izjava 3

Direktiva 77/92/EGS naj bi se uporabljala do začetka veljavnosti določb, s katerimi se uskladijo nacionalna pravila o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovalnih zastopnikov in posrednikov.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 4

Večina držav članic je upoštevala Priporočilo Komisije 92/48/EGS z dne 16. decembra 1991 o zavarovalnih posrednikih[15], ki je pomagalo uskladiti nacionalne določbe o pogojih za opravljanje poklica in registraciji zavarovalnih posrednikov.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 9

ð novo

(4)       Različne kategorije oseb ali institucij, kot so zastopniki, in posredniki in „bančno-pozavarovalni“ operaterji, ð zavarovalnice, turistične agencije in podjetja za najem vozil, ï lahko prodajajo zavarovalniške produkte. Zaradi enake obravnave operaterjev in varstva strank mora ta direktiva zajeti vse te osebe ali institucije.

ò novo

(5)       Uporaba Direktive 2002/92/EC je pokazala, da je za številne določbe potrebna nadaljnja opredelitev z namenom olajšanja izvajanja zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja ter da je zaradi varstva potrošnikov potrebna razširitev področja uporabe zadevne direktive na vse prodaje zavarovalnih produktov, ki jih opravijo bodisi zavarovalni posredniki bodisi zavarovalnice. Kar zadeva njihove postopke v zvezi s prodajo, poprodajo in zahtevki, bi morale biti zavarovalnice, ki neposredno prodajajo zavarovalne produkte, vključene v področje uporabe nove direktive na podobni podlagi kot zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki.

(6)       Da se zagotovi enaka raven varstva potrošnikov ne glede na to, kje kupijo zavarovalni produkt (bodisi neposredno pri zavarovalnici ali posredno pri posredniku), mora področje uporabe Direktive poleg zavarovalnic pokrivati tudi druge udeležence na trgu, za katere je prodaja zavarovalnih produktov dopolnilna dejavnost (npr. turistične agencije in podjetja za najem vozil, dobavitelji blaga, ki ne izpolnjujejo pogojev za izvzetje).

(7)       Ta direktiva bi se morala uporabljati za osebe, katerih dejavnost je pomoč (bodisi v imenu kupca bodisi v imenu zavarovalnice) pri upravljanju in izvajanju zavarovalne ali pozavarovalne pogodbe, vključno s poklicnim vodenjem zahtevkov, ali cenitev in likvidacija škode ali izvedenska cenitev zahtevkov.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 5

(8)       Kljub temu šŠe vedno obstajajo bistvene razlike med nacionalnimi predpisi, ki postavljajo ovire za začetek in opravljanje dejavnosti zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov na notranjem trgu. Torej je primerno, da se Direktiva 77/92/EGS nadomesti z novo.

ò novo

(9)       Nedavni in trenutni pretresi na finančnih trgih so izpostavili pomen zagotavljanja učinkovitega varstva potrošnikov v vseh finančnih sektorjih. Zato je ustrezno okrepiti zaupanje strank in bolj poenotiti normativno ureditev glede prodaje zavarovalnih produktov, da se zagotovi ustrezna raven varstva strank v celotni Uniji. Ukrepi za varstvo strank bi morali biti prilagojeni značilnostim posamezne kategorije strank (poklicne ali druge).

ê 2002/92/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)

ð novo

(10)     Ta direktiva naj bi se uporabljala bi se morala uporabljati za osebe, katerih dejavnost je opravljanje storitev zavarovalnega ð ali pozavarovalnega ï posredovanja tretjim osebam proti plačilunagradi, ki je lahko denarnao ali ima drugo obliko dogovorjene gospodarske koristi, ki je odvisna od učinkovitosti.

ò novo

(11)     Ta direktiva bi se morala uporabljati za osebe, katerih dejavnost je zagotavljanje informacij o eni ali več zavarovalnih ali pozavarovalnih pogodbah na podlagi meril, ki jih je izbrala stranka prek spletne strani ali na drug način, ali zagotavljanje prednostne razvrstitve zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov ali popusta na ceno pogodbe, kadar lahko stranka ob koncu postopka neposredno sklene zavarovalno pogodbo; ne bi se smela uporabljati za pripravljalne dejavnosti, ki obsegajo posredovanje podatkov in informacij o morebitnih zavarovalcih zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom ali zavarovalnicam ali pozavarovalnicam ali informacij o zavarovalnih ali pozavarovalnih produktih ali zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku ali zavarovalnici ali pozavarovalnici morebitnim zavarovalcem.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 12 (prilagojeno)

(12)     Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za osebe, ki opravljajo drugo poklicno dejavnost, kot so davčni izvedenci ali računovodje, ki občasno med opravljanjem te druge poklicne dejavnosti svetujejo v zvezi z zavarovalnim kritjem, niti se ne bi smela uporabljati za običajno dajanje splošnih informacij o zavarovalnih produktih, če namen te dejavnosti ni pomoč stranki, da sklene ali izpolni zavarovalno ali pozavarovalno pogodbo, niti poklicno vodenje zahtevkov za zavarovalno ali pozavarovalnica, niti poravnava škode in izvedenska ocena zahtevkov.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 13 (prilagojeno)

ð novo

(13)     Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za osebe, ki pod določenimi strogimi pogoji ð omejitvami glede zavarovanja, zlasti potrebnega znanja za njegovo prodajo, kritih nevarnosti in zneska premije, ï opravljajo zavarovalno posredovanje kot pomožno dopolnilno dejavnost.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 10 (prilagojeno)

(14)     Ta direktiva vsebuje opredelitev Ö opredeljuje Õ „posrednika za vezano zavarovanje“, ki Ö da se Õ upoštevajo značilnosti trgov nekaterih držav članic in katerih namen je vzpostavitijo pogojei za registracijo, ki bi veljali za te posrednike. Ta opredelitev nima namena odvrniti držav članic od podobnih konceptov zavarovalnih posrednikov, ki so ob tem, da delujejo v imenu in za račun zavarovalnice in s polno odgovornostjo te zavarovalnice, upravičeni do pobiranja premij ali zneskov, namenjenih strankam v skladu s finančnimi jamstvi, določenimi v tej direktivi.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 14 (prilagojeno)

ð novo

(15)     Zavarovalni in pozavarovalni posredniki ð, ki so fizične osebe, ïbi morali biti registrirani pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo stalno prebivališče ali glavno upravo, če izpolnjujejo stroge poklicne pogoje glede strokovnosti, ugleda, odškodninskega jamstva in finančne sposobnosti.; ðtisti, ki so pravne osebe, bi morali biti registrirani pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo registrirani sedež (ali, če po nacionalnem pravu nimajo registriranega sedeža, glavno upravo), če izpolnjujejo stroge poklicne pogoje glede strokovnosti, ugleda, odškodninskega jamstva in finančne sposobnosti. Zavarovalnim posrednikom, ki so že registrirani v državah članicah, se ne bo treba ponovno registrirati v skladu s to direktivo. ï

ê2002/92/ES uvodni izjavi 6 in 15 (prilagojeno)

ð novo

(16)     Zavarovalni in pozavarovalni posredniki bi morali uživati pravico do svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, ki sta vsebovani v Pogodbi. Ta Ö V skladu s tem Õ registracija bi morala registracija ð ali prijava v domači državi članici ï zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom omogočiti delo v drugih državah članicah iz naslova pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, če so pristojni organi upoštevali ustrezni postopek obveščanja.

ê2002/92/ES uvodna izjava 16 (novo)

(17)     Treba je uvesti primerne sankcije proti osebam, ki opravljajo dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, ne da bi bili registrirani, proti zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki uporabljajo storitve neregistriranih posrednikov in proti posrednikom, ki ne upoštevajo nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive.

ò novo

(18)     Da se okrepi preglednost ter spodbudi čezmejno trgovanje, bi moral EIOPA vzpostaviti, objaviti in redno posodabljati enotno elektronsko zbirko podatkov z evidenco o vsakem zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku, ki je priglasil namero za uresničevanje svobode ustanavljanja ali opravljanja storitev. Države članice bi morale EIOPA pravočasno posredovati ustrezne informacije, da bi mu omogočile opravljanje navedenega. Zadevna zbirka podatkov bi morala vsebovati spletno povezavo do vsakega ustreznega pristojnega organa v vsaki državi članici. Spletna stran vsakega pristojnega organa vsake države članice bi morala vsebovati spletno povezavo do te zbirke podatkov.

(19)     Relativne pravice in obveznosti domače države članice in države članice gostiteljice v zvezi z nadzorom zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, ki so registrirani pri njima ali pri uresničevanju svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev opravljajo zavarovalno ali pozavarovalno posredniško dejavnost na njunem ozemlju, bi morale biti jasno določene.

(20)     Države članice zahtev v zvezi z registracijo ne bi smele uporabljati za zavarovalne posrednike, ki opravljajo zavarovalno posredovanje v povezavi z določenimi vrstami zavarovanj kot dopolnilno dejavnost, ali za poklicno vodenje zahtevkov, cenitev in likvidacijo škode ali izvedensko cenitev zahtevkov, če izpolnjujejo zahteve iz te direktive glede znanja, sposobnosti in ugleda ter ustrezne zahteve glede informacij in zahteve v zvezi s pravili poslovanja, ter je bila pristojnemu organu predložena prijava dejavnosti.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(21)     Nezmožnost zavarovalnih posrednikov, da bi v vsej Skupnosti Ö Uniji Õ prosto poslovali, ovira pravilno delovanje enotnega zavarovalniškega trga.

ò novo

(22)     Pomembno je zagotoviti visoko raven strokovnosti in usposobljenosti zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov ter zaposlenih pri neposrednih zavarovateljih, ki so vključeni v dejavnosti v zvezi s pripravo in prodajo zavarovalnih polic ter zadevnimi poprodajnimi dejavnostmi. Torej mora strokovno znanje posrednika, zaposlenih pri neposrednih zavarovateljih, podjetjih za najem vozil in turističnih agencijah ter strokovno znanje oseb, ki opravljajo dejavnosti vodenja zahtevkov, cenitev in likvidacijo škode ali izvedensko cenitev zahtevkov, ustrezati kompleksnosti zadevnih dejavnosti. Zagotoviti bi bilo treba trajno izobraževanje.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 8

ð novo

(23)     Uskladitev nacionalnih predpisov o pogojih za opravljanje poklica in registracijo oseb, ki sprejmejo in opravljajo dejavnost zavarovalnega ð ali pozavarovalnega ï posredovanja lahko torej prispeva tako k dopolnitvi enotnega trga finančnih storitev kakor tudi k večjemu varstvu strank na tem področju.

ò novo

(24)     Da se okrepi čezmejno trgovanje, bi bilo treba uvesti načela za ureditev medsebojnega priznavanja znanja in sposobnosti posrednikov.

(25)     Nacionalno kvalifikacijo, ki je v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij, določenim v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje[16], uvrščena v raven 3 ali višje, bi morala država članica gostiteljica sprejeti kot dokazilo, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik izpolnjuje pogoje glede znanja in sposobnosti, ki so pogoj za registracijo v skladu s to direktivo. Ta okvir državam članicam, izobraževalnim ustanovam, delodajalcem in posameznikom pomaga pri primerjanju kvalifikacij med raznolikimi sistemi izobraževanja in usposabljanja v Uniji. To orodje je ključno za razvoj trga delovne sile po vsej Uniji. Navedeno ogrodje ni namenjeno nadomestitvi nacionalnih sistemov kvalifikacij, ampak dopolnitvi ukrepov držav članic, saj olajšuje njihovo medsebojno sodelovanje.

(26)     Kljub veljavnim sistemom enotne licence za zavarovatelje in posrednike je evropski zavarovalniški trg še vedno zelo razdrobljen. Da se spodbudi čezmejno poslovanje in okrepi preglednost za potrošnike, države članice zagotovijo objavo pravil o splošnih koristih, ki veljajo na njihovih ozemljih, enoten elektronski register in informacije glede pravil o splošnih koristih vseh držav članic, ki veljajo za zavarovalno in pozavarovalno posredovanje, pa bi morali biti javno dostopni.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 17 (prilagojeno)

(27)     Sodelovanje in izmenjava podatkov med pristojnimi organi sta bistvenai za zaščito varstvo strank in zagotavljata zdravo zavarovalno in pozavarovalno poslovanje na enotnem trgu.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 22

ð novo

(28)     V državah članicah so potrebni primerni in učinkoviti ð izvensodni ï pritožbeni in odškodninski postopki za urejanje sporov med zavarovalnimi posredniki ð ali zavarovalnicami ï in strankami, v katerih bi po potrebi uporabljali obstoječe postopke. ð Za reševanje sporov med zavarovalnicami ali osebami, ki prodajajo ali ponujajo zavarovalne produkte, in strankami glede pravic in obveznosti iz te direktive bi morali biti na voljo učinkoviti izvensodni pritožbeni in odškodninski postopki. Da se okrepi učinkovitost postopkov izvensodnega reševanja sporov za reševanje pritožb, ki jih vložijo stranke, bi morala ta direktiva določiti, da morajo zavarovalnice ali osebe, ki prodajajo ali ponujajo zavarovalne produkte, sodelovati v postopkih reševanja sporov, katerih rezultat ni zavezujoča odločitev, ki jih stranke sprožijo proti njim ter zadevajo pravice in obveznosti, določene v tej direktivi. Cilj takih postopkov izvensodnega reševanja sporov bi bil doseči hitrejšo in cenejšo poravnavo sporov med zavarovalnicami ali osebami, ki prodajajo ali ponujajo zavarovalne produkte, in strankami ter razbremenitev sodišč. Vendar postopki izvensodnega reševanja sporov ne bi smeli posegati v pravice strank v takih postopkih do sprožitve sodnega postopka pred sodiščem. ï

ê 2002/92/ES uvodna izjava 23 (prilagojeno)

ð novo

Brez poseganja v pravico stranke, da svoj primer predloži sodišču, bi države članice morale spodbujati javne ali zasebne organe, ustanovljene z namenom izvensodnega reševanja sporov ð zagotoviti ï , da ð organi ARS, ki obravnavajo spore iz te direktive, ï sodelujejo pri reševanju čezprekomejnih sporov. ð Države članice bi morale organe ARS, ki obravnavajo zadevne spore, spodbujati k članstvu v omrežju FIN-NET[17]. ï Takšno sodelovanje bi lahko na primer strankam pomagalo vzpostaviti stik z izvensodnimi organi registriranimi v državi članici, kjer stalno prebivajo, v zvezi s pritožbami glede zavarovalnih posrednikov registriranih v drugih državah članicah. Vzpostavitev omrežja FIN-NET omogoča boljšo pomoč strankam, kadar se slednje poslužujejo prekomejnih storitev. Določbe o postopkih morajo upoštevati Priporočilo Komisije 98/257/ES z dne 30. marca 1998 o načelih, ki veljajo za organe, odgovorne za izvensodno reševanje potrošniških sporov[18].

ò novo

(29)     Rastoč nabor dejavnosti, s katerimi se hkrati ukvarjajo številni zavarovalni posredniki in zavarovalnice, je povečal možnost nasprotja interesov med takimi različnimi dejavnostmi in interesi njihovih strank. Zato je potrebno, da države članice določijo predpise za zagotovitev, da taka nasprotja nimajo škodljivega vpliva na interese stranke.

(30)     Potrošnikom bi morale biti vnaprej posredovane jasne informacije glede statusa oseb, ki prodajajo zavarovalni produkt, in glede plačila, ki ga te osebe prejmejo. Obstaja potreba po uvedbi obveznega razkritja statusa za evropske zavarovalne posrednike in zavarovalnice. Te informacije bi moral potrošnik dobiti v predpogodbeni fazi. Vloga navedenega je pokazati razmerje med zavarovalnico in posrednikom (kadar je to ustrezno) ter strukturo in vsebino plačil posrednikom.

(31)     Zaradi zmanjšanja nasprotja interesov med prodajalcem in kupcem zavarovalnega produkta je potrebno zagotoviti ustrezno razkritje plačil prodajalcem zavarovanja. Zato bi morali imeti pri življenjskih zavarovanjih posrednik in uslužbenec zavarovalnega posrednika ali zavarovalnica obveznost, da stranko pred prodajo obvestijo o svojem plačilu. Ob upoštevanju petletnega prehodnega obdobja mora biti za druge zavarovalne produkte stranka obveščena o svoji pravici, da te informacije zahteva, zadevne informacije pa morajo biti stranki posredovane na njeno zahtevo.

(32)     Da se stranki zagotovijo primerljive informacije o storitvah zavarovalnega posredovanja, ki se posredujejo ne glede na to, ali stranka kupi pri posredniku ali neposredno pri zavarovalnici, in da se prepreči izkrivljanje konkurence s spodbujanjem zavarovalnic, da raje kot prek posrednikov prodajajo neposredno strankam, da bi se izognile zahtevam glede informacij, bi bilo treba tudi od zavarovalnic zahtevati, da posredujejo informacije glede plačila stranki, s katero pri opravljanju storitev zavarovalnega posredovanja poslujejo neposredno, o plačilu, ki ga prejmejo za prodajo zavarovalnih produktov.

(33)     Ker je cilj obstoječega predloga okrepiti varstvo potrošnikov, se nekatere od njenih določb uporabljajo samo v razmerjih med podjetjem in potrošnikom, in sicer zlasti tiste, ki urejajo pravila poslovanja zavarovalnih posrednikov ali drugih prodajalcev zavarovalnih produktov.

(34)     Da se prepreči primere zavajajoče prodaje, bi morala biti po potrebi prodaja zavarovalnih produktov dopolnjena s poštenim in strokovnim svetovanjem.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 18 (prilagojeno)

(35)     Bistvenega pomena je, da stranka ve, ali ima opravka s posrednikom, ki mu Ö stranki Õ svetuje o produktih iz širokega spektra zavarovalnic, ali o produktih, ki jih ponuja le določeno število zavarovalnic.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 20

ð novo

(36)     ð Ker so stranke vse bolj odvisne od osebnih priporočil, je ustrezno vključiti opredelitev svetovanja. Pred svetovanjem bi moral zavarovalni posrednik ali zavarovalnica oceniti strankine potrebe, zahteve in njeno finančno stanje. ï Če posrednik izjavi, da opravlja svetovanje v zvezi zs produkti iz večjega števila zavarovalnic, mora opraviti pošteno in dovolj obsežno analizo produktov, ki so dosegljivi na trgu. Poleg tega bi morali vsi ð zavarovalni ï posredniki ð in zavarovalnice ï pojasniti razloge, na podlagi katerih so dali določen nasvet.

ò novo

(37)     Pred sklenitvijo pogodbe, vključno v primeru prodaj brez svetovanja, bi bilo treba stranki posredovati ustrezne informacije o zavarovalnem produktu, da se ji omogoči sprejem informirane odločitve. Zavarovalni posrednik bi moral biti sposoben stranki pojasniti ključne značilnosti zavarovalnega produkta, ki ga prodaja.

(38)     Določiti bi bilo treba enotna pravila, da se osebi, ki prodaja zavarovalni produkt, zagotovi določena izbira glede načina posredovanja vseh informacij stranki in omogoči uporaba elektronskih komunikacij, kadar je to primerno ob upoštevanju okoliščin posameznega posla. Vendar bi morala biti stranki ponujena možnost, da jih prejme v papirni obliki. Zaradi dostopa potrošnikov do informacij bi bilo treba vse predpogodbene informacije vedno posredovati brezplačno.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 21

ð novo

(39)     Manjša potreba je zahtevati, da se ti podatki razkrijejo v primeru, ko je stranka podjetje, ki potrebuje pozavarovalno ali zavarovalno kritje za komercialno ali industrijsko nevarnost ð ali je poklicna stranka (glej Prilogo I k tej direktivi) ï .

ê 2002/92/ES uvodna izjava 19 (prilagojeno)

ð novo

(40)     Ta direktiva naj bi opredelila ð minimalne ï obveznosti, ki bi jih ð zavarovalnice in ï zavarovalni posredniki morali imetli pri posredovanju informacij strankam. Državia članicia lahko Ö bi moralo biti omogočeno, da Õ na tem področju ohrani ali sprejme strožje določbe, ki jih lahko naloži zavarovalnim posrednikom ð in zavarovalnicam ï neodvisno od kraja prebivališča ð določb njihove domače države članice ï , v katerem kadar opravljajo posredniško dejavnost ð zavarovalnega posredovanja ï na njenem ozemlju, če so takšne strožje določbe skladne s pravom Skupnosti Ö Unije Õ , tudi z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)[19]. ð Država članica, ki poleg določb iz te direktive predlaga uporabo dodatnih določb za ureditev zavarovalnih posrednikov in prodaje zavarovalnih produktov ter jih uporablja, bi morala zagotoviti, da je upravno breme, ki je posledica teh določb, sorazmerno z varstvom potrošnikov. Zaradi varstva potrošnikov in da se prepreči zavajajoča prodaja zavarovalnih produktov, bi bilo državam članicam treba dovoliti, da izjemoma uporabijo strožje zahteve za take zavarovalne posrednike, ki zavarovalno posredovanje opravljajo kot dopolnilno dejavnost, če štejejo, da je to potrebno in sorazmerno. ï

ò novo

(41)     Navzkrižna prodaja je pogosta strategija ponudnikov finančnih storitev na drobno v celotni Uniji. Potrošnikom lahko prinesejo koristi, vendar pa pri teh praksah interesi potrošnikov niso vedno ustrezno upoštevani. Tako lahko na primer nekatere oblike navzkrižne prodaje, in sicer vezave prodaje, pri katerih se dve ali več finančnih storitev prodaja v paketu in najmanj ena od teh storitev ali produktov ni na voljo tudi ločeno, izkrivljajo konkurenco in negativno vplivajo na mobilnost potrošnikov ter njihovo sposobnost sprejemanja informiranih odločitev. Primer vezanih prodaj je lahko obvezno odprtje tekočih računov, kadar se potrošniku zagotavlja zavarovalno storitev, zaradi plačila premij ali obvezna sklenitev avtomobilskega zavarovanja, kadar se potrošniku zagotovi potrošniško posojilo, da se financirani avtomobil zavaruje. Medtem ko lahko prodaje svežnjev, pri katerih se dve ali več finančnih storitev ali produktov prodaja v paketu, vendar je vsako od teh storitev mogoče kupiti tudi ločeno, prav tako izkrivljajo konkurenco in negativno vplivajo na mobilnost strank ter njihovo sposobnost sprejemanja informiranih odločitev, je izbira vendarle prepuščena stranki, zato te prakse morda pomenijo manjše tveganje, da zavarovalni posredniki ne bi izpolnjevali svojih obveznosti v skladu s to direktivo. Zaradi spodbujanja konkurence in večje izbire potrošnikov bi bilo treba uporabo takih praks skrbno oceniti.

(42)     Zavarovalne pogodbe, ki vključujejo naložbe, so strankam pogosto na voljo kot možne alternative ali nadomestila za naložbene produkte, ki so predmet direktive [MiFID II][20]. Da se zagotovi dosledna zaščita vlagateljev in prepreči tveganje regulativne arbitraže, je pomembno, da za naložbene produkte za male vlagatelje (zavarovalni naložbeni produkti, kot so opredeljeni v Uredbi o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte) veljajo enaki standardi poslovanja: ti vključujejo zagotovitev ustreznih informacij, zahteve glede primernosti svetovanja in omejitve spodbud ter zahteve glede upravljanja nasprotij interesov in v primeru neodvisnih svetovalcev omejitve glede oblike plačila. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (European Securities and Markets Authority – ESMA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (European Insurance and Occupational Pensions Authority – EIOPA) bi morala sodelovati, da se s smernicami doseže največja možna raven skladnosti standardov poslovanja za naložbene produkte za male vlagatelje, za katere se uporablja [MiFID II] ali ta direktiva. Za zavarovalne naložbene produkte so standardi iz te direktive, ki veljajo za vse zavarovalne pogodbe (poglavje VII te direktive), in strožji standardi za zavarovalne naložbene produkte kumulativni. V skladu s tem bi morale osebe, ki opravljajo zavarovalno posredovanje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, spoštovati standarde poslovanja, ki veljajo za vse zavarovalne pogodbe, in tudi strožje standarde, ki veljajo za zavarovalne naložbene produkte.

(43)     Za zagotovitev, da zavarovalnice in osebe, ki opravljajo zavarovalno posredovanje, spoštujejo določbe iz te direktive ter da se v vsej Uniji obravnavajo na podoben način, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne sankcije in ukrepe. Pregled obstoječih pooblastil in njihovega izvajanja v praksi je bil izveden s ciljem spodbuditi uskladitev sankcij in ukrepov iz sporočila Komisije z dne 8. decembra 2010 o krepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev[21]. Zato bi morale upravne sankcije in ukrepi, ki jih določijo države članice, izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcije ali ukrepa, objavo, ključnimi pristojnostmi za sankcioniranje in višino upravnih denarnih sankcij.

(44)     Pristojni organi morajo biti zlasti pooblaščeni za uvedbo denarnih sankcij, ki so dovolj visoke, da odtehtajo koristi, ki jih je mogoče pričakovati, ter odvračilne tudi za večje institucije in njihovo vodstveno osebje.

(45)     Za zagotovitev skladne uporabe sankcij v državah članicah pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo, da pristojni organi upoštevajo vse zadevne okoliščine.

(46)     Da se krepi odvračilen vpliv na širšo javnost in obvešča o kršenju predpisov, ki lahko negativno vplivajo na varstvo potrošnikov, bi bilo treba naložene sankcije in ukrepe objaviti, razen v določenih natančno opredeljenih okoliščinah. Da se zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti, bi bilo treba sankcije in ukrepe, kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, objaviti anonimno.

(47)     Za ugotavljanje morebitnih kršitev bi morali imeti pristojni organi potrebna preiskovalna pooblastila in vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

(48)     Ta direktiva bi se morala nanašati na upravne sankcije in ukrepe, ne glede na to, ali so v skladu z nacionalno zakonodajo opredeljeni kot sankcija ali kot ukrep.

(49)     Ta direktiva ne bi smela posegati v določbe iz zakonodaj držav članic v zvezi s kazenskimi sankcijami.

(50)     Za dosego ciljev iz te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s podrobnostmi glede pojmov ustreznega znanja in usposobljenosti posrednika, upravljanja nasprotij interesov, obveznosti glede poslovanja v zvezi s svežnji zavarovalnih naložbenih produktov za male vlagatelje in obrazcev za posredovanje informacij v zvezi s sankcijami. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(51)     Tehnični standardi v zvezi s finančnimi storitvami bi morali zagotoviti dosledno uskladitev in ustrezno varstvo potrošnikov po vsej Uniji. Ker je EIOPA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev v zvezi s politiko, za predložitev Komisiji.

(52)     Z delegiranimi akti v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu s členi od 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine)[22] bi morala Komisija sprejeti delegirane akte, kot so določeni v členu [8] o pojmih ustreznega znanja in usposobljenosti posrednika, v členih [17 in 23] o upravljanju nasprotij interesov in v členih [24 in 25] o obveznostih glede poslovanja v zvezi s svežnji zavarovalnih naložbenih produktov za male vlagatelje, ter izvedbene tehnične standarde, kot so določeni v členu [30] o postopkih in obrazcih za posredovanje informacij v zvezi s sankcijami. Osnutek teh delegiranih aktov in izvedbenih tehničnih standardov bi moral oblikovati EIOPA.

(53)     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46 z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice[23], ter Uredba (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[24]urejata obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja EIOPA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(54)     Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so določeni v Pogodbi.

(55)     Države članice so se v skladu s skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov upravičeno.

(56)     Pregled te direktive bi bilo treba opraviti pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive, da se bi se upošteval razvoj na trgu in razvoj na drugih področjih pravnega reda Unije ali izkušnje držav članic pri izvajanju pravnega reda Unije, zlasti v zvezi s produkti, ki jih pokriva Direktiva 2003/41/ES.

ê 2002/92/ES uvodna izjava 24 (prilagojeno)

(57)     Direktivo 77/92/EGS Ö 2002/92/ES Õ je bi bilo v skladu s tem treba razveljaviti – Ö . Õ

ò novo

(58)     Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo Direktive 2002/92/ES. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz Direktive 2002/92/ES.

(59)     Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos Direktive 2002/92/ES v nacionalno zakonodajo –

ê 2002/92/ES

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1 Področje uporabe

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

1.           Ta direktiva določa pravila za Ö o Õ začeteku opravljanja in opravljanjue dejavnosti zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja, ð vključno s poklicnim vodenjem zahtevkov ter cenitvijo in likvidacijo škode, ï ki jo izvajajo fizične in pravne osebe, registrirane v državi članici, ali ki se želijo tam registrirati.

ê 2002/92/ES

2.           Ta direktiva se ne uporablja za tiste osebe, ki opravljajo storitve posredovanja in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) zavarovalna pogodba terja zgolj poznavanje zavarovalnega kritja, ki je predmet pogodbe;

(b) pri zavarovalni pogodbi ne gre za življenjsko zavarovanje;

(c) zavarovalna pogodba ne krije nevarnosti kakršnih koli odgovornosti;

(d) glavna poklicna dejavnost teh oseb ni zavarovalno posredovanje;

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

(e) zavarovanje dopolnjuje produkt ali storitev Ö blago Õ , ki jo ga posreduje katerikoli ponudnik, pri čemer to zavarovanje zajema: (i) nevarnost okvare, izgube ali poškodbe blaga, ki ga ta ponudnik dobavlja, ali Ö ; Õ

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

(ii)      poškodbo ali izgubo prtljage in druge nevarnosti, povezane s potovanjem, ki je bilo vplačano pri tem ponudniku, tudi če zavarovanje vključuje življenjsko zavarovanje ali nevarnost glede obveznosti, če je to postransko kritje glavnega kritja za nevarnost, povezanim s tem potovanjem;

(f) znesek letne premije ð za zavarovalno pogodbo, če se preračuna na letni znesek, ï ni večji od 500 Ö 600 Õ EUR in celotno trajanje zavarovalne pogodbe, skupaj z vsemi podaljšanji, ni daljše od pet let.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

3.           Ta direktiva se ne uporablja za tiste storitve zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja, ki se posredujejo v zvezi z nevarnostjo in obveznostmi na območjih zunaj Skupnosti Ö Unije Õ .

ê 2002/92/ES

ð novo

Ta direktiva ne sme vplivati na pravne predpise države članice na področju zavarovalnega ð in pozavarovalnega ï poslovanja, ki ga izvajajo zavarovalni in pozavarovalni posredniki ð ali zavarovalnice in pozavarovalnice ï, ki so registrirani v tretji državi in poslujejo na njenem ozemlju iz naslova svobode opravljanja storitev, če je zagotovljeno enako obravnavanje vsem osebam, ki opravljajo oziroma so pooblaščene za opravljanje zavarovalnega ð in pozavarovalnega ï posredovanja na tem trgu.

Ta direktiva ne ureja dejavnosti zavarovalnega ð ali pozavarovalnega ï posredovanja, ki se izvaja v tretjih državah, niti dejavnosti zavarovalnic ali pozavarovalnic v Skupnosti, kot je opredeljeno v Prvi Direktivi Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju poslov neposrednega zavarovanja, ki ni življenjsko zavarovanje [7] in v Prvi Direktivi Sveta 79/267/EGS z dne 5. marca 1979 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju poslov neposrednega življenjskega zavarovanja [8], ki se opravlja preko zavarovalnih posrednikov v tretjih državah.

ò novo

Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihovi zavarovalni posredniki pri ustanavljanju ali opravljanju dejavnosti zavarovalnega posredovanja v kateri koli tretji državi.

ê 2002/92/ES

ð novo

Člen 2 Opredelitve

V tej direktivi:

1.           „zavarovalnica“ je podjetje, ki je pridobilo uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS, ali členom 6 Direktive 79/267/EGS;

2.           „pozavarovalnica“ je podjetje, ki ni zavarovalnica, ali pa zavarovalnica iz države, ki ni članica EU in katerega glavna dejavnost je sprejemanje nevarnosti, ki jih odstopijo zavarovalnice, zavarovalnice iz držav nečlanic EU ali druge pozavarovalnice ð ki je pridobilo uradno dovoljenje v skladu s členom 3 Direktive 2005/68/ES ï ;

ê 2002/92/ES

ð novo

3.           „zavarovalno posredovanje“ je dejavnost uvajanja ð svetovanja ï , predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb, ali dejavnosti sklepanjea teh pogodb, ali pomoč pri vodenju in izvajanju teh pogodb, zlasti v primeru zahtevkov ð, ter dejavnost poklicnega vodenja zahtevkov ter cenitev in likividacija škode ï . Če to dejavnost opravlja zavarovalnica ali uslužbenec zavarovalnice, ki dela pod okriljem zavarovalnice, se ta dejavnost ne šteje kot zavarovalno posredovanje. ð Zadevne dejavnosti se štejejo za zavarovalno posredovanje tudi, če jih opravlja zavarovalnica brez vključitve zavarovalnega posrednika. ï

ò novo

Za namene te direktive se nobena od naslednjih dejavnosti ne šteje za zavarovalno posredovanje:

ê 2002/92/ES

ð novo

(a) Občasno posredovanje podatkov ð stranki ï v okviru druge poklicne dejavnosti, če ta dejavnost ni ð če ponudnik ne stori nobenih nadaljnjih korakov za ï pomoč stranki pri sklepanju ali izvajanju zavarovalne pogodbe, upravljanje z zahtevki zavarovalnice in poravnava škode ter izvedenska cenitev zahtevkov, se prav tako ne šteje kot zavarovalno posredovanje;

ò novo

(b) zgolj posredovanje podatkov in informacij o morebitnih zavarovalcih zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnicam ali informacij o zavarovalnih produktih ali zavarovalnem posredniku ali zavarovalnici morebitnim zavarovalcem;

4.           „zavarovalni naložbeni produkt“ je zavarovalna pogodba, ki bi jo bilo mogoče uvrstiti tudi kot „naložbeni produkt“ v skladu z opredelitvijo iz člena 2(a) [Uredba o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte (Uredba PNPMV) ];

ê 2002/92/ES

ð novo

5.           „zavarovalni posrednik“ je vsaka fizična ali pravna oseba ð , razen zavarovalnice ï , ki proti plačilu sprejme ali izvaja zavarovalno posredovanje;

ê 2002/92/ES

ð novo

64.         „pozavarovalno posredovanje“ je dejavnost uvajanja ð svetovanja ï , predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo pozavarovalnih pogodb, ali dejavnost sklepanjea teh pogodb, ali pomoč pri vodenju in izvajanju teh pogodb, zlasti v primeru zahtevkov ð , ter dejavnost poklicnega vodenja zahtevkov ter cenitev in likvidacija škode. ï Če te dejavnosti opravlja pozavarovalnica ali uslužbenec pozavarovalnice, ki dela pod okriljem pozavarovalnice, se te dejavnosti ne štejejo kot pozavarovalno posredovanje. ð Zadevne dejavnosti se štejejo za pozavarovalno posredovanje tudi, če jih opravlja pozavarovalnica brez vključitve pozavarovalnega posrednika. ï

ò novo

Za namene te direktive se nobena od naslednjih dejavnosti ne šteje za pozavarovalno posredovanje:

ê 2002/92/ES

(a) Oobčasno posredovanje podatkov v okviru druge poklicne dejavnosti, če ta dejavnost ni pomoč stranki pri sklepanju ali izvajanju pozavarovalne pogodbe, upravljanje z zahtevki pozavarovalnice in prilagoditev izgub ter izvedenska cenitev zahtevkov, se prav tako ne štejejo kot pozavarovalno posredovanje;

ò novo

(b) zgolj posredovanje podatkov in informacij o morebitnih zavarovalcih pozavarovalnim posrednikom ali pozavarovalnicam ali informacij o pozavarovalnih produktih ali pozavarovalnem posredniku ali pozavarovalnici morebitnim zavarovalcem;

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

76.         „pozavarovalni posrednik“ je vsaka fizična ali pravna oseba ð , razen pozavarovalnice ï, ki proti plačilu sprejme ali izvaja pozavarovalno posredovanje;

87.         „povezani zavarovalni posrednik“ je vsaka oseba, ki izvaja dejavnost zavarovalnega posredovanja za in v imenu enega ali več zavarovalnic v primeru zavarovalnih produktov, ki si med seboj ne konkurirajo, vendar ta oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam, ð ali zavarovalnih posrednikov ï in deluje pod polno odgovornostjo teh zavarovalnic za produkte, ki jih zadevajo. ð ali zavarovalnih posrednikov, če zavarovalni posredniki, pod odgovornostjo katerih oseba deluje, sami ne delujejo pod odgovornostjo druge zavarovalnice ali zavarovalnega posrednika ï;

Oseba, ki opravlja dejavnost zavarovalnega posredovanja poleg svoje glavne poklicne dejavnosti, se prav tako šteje kot povezani zavarovalni posrednik, ki deluje pod polno odgovornostjo zavarovalnic za produkte, ki jih zadevajo, če je zavarovanje dopolnitev blaga in storitev, dobavljenih v okviru te glavne poklicne dejavnosti in oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam;

ò novo

9.           „svetovanje“ je dajanje priporočila stranki, bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo zavarovalnice ali zavarovalnega posrednika;

ò novo

10.         „pogojna provizija“ je plačilo v obliki provizije, kjer je višina izplačanega zneska odvisna od doseganja dogovorjenih ciljev v zvezi s poslom, ki ga posrednik sklene z zavarovateljem;

ê 2002/92/ES

118.       „velika nevarnost“ je opredeljena v členu 5(d) Direktive 73/239/EGS;

129.       „domača država članica“ je država,:

(a) v kateri če je posrednik fizična oseba, država članica, v kateri se nahaja njegovo stalno prebivališče in v kateri opravlja svojo dejavnost;

(b) v kateri če je posrednik pravna oseba, država članica, v kateri se nahaja njegov statutarni sedež ali če po zakonodaji te države nima statutarnega sedeža, država članica, v kateri se nahaja njegova glavna uprava;

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

1310.     „država članica gostiteljica" je država članica, v kateri ima je zavarovalni ali pozavarovalni posrednik podružnico Ö stalno prisoten ali je v njej ustanovljen Õ ali tam opravlja storitve ð in ni njegova domača država članica ï ;

1412.     „trajni medij“ je trajni nosilec podatkov vsakršni instrument, ki stranki omogoča shraniti osebno naslovljene podatke, tako da so dostopni za poznejše prebiranje tako dolgo, kot je potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov. ð kot je opredeljen v členu 2(m) Direktive 2009/65/ES; ï Med trajne medije štejemo zlasti diskete, CD-ROMe, DVD-je in trde diske osebnih računalnikov, na katerih je shranjena elektronska pošta, vendar to ne obsega spletnih strani, razen če slednje izpolnjujejo merila iz prvega odstavka.

ò novo

(15)        „navzkrižna prodaja“ je ponujanje zavarovalne storitve ali produkta skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del paketa ali kot pogoj za sklenitev druge pogodbe ali paketa;

(16)        „tesne vezi“ pomenijo položaj iz člena 4(31) Direktive [MIFID II];

(17)        „primarni kraj poslovanja“ je mesto, od kjer se upravlja glavna dejavnost;

(18)        „plačilo“ je vsaka provizija, honorar, pristojbina ali drugo plačilo, vključno s katero koli ekonomsko ugodnostjo, ki se ponudi ali plača v zvezi z dejavnostmi zavarovalnega posredovanja;

(19)        „vezana prodaja“ je ponujanje ene ali več dopolnilnih storitev skupaj z zavarovalno storitvijo ali produktom kot del paketa, če ta zavarovalna storitev ali produkt potrošniku ni na voljo tudi ločeno;

(20)        „prodaja svežnjev“ je ponujanje ene ali več dopolnilnih storitev skupaj z zavarovalno storitvijo ali produktom kot del paketa, če je ta zavarovalna storitev ali produkt potrošniku na voljo tudi ločeno, vendar ne nujno pod enakimi pogoji kot, kadar se ponuja v povezavi z dopolnilnimi storitvami.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

POGLAVJE II

POGOJI ZA REGISTRACIJO

Člen 3 Registracija

1.           ð Razen v primerih iz člena 4 seï Zzavarovalni in pozavarovalni posredniki se registrirajo pri pristojnem organu, kot je opredeljeno v členu 7(2) v njihovi domači državi članici. ð Zavarovalnicam, ki so že registrirane v državah članicah v skladu z Direktivo 73/239/EGS, Direktivo 2002/83/ES in Direktivo 2005/68/ES ter njihovim zaposlenim, se ni treba ponovno registrirati v skladu s to direktivo. ï

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko države članice odločijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice in drugi organi lahko sodelujejo s pristojnimi organi pri registriranju zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov in ter pri izvajanju zahtev po členu 4 8 v zvezi s temi posredniki. Zlasti v primeru povezanih zavarovalnih posrednikov lahko te registrira zavarovalnica, ali združenje zavarovalnic ð ali zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ï pod nadzorom pristojnega organa.

ò novo

Države članice lahko določijo, da je za zagotovitev, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki deluje pod odgovornostjo zavarovalnice ali pozavarovalnice ali drugega registriranega zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, izpolnjuje pogoje iz te direktive, odgovoren posrednik ali zavarovalnica ali pozavarovalnica, pod odgovornostjo katere ta deluje. V takem primeru je oseba ali subjekt, ki prevzame odgovornost, potem ko prejme obvestilo držav članic glede pogojev iz pododstavkov (a) in (b) odstavka 7 tega člena, zadovoljna z izpolnjevanjem pogojev iz pododstavka (c) odstavka 7 tega člena. Države članice lahko določijo tudi, da oseba ali subjekt, ki prevzame odgovornost za posrednika, tega posrednika registrira.

ê 2002/92/ES

ð novo

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo v podjetju ð zavarovalnici ali pozavarovalnici ali pri registriranem zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku ï in opravljajo dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, zahtevati, da izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

Kar zadeva pravne osebe, morajo dDržave članice te Ö zagotovijo registracijo pravnih Õ osebe registrirati in v registru tudi navedejosti imena fizičnih oseb znotraj uprave, ki so zadolžene za posredniški posel.

2.           Države članice lahko sestavijo več kot en register zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, če opredelijo kriterije, po katerih se morajo posredniki registrirati.

ò novo

Države članice vzpostavijo spletni sistem za registracijo, ki vsebuje en sam obrazec za registracijo, dostopen na internetni spletni strani, ki bi moral biti za zavarovalne posrednike in zavarovalnice enostavno dostopen, ter omogoča izpolnitev obrazca neposredno na spletu.

ê 2002/92/ES

3.           Države članice poskrbijo za vzpostavitev enega samega informacijskega mesta, ki bo omogočil hiter in enostaven dostop do podatkov iz teh različnih registrov, ki se elektronsko vodijo in se nenehno obnavljajo. To informacijsko mesto zagotavlja tudi identifikacijske podatke o pristojnih organih vsake države članice, navedenih v prvem pododstavku odstavka 1. Ta register poleg tega vsebuje tudi podatke o državi ali državah, v katerih posrednik opravlja posel iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev.

ò novo

4.           EIOPA vzpostavi, objavi na svoji spletni strani in posodablja enoten elektronski register z evidencami o zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikih, ki so sporočili namero za čezmejno poslovanje v skladu s poglavjem IV. Države članice organu EIOPA takoj sporočijo ustrezne informacije, da mu omogočijo opravljanje navedenega. Zadevni register vsebuje spletno povezavo do vsakega ustreznega pristojnega organa v vsaki državi članici. Zadevni register vsebuje povezave do spletnih strani pristojnih organov vseh držav članic in je z zadevnih spletnih strani do njega mogoče dostopati.

ê 2002/92/ES

3. Države članice zagotovijo, da je pogoj za registracijo zavarovalnih posrednikov – tudi povezanih – in pozavarovalnih posrednikov izpolnjevanje poklicnih pogojev, kakor so določeni v členu 4 8.

Države članice tudi zagotovijo, da se zavarovalni posredniki – tudi povezani – in pozavarovalni posredniki, ki pogojev ne izpolnjujejo več, izbrišejo iz registra. Pristojni organi redno preverjajo veljavnost registracije. Domača država članica o morebitnem izbrisu obvesti državo članico gostiteljico s katerimi koli primernimi sredstvi.

ò novo

5.           Države članice zagotovijo, da pristojni organi registrirajo zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika samo, če so prepričani, da posrednik izpolnjuje pogoje iz člena 8.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

4. Pristojni organi lahko zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom izdajo dokumenta, kar vsem zainteresiranim stranem omogoča, da po pregledu ð katerega koli ï registra(- ov) iz odstavka 2 preveri, ali so posredniki pravilno registrirani.

Ta dokument vsebuje vsaj podatke iz člena 16 12(1)(a) in (b) ter, v primeru pravnih oseb, tudi ime(- na) fizičnih oseb, navedenih v četrtem pododstavku odstavka 1 tega člena.

Država članica zahteva vrnitev dokumenta pristojnemu organu, ki ga je izdal, ko zadevni zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ni več registriran.

5. Registrirani zavarovalni in pozavarovalni posredniki lahko začnejo opravljati in se ukvarjajo z dejavnostjo zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja v Skupnosti tako iz naslova pravice do ustanavljanja kakor tudi svobode do opravljanja storitev.

ò novo

6.           Države članice zagotovijo, da se vloge posrednikov za vpis v register obravnavajo v šestih mesecih po oddaji popolne vloge ter da se vlagatelja takoj obvesti o odločitvi.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi izvajajo ustrezne ukrepe, ki jim omogočajo spremljanje, ali zavarovalni in pozavarovalni posredniki še naprej izpolnjujejo zahteve te direktive glede registracije v katerem koli trenutku.

7.           Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi kot pogoj za registracijo zahtevajo naslednje informacije od zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov:

(a) informacije za pristojne organe o identiteti delničarjev ali članov, ne glede na to ali so fizične ali pravne osebe, ki imajo več to 10 % lastniški delež pri posredniku ter višino teh deležev;

(b) informacije za pristojne organe glede identitete oseb, ki imajo tesne vezi z zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom;

(c) zadovoljive dokaze, da lastniški deleži ali tesne vezi ne preprečujejo učinkovitega izvajanja nadzornih funkcij pristojnega organa.

8.           Države članice zagotovijo, da pristojni organi zavrnejo registracijo, če zakoni, predpisi ali upravne določbe tretje države, ki urejajo eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima zavarovalni ali pozavarovalni posrednik tesne vezi, ali težave pri izvajanju teh zakonov, predpisov ali upravnih določb preprečujejo učinkovito izvajanje njihovih nadzornih funkcij.

POGLAVJE III

POENOSTAVLJEN POSTOPEK REGISTRACIJE – PRIJAVA DEJAVNOSTI

Člen 4  Postopek prijave za zagotavljanje dopolnilnega zavarovalnega posredovanja; strokovno vodenje zahtevkov ali ocenjevanje škode

1.           Zahteve glede registracije iz člena 3 ne veljajo za zavarovalnega posrednika, ki zavarovalno posredovanje opravlja kot dopolnilno dejavnost, če ta dejavnost izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a) glavna poklicna dejavnost zavarovalnega posrednika ni zavarovalno posredovanje;

(b) zavarovalni posrednik posreduje zgolj nekatere zavarovalne produkte, ki dopolnjujejo produkt ali storitev, ter jih jasno navede v prijavi;

(c) zadevni zavarovalni produkti ne pokrivajo tveganj življenjskega zavarovanja ali zavarovanja odgovornosti, razen če to dopolnjuje glavno kritje.

2.           Zahteve glede registracije iz člena 3 ne veljajo za zavarovalne posrednike, katerih edina dejavnost je strokovno vodenje zahtevkov ali ocenjevanje škode.

3.           Vsak zavarovalni posrednik, za katerega veljajo določbe odstavkov 1 in 2 tega člena, predloži pristojnemu organu svoje domače države članice prijavo, s katero pristojnemu organu sporoči svojo identiteto, naslov in poklicne dejavnosti.

4.           Za posrednike, za katere veljajo določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena, veljajo določbe iz poglavij I, III, IV, V, VIII, IX in členov 15 in 16 te direktive.

POGLAVJE IV

SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV IN SVOBODA USTANAVLJANJA

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 65 Uradno obvestilo o ustanovitvi in storitvah v drugih državah članicah Ö Izvajanje svobode opravljanja storitev Õ

1.           Zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki namerava prvikrat opravljati posel ð na ozemlju druge države članice ï v eni ali več državah članicah iz naslova svobode opravljanja storitev, ali pravice do ustanavljanja, o tem obvesti pristojnemu organue domače države članice ð sporoči naslednje informacije ï .

V enem mesecu po tem uradnem obvestilu ti pristojni organi obvestijo pristojne organe katere koli države članice gostiteljice, ki želi biti seznanjena z namenom zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika in hkrati obvesti zadevnega posrednika.

Zavarovalni ali pozavarovalni posrednik lahko začne opravljati posel en mesec po datumu, ko so ga pristojni organi domače države članice uradno obvestili o obvestilu iz drugega pododstavka. Vendar lahko ta posrednik začne opravljati posel nemudoma, če država članica gostiteljica o tem ne želi biti obveščena.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o želji, da se jih obvesti v skladu z odstavkom 1. Komisija s svoje strani o tem obvesti vse države članice.

Pristojni organi države članice gostiteljice lahko sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne objave pogojev, pod katerimi se v splošnem interesu omenjeni posel opravlja na njihovem ozemlju.

ò novo

(a) ime, naslov in registracijsko številko posrednika;

(b) državo članico, v kateri namerava posrednik delovati;

(c) kategorijo posrednika in po potrebi ime zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki jo zastopa;

(d) po potrebi zadevne razrede zavarovanja;

(e) dokazilo o strokovnem znanju in sposobnostih.

2.           Pristojni organ domače države članice v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice, ki prejem takoj potrdi. Domača država članica pisno obvesti zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, da je država članica gostiteljica prejela informacije, ter da lahko zavarovalnica ali pozavarovalnica v državi članici gostiteljici začne poslovati.

Pri prejemu informacij iz odstavka 1 država članica gostiteljica sprejme prejšnje izkušnje pri dejavnosti zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, ki jih dokazuje potrdilo o registraciji ali prijava v državi članici gostiteljici kot dokaz o pridobljenem znanju in sposobnostih.

3.           Dokaz o prejšnji registraciji ali prijavi se zagotovi s predložitvijo dokazila o izdani registraciji ali prejeti prijavi s strani pristojnega organa ali organa domače države članice vlagatelja, ki ga slednji predloži v podporo vlogi, ki jo vloži v državi članici gostiteljici.

4.           V primeru spremembe podatkov, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik obvesti pristojni organ domače države članice o teh spremembah vsaj en mesec pred uvedbo spremembe. Pristojni organ domače države članice o tej spremembi obvesti pristojni organ države članice gostiteljice, takoj ko je to izvedljivo in najpozneje en mesec po datumu, ko pristojni organ domače države članice prejme podatke.

Člen 6  Izvajanje svobode ustanavljanja

1.           Države članice zahtevajo, da vsak zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki namerava uveljavljati svobodo ustanavljanja za ustanovitev podružnice na ozemlju druge države članice, o tem najprej obvesti pristojni organ svoje domače države članice in mu predloži naslednje podatke:

(a) ime, naslov in registracijsko številko (po potrebi) posrednika;

(b) državo članico, na ozemlju katere namerava odpreti podružnico ali stalno predstavništvo;

(c) kategorijo posrednika in po potrebi ime zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki jo zastopa;

(d) po potrebi zadevne razrede zavarovanja;

(e) program dejavnosti, v katerem so opredeljene dejavnosti zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, ki se bodo izvajale, ter organizacijsko strukturo podružnice; prav tako navede identiteto zastopnikov, če jih posrednik namerava uporabljati;

(f) naslov v državi članici gostiteljici, na katerem je mogoče pridobiti dokumente;

(g) ime vseh oseb, ki so odgovorne za upravljanje podružnice ali stalnega predstavništva.

2.           Razen če ima pristojni organ domače države članice razloge za mnenje, da je organizacijska struktura ali finančni položaj zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika neustrezen, ob upoštevanju predvidenih dejavnosti posredovanja, v roku enega meseca po prejemu informacij iz odstavka 1 sporoči te informacije pristojnemu organu države članice gostiteljice, ki prejem informacij takoj potrdi. Domača država članica pisno obvesti zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, da je država članica gostiteljica prejela informacije, ter da lahko zavarovalnica ali pozavarovalnica v državi članici gostiteljici začne poslovati.

3.           Kadar pristojni organ domače države članice zavrne sporočanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, zavarovalnemu ali pozavarovalnemu posredniku navede razloge za zavrnitev v enem mesecu po prejemu vseh informacij iz odstavka 1.

4.           V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 1, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik najmanj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu domače države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi. Pristojni organ domače države članice o tej spremembi prav tako obvesti pristojni organ države članice gostiteljice, takoj ko je to izvedljivo in najpozneje en mesec po prejemu informacij od pristojnega organa domače države članice.

Člen 7 Razdelitev pristojnosti med domačo državo članico in državo članico gostiteljico

1.           Če se primarni kraj poslovanja zavarovalnega posrednika nahaja v drugi državi članici, se lahko pristojni organ te druge države članice dogovori s pristojnim organom domače države članice, da ukrepa, kot če bi bil pristojni organ domače države članice v zvezi z obveznostmi iz poglavij VI, VII in VIII te direktive. V primeru takšnega sporazuma pristojni organ domače države članice nemudoma obvesti zavarovalnega posrednika in organ EIOPA.

2.           Pristojni organ države članice gostiteljice prevzame odgovornost za zagotavljanje, da so storitve, ki jih podružnica opravlja na njenem ozemlju, v skladu z obveznostmi iz poglavij VI in VII ter ukrepi, sprejetimi v skladu s temi poglavji.

Pristojni organ države članice gostiteljice ima pravico, da pregleda ureditve podružnice ter zahteva takšne spremembe, ki so nujno potrebne, da se pristojnemu organu omogoči izvajanje obveznosti iz poglavij VI in VII ter ukrepov, sprejetih v skladu s temi poglavji, v zvezi s storitvami ali dejavnostmi, ki jih izvaja podružnica na ozemlju države članice gostiteljice.

3.           Kadar ima država članica gostiteljica razloge za sklepanje, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki deluje na njenem ozemlju na podlagi določbe o svobodi opravljanja storitev ali prek podružnice, krši katero izmed obveznosti iz te direktive, posreduje te ugotovitve pristojnemu organu domače države članice, ki sprejme ustrezne ukrepe. Kadar kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ domače države članice, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik še naprej ukrepa na način, ki očitno škodi interesom potrošnikov države članice gostiteljice ali urejenemu delovanju zavarovalniških in pozavarovalniških trgov, se v zvezi z zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom sprejmejo naslednji ukrepi:

(a) pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko obvesti pristojni organ domače države članice, sprejme vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za varstvo potrošnikov in zaščito pravilnega delovanja zavarovalniških in pozavarovalniških trgov med drugim tako, da zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom kršiteljem prepreči nadaljnje dejavnosti na svojem ozemlju; pristojni organ države članice gostiteljice o takih ukrepih takoj obvesti Komisijo;

(b) pristojni organ države članice gostiteljice lahko zadevo posreduje organu EIOPA ter zaprosi za njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010; v tem primeru lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki mu jih podeljuje ta člen v primerih, ko pride do nesporazuma med pristojnimi organi države članice gostiteljice in domače države članice.

4.           Kadar pristojni organi države članice gostiteljice potrdijo, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik, ki ima podružnico na njenem ozemlju, krši pravne ali regulativne določbe, sprejete v tej državi članici v skladu z zadevnimi določbami te direktive, ki podeljujejo pooblastila pristojnim organom države članice gostiteljice, ti organi zahtevajo od zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, da preneha s kršitvami.

Kadar kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ države članice gostiteljice, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik še naprej ukrepa na način, ki očitno škodi interesom potrošnikov države članice gostiteljice ali urejenemu delovanju zavarovalniških in pozavarovalniških trgov, se v zvezi z zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom sprejmejo naslednji ukrepi:

(a) pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko obvesti pristojni organ domače države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni za zaščito potrošnikov in pravilnega delovanja trgov med drugim tako, da zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom kršiteljem prepreči nadaljnje dejavnosti na svojem ozemlju; pristojni organ države članice gostiteljice o takih ukrepih takoj obvesti Komisijo;

(b) pristojni organ države članice gostiteljice lahko zadevo posreduje organu EIOPA ter zaprosi za njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010; v tem primeru lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki mu jih podeljuje ta člen v primerih, ko pride do nesporazuma med pristojnimi organi države članice gostiteljice in domače države članice.

POGLAVJE V

DRUGE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

ê 2002/92/ES

ð novo

Člen 48 Pogoji za opravljanje poklicað in organizacijske zahteve ï

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

1.           Zavarovalni in pozavarovalni posredniki ð, vključno s tistimi, ki te dejavnosti opravljajo kot dopolnilne dejavnosti, osebami, ki poklicno vodijo zahtevke, izvajajo cenitev in likvidacijo škode ter izvedenske ocene zahtevkov, ter zaposlenimi zavarovalnice, ki opravljajo storitve zavarovalnega posredovanja, ï morajo imeti ustrezno znanje in sposobnost, kot se zahtevata v posrednikovi domači državi članici ð posrednika ali zavarovalnice, da ustrezno opravljajo svoje naloge in izpolnjujejo svoje obveznosti, s čimer pokažejo primerne strokovne izkušnje, ki so pomembne glede na kompleksnost produktov, ki jih posredujejoï.

ò novo

Države članice zagotovijo, da zavarovalni in pozavarovalni posredniki ter zaposleni v zavarovalnicah, ki opravljajo storitve zavarovalnega posredovanja, dopolnjujejo svoje znanje in sposobnosti s stalnim poklicnim razvojem, da ohranijo primerno raven storitev.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Domače države Države članice lahko prilagodijo potrebne pogoje glede znanja in sposobnosti v skladu z ð s posebno ï dejavnostjo zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja in produktov, ki se prodajajo Ö posredujejo Õ, zlasti če glavna poklicna dejavnost posrednika ni zavarovalno posredovanje. V teh primerih lahko ta posrednik opravlja dejavnost zavarovalnega posredovanja samo, če nek zavarovalni posrednik, ki izpolnjuje pogoje po tem členu, ali neka zavarovalnica prevzame polno odgovornost za njegova dejanja Ö posrednika Õ.

Države članice lahko zahtevajo, da za Ö v Õ primereih iz drugega pododstavka člena 3(1) zavarovalnica ð ali posrednik ï preveri, ali sta znanje in sposobnost posrednikov v skladu z obveznostmi, določenimi v prvem pododstavku tega odstavka, in po potrebi tem posrednikom omogočijo usposabljanje, ki ustreza zahtevam glede produktov, ki jih prodajajo posredniki.

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo v podjetju ð zavarovalnici ali pri zavarovalnem ali pozavarovalnem posrednikuï in opravljajo dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, zahtevati, da izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka. Države članice zagotovijo, da ustrezen delež oseb znotraj upravljavske strukture teh podjetij, odgovornih za posredovanje zavarovalnih ð in pozavarovalnih ï produktov, in vse druge osebe, neposredno vključene v zavarovalno ali pozavarovalno posredovanje, izkazujejo znanje in sposobnost, ki sta potrebna za opravljanje nalog.

2.           Zavarovalni in pozavarovalni posredniki ð ter zaposleni v zavarovalnici, ki opravljajo dejavnosti zavarovalnega posredovanja, ï so ugledne osebe. Najmanjši pogoj za to je čista kazenska evidenca ali drugi enakovreden nacionalni dokument, kar zadeva hude kaznive prestopke, povezane s kaznivimi dejanji zoper lastnino ali drugimi kaznivimi dejanji, povezanimi s finančnimi dejavnostmi in v preteklosti ne smejo biti v stečaju, razen če so bili oproščeni v skladu z nacionalno zakonodajo.

Države članice lahko v skladu z določbami iz drugega pododstavka člena 3(1) zavarovalnicam dovolijo, da preverijo dobro ime zavarovalnih posrednikov.

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo v podjetju ð zavarovalnici ali pri zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku ï in opravljajo dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, zahtevati, da izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka. Države članice zagotovijo, da upravljavska struktura v teh podjetjih in osebje, ki je neposredno vključeno v zavarovalno ali pozavarovalno posredovanje, izpolnjuje to zahtevo.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

3.           Zavarovalni in pozavarovalni posredniki morajo imeti poklicno odškodninsko zavarovanje na celotnem ozemlju Skupnosti Ö Unije Õ ali drugo primerljivo jamstvo za odgovornost, ki izhaja iz poklicne malomarnosti, in sicer v višini najmanj 1 000 000 Ö 1 120 000 Õ EUR za vsak zahtevek in skupno 1 500 000 Ö 1 680 000 Õ EUR letno za vse zahtevke, razen če je to zavarovanje ali primerljivo jamstvo že zagotovila zavarovalnica, pozavarovalnica ali drugo podjetje, v čigar imenu zavarovalni ali pozavarovalni posrednik deluje, ali za katerega je zavarovalni ali pozavarovalni posrednik pooblaščen, oziroma je to podjetje prevzelo polno odgovornost za njegovo delovanje.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

4            Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito strank pred nezmožnostjo zavarovalnih posrednikov, da premijo prenesejo na zavarovalnico, ali pa da bi odškodninski znesek prenesli oziroma zavarovancu vrnili premijo.

Ti ukrepi se lahko izpeljejo v eni ali več spodaj naštetih oblikah:

(a) določbe, opredeljene v zakonu ali pogodbi, po katerih se denarna sredstva, ki jih stranka plača posredniku, štejejo, kot da jih je plačal podjetju, medtem ko se denarna sredstva, ki jih je podjetje plačalo posredniku, ne štejejo, kot da so plačane stranki, dokler jih ta dejansko ne prejme;

(b) pogoj, da imajo zavarovalni posredniki stalno finančno zmogljivost v višini 4 % letne vsote prejetih premij, pri čemer je minimum 15 000 Ö 16 800 Õ EUR;

(c) pogoj, da se strankina denarna sredstva prenesejo preko strogo ločenih računov strank in da se ti računi v primeru stečaja ne uporabljajo za poplačilo drugih upnikov;

(d) zahteva po oblikovanju jamstvenega sklada.

5.           Za opravljanje dejavnosti zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja je potrebno stalno izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklica iz tega člena.

6.           Države članice lahko okrepijo pogoje, opredeljene v tem členu, ali dodajo druge pogoje za zavarovalne in pozavarovalne posrednike, ki so registrirani v okviru njihove pristojnosti.

7.           ðEIOPA redno pregleduje ï Zzneske, navedene v odstavkih 3 in 4, je treba redno pregledovati zaradi seznanitve s spremembami Evropskega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Eurostat. Prvi pregled je treba opraviti pet let po začetku veljavnosti te direktive, naslednje preglede pa vsakih pet let po datumu prejšnjega pregleda.

Zneski se avtomatično prilagodijo tako, da se osnovni znesek v evrih poveča za odstotek spremembe tega indeksa v obdobju med začetkom veljavnosti te direktive in datumom prvega pregleda, ali med datumom zadnjega pregleda in datumom novega pregleda ter zaokroži do najbližjega zneska v evrih.

EIOPA razvije osnutke regulativnih standardov, ki prilagodijo osnovni znesek v evrih iz odstavkov 3 in 4 za odstotek spremembe tega indeksa v obdobju med začetkom veljavnosti te direktive in datumom prvega pregleda ali med datumom zadnjega pregleda in datumom novega pregleda ter ga zaokrožijo do najbližjega zneska v evrih.

EIOPA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji pet let po začetku veljavnosti te direktive, naslednje preglede pa vsakih pet let po datumu prejšnjega pregleda.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

ò novo

8.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 33. Navedeni delegirani akti določajo

(a) pojem ustrezno znanje in sposobnost posrednika pri opravljanju zavarovalnega posredovanja s strankami, kot je določeno v odstavku 1 tega člena;

(b) ustrezna merila za določanje zlasti stopnje poklicnih kvalifikacij, izkušenj in sposobnosti, ki je potrebna za opravljanje storitev zavarovalnega posredovanja;

(c) ukrepe, ki se jih razumno pričakuje od zavarovalnih posrednikov in zavarovalnic za posodabljanje znanja in sposobnosti zaposlenih prek stalnega poklicnega razvoja, da se ohrani primerna raven storitev.

ê 2002/92/ES

Člen 5

Ohranitev pridobljenih pravic

Države članice lahko določijo, da se osebe, ki so opravljale dejavnost posredovanja pred 1. septembrom 2000, ki so bile vpisane v register in ki imajo podobno raven usposobljenosti in izkušenj, kot se zahteva po tej direktivi, avtomatično vnesejo v register, ki se sestavi takoj, ko so izpolnjeni pogoji iz člena 4(3) in (4).

ò novo

Člen 9 Objava predpisov o splošnih koristih

1.           Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da njihovi pristojni organi ustrezno objavijo zadevne nacionalne pravne določbe, ki ščitijo splošne koristi in ki veljajo za opravljanje storitev zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja na njihovem ozemlju.

2.           Država članica, ki poleg določb iz te direktive predlaga uporabo dodatnih določb, ki urejajo delo zavarovalnih posrednikov in prodajo zavarovalnih produktov, ter jih uporablja, zagotovi, da je upravna obremenitev, ki izhaja iz teh določb, sorazmerna z varstvom potrošnikov. Države članice še naprej spremljajo te določbe, da zagotovijo, da ostanejo takšne.

3.           EIOPA predstavi standardiziran informacijski list za predpise o splošnih koristih, ki ga izpolnijo pristojni organi v vsaki državi članici. Vključuje spletne povezave do spletnih strani pristojnih organov, kjer so objavljene informacije o predpisih o splošnih koristih. Takšne informacije redno posodabljajo nacionalni pristojni organi, EIOPA pa te informacije redno objavlja na svoji spletni strani v angleščini, francoščini in nemščini, pri čemer so vsi nacionalni predpisi o splošnih koristih razporejeni v različna pravna področja.

4.           Države članice vzpostavijo eno kontaktno točko, ki je odgovorna za zagotavljanje informacij o predpisih o splošnih koristih v njihovih zadevnih državah. Takšna kontaktna točka je lahko ustrezen pristojni organ.

5.           EIOPA preuči poročilo in obvesti Komisijo o predpisih o splošnih koristih, ki so jih objavile države članice v skladu s tem členom v okviru ustreznega delovanja te direktive in notranjega trga pred X X 20XX [tri leta po začetku veljavnosti te direktive].

ê 2002/92/ES

Člen 710 Pristojni organi

1.           Države članice določijo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive. O tem obvestijo Komisijo in navedejo morebitno razdelitev teh nalog.

2.           Organi iz odstavka 1 so bodisi javni organi ali organi, ki jih kot take priznava nacionalna zakonodaja ali javni organi, ki ga v ta namen izrecno pooblasti nacionalna zakonodaja. To ne morejo biti zavarovalnice ali pozavarovalnice.

3.           Pristojni organi morajo imeti vsa potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog. Če je na ozemlju države članice več pristojnih organov, ta država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo, da lahko učinkovito opravljajo vsak svoje naloge.

ò novo

Člen 8

Sankcije

1. Države članice poskrbijo za ustrezne sankcije, če oseba, ki opravlja dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, v državi članici ni registrirana in ni navedena v členu 1(2).

2. Države članice poskrbijo za ustrezne sankcije proti zavarovalnicam ali pozavarovalnicam, ki uporabljajo storitve zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja od oseb, ki niso registrirane v državi članici in ki niso navedene v členu 1(2).

3. Države članice poskrbijo za ustrezne sankcije, če zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ne posluje v skladu z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu s to direktivo.

4. Ta direktiva ne sme vplivati na pristojnost države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti, storjenih na njenem ozemlju, ki so v nasprotju s pravnimi ali upravnimi predpisi, sprejetimi v splošnem interesu. Ta vključuje možnost, da se zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom - kršiteljem - prepreči, da bi nadaljevali opravljanje dejavnosti na njihovem ozemlju.

5. Ukrepe, ki vključujejo sankcije ali omejitve dejavnosti zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, je treba ustrezno utemeljiti in o njih obvestiti zadevnega posrednika. Takšen ukrep se lahko izpodbija na sodišču v državi članici, ki ga je sprejela.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 911 Izmenjava informacij med državami članicami

1.           Pristojni organi različnih držav članic med seboj sodelujejo, da bi zagotovili ustrezno uporabo te direktive.

2.           Pristojni organi si izmenjujejo podatke o zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikih, če jim je bila izrečena sankcija iz člena 8(3) ali o ukrepih iz člena 8(4) Ö poglavja VIII Õ in če ti podatki povzročijo izbris iz registra teh posrednikov. Pristojni organi si lahko na zahtevo organa izmenjajo tudi vse relevantne podatke.

3.           Osebe, od katerih se zahteva prejemanje ali dajanje informacij v zvezi s to direktivo, veže poklicna molčečnost, tako kot je opredeljeno v členu 16 Direktive Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju, razen življenjskega zavarovanja in o spremembi Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS (tretja Direktiva o nezgodnem zavarovanju) [9] in v členu 15 Direktive Sveta 92/96/EGS z dne 10. novembra 1992 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem življenjskem zavarovanju in o spremembi direktiv 79/267/EGS in 90/619/EGS (tretja Direktiva o življenjskem zavarovanju) [11].

Člen 1012 Pritožbe

Države članice zagotovijo vzpostavitev postopkov, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem, zlasti združenjem potrošnikov omogočajo vložitev pritožb proti zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom ð ter zavarovalnicam ï. V vseh primerih je treba na pritožbe odgovoriti.

ê 2002/92/ES

Člen 1113 Izvensodno reševanje sporov

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

1.           Države članice spodbujajo Ö zagotovijo Õ vzpostavitev ustreznih, in učinkovitih, ð nepristranskih in neodvisnih ï postopkov za pritožbe in odškodnine za izvensodno reševanje sporov med zavarovalnimi posredniki in strankami ð ter med zavarovalnicami in strankami, ï po potrebi z že obstoječimi organi. ð Države članice nadalje zagotovijo, da vse zavarovalnice in zavarovalni posredniki sodelujejo v postopkih za izvensodno poravnavo sporov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) rezultat postopka so sklepi, ki niso zavezujoči;

(b) [iztekanje] zastaralnega roka za predložitev spora pred sodišče se začasno prekine za čas trajanja postopka za alternativno reševanje spora;

(c) zastaralni rok za odškodninski zahtevek se začasno prekine za trajanje postopka;

(d) postopek je brezplačen ali pa so stroški nizki;

(e) elektronska sredstva niso edino sredstvo, s katerim lahko stranke pridobijo dostop do postopka; in

(f) vmesni ukrepi so mogoči v izrednih primerih, kadar je to potrebno zaradi nujnosti položaja. ï

2.           Države članice te organe spodbujajo Ö zagotovijo, da ti organi Õ k medsebojnemu sodelovanju sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov.

Člen 1614 Prenos Ö Omejitev uporabe posrednikov Õ

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Države članice zagotovijo, da zavarovalnice ð in pozavarovalnice ter zavarovalni in pozavarovalni posredniki ï uporabljajo storitve zavarovalnega in pozavarovalnega posredovanja samo registriranih zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov in Ö ali Õ oseb, navedenih v členu 1(2), ð ali oseb, ki so izpolnile postopek prijave iz člena 4ï .

POGLAVJE VIIII

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ZAHTEVE DO POSREDNIKOV V ZVEZI S PODATKI Ö IN PRAVILA POSLOVANJA Õ

ò novo

Člen 15

Splošna načela

1.           Države članice zagotovijo, da pri opravljanju zavarovalnega posredovanja s strankami ali zanje zavarovalni posrednik ali zavarovalnica deluje odkrito, pošteno in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

2.           Vse informacije, vključno s trženjskimi sporočili, ki jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica naslovi na stranke ali morebitne stranke, so poštene, jasne in nezavajajoče. Trženjska sporočila so jasno prepoznavna kot taka.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1216  ðSplošni ï Ppodatki, ki jih posredujejo zavarovalni posredniki ð ali zavarovalnice ï

ò novo

Države članice določijo pravila, ki zagotovijo, da

(a) prek podpisom vsake pogodbe o zavarovanju zavarovalni posrednik – tudi vezani – strankam razkrije:

(i)      svojo identiteto in naslov ter, da je zavarovalni posrednik;

(ii)     ali zagotavlja svetovanje glede zavarovalnega produkta, ki ga prodaja;

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

(eiii)   postopkei iz člena 1012, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem omogočajo vložitev pritožb proti zavarovalnim in pozavarovalnim posrednikom in po potrebi postopkei za izvensodno reševanje pritožb in odškodnin, kot je navedeno v členu 11. 13;

ò novo

(iv)    register, v katerega je vpisan, in na kakšen način je možno njegovo registracijo preveriti; in

(v)     ali posrednik zastopa stranko ali dela za in v imenu zavarovalnice;

(b) prek podpisom vsake pogodbe o zavarovanju zavarovalnica stranki razkrije:

(i)      svojo identiteto in naslov ter, da je zavarovalnica;

(ii)     ali zagotavlja svetovanje glede zavarovalnega produkta, ki ga prodaja;

(iii)     postopke iz člena 12, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem omogočajo vložitev pritožb proti zavarovalnici, in postopke za izvensodno reševanje pritožb in odškodninskih postopkov, kot je navedeno v členu 13.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

Člen 12 17  Ö Nasprotja interesov in preglednost Õ

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

1.           Pred sklenitvijo prve zavarovalne pogodbe in po potrebi ob njeni spremembi ali podaljšanju mora zavarovalni posrednik ð – tudi vezani – ï stranki posredovati najmanj vse spodaj naštete podatke:

(a) osebni podatki in naslov;

(b) register, v katerega je vpisan in na kakšen način je možno njegovo registracijo preveriti;

(ca)   ali ima neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10% glasovalnih pravic ali kapitala v določeni zavarovalnici;

(db)   ali ima zadevna zavarovalnica ali matično podjetje zadevne zavarovalnice neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10% glasovalnih pravic ali kapitala zadevnega zavarovalnem posredniku;

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

(c)     Poleg tega zavarovalni posrednik ð v zvezi s ï Ö predlagano Õ pogodbo, ki jo sklepata, stranko obvesti o tem, ali:

(i)      opravlja svetovanje v skladu z obveznostjo iz odstavka 2 o Ö na podlagi Õ poštenie analizie; oziroma

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

(ii)      ga veže pogodbena obveznost za posredovanje poslov zavarovalnega posredovanja izključno z enim ali več zavarovalnicami. V tem primeru na zahtevo stranke posreduje imena teh zavarovalnic zavarovalnih podjetij; oziroma

(iii)     ga ne veže pogodbena obveznost za posredovanje poslov zavarovalnega posredovanja izključno z enim ali več zavarovalnicami in ne opravlja svetovanja v skladu z obveznostjo iz odstavka 2 o Ö na podlagi Õ poštenie analizie. V tem primeru na zahtevo stranke posreduje imena zavarovalnic, s katerimi lahko oziroma dejansko opravlja posel. Ö ; Õ

V tistih primerih, ko se podatki posredujejo samo na zahtevo stranke, je treba slednjo obvestiti o njeni pravici, da te podatke zahteva.

ò novo

(d)     naravo prejetega plačila v zvezi z zavarovalno pogodbo;

(e)     ali v zvezi z pogodbo o zavarovanju deluje:

(i)      na podlagi honorarja, to je plačila, ki ga plača neposredno stranka; ali

(ii)      na podlagi kakršne koli provizije, to je plačila, ki je že zajeto v zavarovalno premijo; ali

(iii)     na podlagi kombinacije obojega, (i) in (ii);

(f)      če bo posrednik prejel kakršen koli honorar ali provizijo, celoten znesek plačila za zavarovalni produkt, ki ga ponuja ali predstavlja ali, kadar ni mogoče podati natančnega zneska, osnovo za izračun vseh honorarjev ali provizij ali njihove kombinacije;

(g)     če znesek provizije temelji na doseganju dogovorjenih ciljev ali pragov v zvezi s poslom, ki ga posrednik sklene z zavarovateljem, cilje ali pragove ter zneske, izplačane, ko so ti doseženi.

2.           Z odstopanjem od odstavka 1(f) za pet let od datuma začetka veljavnosti te direktive posrednik pri zavarovalnih pogodbah, ki niso pogodbe iz razredov, določenih v Prilogi I Direktive 2002/83/ES, če naj bi prejel provizijo, pred sklenitvijo takšne zavarovalne pogodbe o zavarovanju:

(c) navede stranki znesek ali, kadar natančnega zneska ni mogoče navesti, osnovo za izračun honorarja ali provizije ali kombinacije obojega, če stranka to zahteva;

(d) seznani stranko o njenih pravicah glede zahtevanja informacij iz točke (a).

3.           Zavarovalnica ali zavarovalni posrednik prav tako obvesti stranko o naravi in osnovi za izračun vsakega variabilnega plačila, ki ga zaposleni prejme za prodajo in vodenje zadevnega zavarovalnega produkta.

4.           Če stranka katero koli plačilo opravi na podlagi zavarovalne pogodbe po njeni sklenitvi, zavarovalnica ali posrednik v skladu s tem členom razkrije podatke za vsako tovrstno plačilo.

5.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 33. Navedeni delegirani akti določajo:

(a) ustrezna merila za določanje, kako se plačilo posrednika – vključno s pogojno provizijo – razkrije stranki, kot je določeno v odstavku 1(f) in (g) ter odstavku 2 tega člena;

(b) ustrezna merila zlasti za določanje osnove za izračun vseh honorarjev ali provizij ali kombinacije obojega;

(c) ukrepe, za katere je mogoče pričakovati, da jih bodo zavarovalni posredniki in zavarovalnice sprejeli za razkritje prejetih plačil stranki.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1218 ð Svetovanje in standardi za prodajo, kadar svetovanje ni zagotovljeno ï

31.         Pred sklenitvijo kakršne koli posebne pogodbe mora zavarovalni posrednik ð – tudi vezani posrednik ali zavarovalnica – ï opredeliti Ö določiti Õ , zlasti na podlagi informacij, ki jih posreduje stranka,:

(a)     kakšne so zahteve in potrebe te stranke; Kakor tudi

(b)     Öin stranki pojasni Õ razloge za kakršen koli ð morebiten ï nasvet, ki ga o določenem zavarovalnem produktu posreduje stranki.

32.         Te pPodrobnosti ð iz točk (a) in (b) odstavka 1 ï se oblikujejo glede na kompleksnost predlaganega zavarovalnega pogodbe Ö produkta Õ ð in stopnjo finančnega tveganja za stranko ï.

ê 2002/92/ES

ð novo

23.         Ko zavarovalni posrednik ð ali zavarovalnica ï stranko obvesti, da opravlja svetovanje na podlagi poštene analize, je dolžan to svetovanje utemeljiti z analizo dovolj velikega števila zavarovalnih pogodb, ki so na trgu na voljo, da lahko na podlagi tega da priporočilo v skladu s strokovnimi merili glede tega, katera zavarovalna pogodba bi bila primerna za zadovoljitev strankinih potreb.

ò novo

4.           Pred sklenitvijo pogodbe zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ne glede na to, ali je zagotovila svetovanje ali ne, stranki posreduje zadevne informacije o zavarovalnem produktu v razumljivi obliki, da ji omogoči sprejetje informirane odločitve, pri čemer upošteva kompleksnost zavarovalnega produkta in vrsto stranke.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1219  ðKlavzula o izjemah glede informacij in fleksibilnosti ï

41.         Podatkov iz odstavkov 1,2, 2 in 3 Ö členov 16, 17 in 18 Õ ni treba posredovati, če zavarovalni posrednik opravlja posredniške posle za zavarovanje velikih nevarnosti, v primeru posredovanja pozavarovalnih posrednikov ð ali pozavarovalnic ali v zvezi s poklicnimi strankami, kot je določeno v Prilogi ï.

52.         Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo strožje določbe glede posredovanja podatkov iz odstavka 1 Ö členov 16, 17 in 18 Õ, če so takšne določbe skladne s pravom Skupnosti Ö Unije Õ. Države članice obvestijo ð EIOPA in ï Komisijo o Ö takšnih Õ nacionalnih določbah, opredeljenih v prvem pododstavku.

3.           Za vzpostavitev visoke stopnje preglednosti z vsemi ustreznimi sredstvi Komisija ð EIOPA ï zagotovi, da se podatki, ki jih prejme v zvezi z nacionalnimi določbami, posredujejo tudi strankam, in zavarovalnim posrednikom ð in zavarovalnicam ï .

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1320 Pogoji obveščanja

1.           Vse podatke, ki jih je treba posredovati strankam v skladu s členomi 12 Ö 16, 17 in 18 Õ , se sporočijo ð strankam ï :

(a) na papirju ali v drugi trajni obliki, ki je stranki na voljo in ji je dostopna;

(b) čisto in natančno, na način, ki ga stranka razume; ðin ï

ê 2002/92/ES

ð novo

(c) v uradnem jeziku države članice, ðkjer obstaja tveganje, ali države članice, ï kjer je nastala obveznost, ali v drugem jeziku, o katerem se stranki dogovorita. ð Podatki se zagotovijo brezplačno.ï

ò novo

2.           Z odstopanjem od odstavka 1(a) se lahko podatki iz členov 16, 17 in 18 posredujejo stranki prek enega od naslednjih medijev:

(a) na trajnem mediju, ki ni papir, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4; ali

(b)     prek spletne strani, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavka 5;

3.           Vendar, kadar se informacije iz členov 16, 17 in 18 zagotovijo z uporabo trajnega medija, ki ni papir, ali prek spletne strani, se na zahtevo stranke kopija na papirju stranki zagotovi brezplačno.

4.           Informacije iz členov 16, 17 in 18 se zagotovijo z uporabo trajnega medija, ki ni papir, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) uporaba trajnega medija je primerna pri poslih med posrednikom ali zavarovalnico ter stranko; in

(b) stranka je lahko izbirala med informacijami na papirju in na trajnem mediju ter je izbrala slednjega.

5.           Informacije iz členov 16, 17 in 18 se lahko zagotovijo prek spletne strani, če se naslovijo osebno na stranko ali če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) zagotavljanje informacij iz členov 16, 17 in 18 prek spletne strani je primerno pri poslih med posrednikom ali zavarovalnico ter stranko;

(b) stranka je privolila k zagotovitvi informacij iz členov 16, 17 in 18 prek spletne strani;

(c) stranka je prek elektronskih medijev prejela naslov spletne strani ter mesto na spletni strani, kjer so na voljo informacije iz členov 16, 17 in 18;

(d) zagotovljeno je, da informacije iz členov 16, 17 in 18 ostanejo dostopne na spletni strani tako dolgo, kot jih stranke razumno potrebujejo.

6.           Za namene odstavkov 4 in 5 se zagotavljanje informacij na trajnem mediju, ki ni papir, ali prek spletnih strani šteje za primerno pri poslih, sklenjenih med posrednikom ali zavarovalnico in stranko, če obstaja dokaz, da ima stranka reden dostop do interneta. Za tak dokaz se šteje elektronski poštni naslov stranke za namene tega posla.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

73.         V primeru telefonske prodaje morajo biti predhodne informacije, ki se posredujejo stranki, v skladu s pravili Skupnosti Ö Unije Õ , ki veljajo za trženje finančnih potrošniških storitev na daljavo. Poleg tega je treba v skladu z odstavkom 1 ð ali 2 ï stranki posredovati podatke takoj po sklenitvi zavarovalne pogodbe.

ò novo

Člen 21

Navzkrižna prodaja

1.           Države članice dovolijo prodajo svežnjev, ne pa vezane prodaje.

2.           Kadar se zavarovalna storitev ali produkt ponudi skupaj z drugo storitvijo ali produktom v paketu, zavarovalnica ali zavarovalni posrednik stranki ponudi in jo seznani z možnostjo nakupa posameznih delov ločeno ter zagotovi informacije o stroških za vsako komponento paketa, ki jo je mogoče kupiti v paketu ali ločeno.

3.           EIOPA najpozneje do 31. decembra [20XX] pripravi in redno posodablja smernice za oceno in nadzor navzkrižne prodaje, v katerih navede zlasti okoliščine, v katerih navzkrižna prodaja ni v skladu z obveznostmi iz členov 16, 17 in 18 ali odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE VII

DODATNE ZAHTEVE ZA VARSTVO POTROŠNIKOV V ZVEZI Z ZAVAROVALNIMI NALOŽBENIMI PRODUKTI

Člen 22 Področje uporabe

Za to poglavje veljajo dodatne zahteve za zavarovalno posredovanje, kadar se izvaja v zvezi s prodajo zavarovalnih naložbenih produktov prek:

(a) zavarovalnega posrednika;

(b) zavarovalnice.

Člen 23 Nasprotja interesov

1.           Države članice zahtevajo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotavljanje medsebojnih nasprotij interesov, vključno med njihovimi vodilnimi, zaposlenimi in vezanimi zavarovalnimi posredniki ali katero koli osebo, ki je posredno ali neposredno povezana z njimi prek nadzora in njihovih strank, ali med dvema strankama, ki nastanejo med opravljanjem storitev zavarovalnega posredovanja.

2.           Kadar ukrepi, ki jih sprejme zavarovalni posrednik ali zavarovalnica v skladu s členi 15, 16 in 17 niso dovolj za razumno zagotovitev, da je mogoče tveganja za interese strank in potencialnih strank, ki izhajajo iz nasprotja interesov preprečiti, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica strankam nedvoumno razkrije splošno naravo ali vire nasprotja interesov, preden sprejme posel v imenu stranke.

3.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 33, da določi:

(a) ukrepe in učinkovite organizacijske in upravne ureditve, za katere je mogoče razumno pričakovati, da jih sprejmejo zavarovalni posredniki in zavarovalnice za ugotavljanje, preprečevanje, upravljanje in razkrivanje nasprotjij interesov pri zagotavljanju zavarovalnega posredovanja;

(b) ustrezna merila za določanje vrst nasprotjij interesov, ki bi lahko škodovala interesom strank ali potencialnih strank zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice.

Člen 24 Splošna načela in informacije za stranke

1.           Države članice zagotovijo, da pri opravljanju zavarovalnega posredovanja s strankami ali zanje zavarovalni posrednik ali zavarovalnica deluje odkrito, pošteno in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank ter predvsem upošteva načela iz tega člena in člena 25.

2.           Vse informacije, vključno s trženjskimi sporočili, ki jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica naslovi na stranke ali morebitne stranke, so poštene, jasne in nezavajajoče. Tržna sporočila so jasno prepoznavna kot taka.

3.           Strankam ali potencialnim strankam se zagotovijo ustrezne informacije o:

(a) zavarovalnem posredniku ali zavarovalnici in njenih storitvah. Kadar se zagotovi svetovanje, informacije vsebujejo podatke, ali se svetovanje zagotavlja neodvisno in ali temelji na širši ali bolj omejeni analizi trga, ter ali je zavarovalni posrednik ali zavarovalnica strankam zagotovila tekočo oceno primernosti zavarovalnega produkta, ki se priporoči stranki;

(b) zavarovalnem produktu in predlaganih investicijskih strategijah. To mora vključevati ustrezne smernice o in opozorila glede tveganj, povezanih z naložbami v tiste produkte ali v zvezi s posebnimi investicijskimi strategijami; in

(c) stroških in s tem povezanih izdatkih.

4.           Informacije iz tega člena je treba zagotoviti v razumljivi obliki na način, ki strankam ali potencialnim strankam omogoča, da razumejo naravo in tveganja specifičnih zavarovalnih produktov, ki se ponudijo, ter da posledično odločajo o naložbi na podlagi informacij. Te informacije se lahko posredujejo v standardizirani obliki.

5.           Kadar zavarovalni posrednik ali zavarovalnica obvesti stranko, da se svetovanje o zavarovanju izvaja neodvisno, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica:

(a) oceni dovolj zavarovalnih produktov, ki so na voljo na trgu. Zavarovalni produkti morajo biti dovolj raznoliki glede na vrsto in izdajatelja ali ponudnika produkta in ne smejo biti omejeni na zavarovalne produkte, ki jih izdajo ali zagotovijo subjekti, ki so tesno povezani z zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico; in

(b) ne sprejema ali prejema honorarjev, provizij ali kakršnih koli denarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki v zvezi z zagotavljanjem storitve stranki deluje za račun tretje osebe.

6.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 33 v zvezi z ukrepi, ki zagotavljajo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice upoštevajo načela iz tega člena pri opravljanju zavarovalnega posredovanja s svojimi strankami. Navedeni delegirani akti določajo:

(a) naravo storitve oz. storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju vrste, namena, obsega in pogostosti poslov; in

(b) naravo produktov, ki se ponujajo ali o katerih se odloča, vključno z različnimi vrstami zavarovalnih produktov.

Člen 25 Ocena primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam

1.           Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pri svetovanju pridobi potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke s področja, povezanega s specifično vrsto produkta ali storitve, ter v zvezi s finančnim položajem stranke ali potencialne stranke ter cilji njene naložbe. Na podlagi teh informacij zavarovalni posrednik ali zavarovalnica priporoči zavarovalne produkte, ki so najprimernejši za stranko ali potencialno stranko.

2.           Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice pri opravljanju storitev zavarovalnega posredovanja v zvezi s prodajo brez svetovanja od stranke ali potencialne stranke zahteva, da predloži informacije glede svojega znanja in izkušenj s področja naložbe, povezanih z vrsto produkta ali storitve, da zavarovalnemu posredniku ali zavarovalnici omogočijo, da oceni, ali je predvidena zavarovalna storitev ali produkt primeren za stranko.

Če zavarovalni posrednik ali zavarovalnica na podlagi informacij, prejetih v skladu s prejšnjim odstavkom, meni, da produkt ali storitev ni primerna za stranko ali potencialno stranko, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranko ali potencialno stranko na to opozori. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

Kadar stranke ali potencialne stranke ne zagotovijo informacij iz prvega pododstavka ali kadar zagotovijo nezadostne informacije v zvezi z njihovim znanjem in izkušnjami, jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica opozori, da ne more ugotoviti, ali je predvidena storitev ali produkt zanje primeren. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

3.           Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pripravi evidenco, ki vključuje dokument ali dokumente, kot je pogodba, sklenjena med zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico ter stranko, v katerih so določene pravice in obveznosti podpisnikov ter drugi pogoji, pod katerimi bo zavarovalni posrednik ali zavarovalnica zagotavljala svoje storitve stranki. Pravice in dolžnosti podpisnikov pogodbe so lahko vključene s sklici na druge dokumente ali pravna besedila.

4.           Stranka mora od zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice prejeti primerna poročila o storitvah, ki jih zagotavlja strankam. Ta poročila vključujejo redna sporočila strankam ob upoštevanju vrste in kompleksnosti zadevnih zavarovalnih produktov in narave storitev, ki se zagotavljajo stranki, ter, kadar je ustrezno, vključujejo stroške v zvezi s transakcijami in storitvami v imenu stranke. Pri svetovanju zavarovalni posrednik ali zavarovalnica navede, kako lahko nasvet ustreza osebnim značilnostim stranke.

5.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 33 za zagotavljanje, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice upoštevajo načela iz tega člena pri opravljanju zavarovalnega posredovanja svojim strankam. Navedeni delegirani akti določajo:

(a) naravo storitve oz. storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju vrste, namena, obsega in pogostosti poslov;

(b) naravo produktov, ki se ponujajo ali o katerih se odloča, vključno z različnimi vrstami zavarovalnih produktov.

POGLAVJE VIII

SANKCIJE IN UKREPI

Člen 26 Upravne sankcije in ukrepi

1.           Države članice zagotovijo, da so njihove upravne sankcije in ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.           Države članice zagotovijo, da se v primerih, ko obveznosti veljajo za zavarovalnice ali pozavarovalnice ali za zavarovalne ali pozavarovalne posrednike, upravne sankcije in ukrepi uporabljajo za člane njihove uprave ter vse druge fizične ali pravne osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev.

3.           Pristojnim organom se podelijo vsa potrebna pooblastila za opravljanje njihovih nalog. Pri izvajanju pooblastil za uveljavljanje sankcij pristojni organi tesno sodelujejo za zagotovitev, da sankcije ali ukrepi dajo želene rezultate ter usklajujejo svoje ukrepe pri obravnavi čezmejnih primerov.

Člen 27 Objava sankcij

Države članice zagotovijo, da pristojni organ objavi vse sankcije ali ukrepe, ki jih je naložil za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete v okviru izvajanja te direktive, brez nepotrebne zamude, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti oseb, ki so zanjo odgovorne, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo zavarovalne in pozavarovalne trge. Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni organi sankcije objavijo anonimno.

Člen 28 Kršitve

1.           Ta člen velja za naslednje:

(a) zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, ki ni registriran v državi članici in ki ne spada na področje člena 1(2) ali člena 4;

(b) osebo, ki opravlja dopolnilne zavarovalniške dejavnosti, ne da bi predložila izjavo iz člena 4, ali ki je predložila takšno izjavo, vendar ta ne izpolnjuje zahtev iz člena 4;

(c) zavarovalnico ali pozavarovalnico ali zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, ki se poslužuje storitev zavarovalnega ali pozavarovalnega posredovanja, ki ga opravljajo osebe, ki niso registrirane v državi članici niti niso navedene v členu 1(2) ter ki niso predložile izjave v skladu s členom 4;

(d) zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, ki je pridobil registracijo zaradi lažne izjave ali na drug nepravilen način ob kršitvi člena 3;

(e) zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika ali zavarovalnico, ki ne izpolnjuje določb člena 8;

(f) zavarovalnico ali zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, ki ne upošteva zahtev glede pravil poslovanja v skladu s poglavjema VI in VII.

2.           Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 upravne sankcije in ukrepi, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:

(a) javno izjavo, ki navaja fizično ali pravno osebo ter naravo kršitve;

(b) odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c) v primeru zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika, odvzem registracije v skladu s členom 3;

(d) prepoved opravljanja nalog zavarovalnih ali pozavarovalnih posrednikov ali zavarovalnic ali pozavarovalnic za člana uprave zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika ali zavarovalnice ali pozavarovalnice ali za katero koli drugo odgovorno fizično osebo;

(e) v primeru pravnih oseb upravne denarne kazni do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu; če je pravna oseba odvisno podjetje matičnega podjetja, je zadevni skupni letni promet skupni letni promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov končnega matičnega podjetja v predhodnem poslovnem letu;

(f) v primeru fizičnih oseb upravne denarne kazni v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na datum začetka veljavnosti te direktive; in

Če je mogoče določiti korist, pridobljeno s kršitvijo, države članice zagotovijo, da najvišja kazen ni nižja od dvakratnega zneska te koristi.

Člen 29             Učinkovita uporaba sankcij

1.           Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij upoštevajo vse ustrezne okoliščine, vključno z:

(a) resnostjo in trajanjem kršitve;

(b) stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c) finančno trdnostjo odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;

(d) pomenom pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e) izgubami, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(f) stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe; in

(g) prejšnjimi kršitvami odgovorne fizične ali pravne osebe.

2.           EIOPA izda smernice, naslovljene na pristojne organe, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010 o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter višini upravnih denarnih kazni.

3.           Ta direktiva ne vpliva na pristojnost države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti, storjenih na njenem ozemlju, ki so v nasprotju z zakoni in predpisi, sprejetimi v splošnem interesu. Ta vključuje možnost, da se zavarovalnim ali pozavarovalnim posrednikom – kršiteljem – prepreči, da bi nadaljevali opravljanje dejavnosti na njihovem ozemlju.

Člen 30 Prijava kršitev

1.           Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje prijavljanja kršitev nacionalnih določb za izvajanje te direktive pristojnim organom.

2.           Te ureditve vključujejo vsaj:

(a) specifične postopke za sprejem prijav in njihovo nadaljnje spremljanje;

(b) ustrezno zaščito za zaposlene v zavarovalnici ali pozavarovalnici ali pri posrednikih, ki prijavijo kršitve, ki so se zgodile znotraj teh podjetij; in

(c) varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES.

Člen 31 Predložitev informacij v zvezi s sankcijami organu EIOPA

1.           Države članice organu EIOPA letno posredujejo informacije v zbirni obliki o vseh upravnih ukrepih ali upravnih sankcijah, naloženih v skladu s členom 26.

EIOPA te informacije objavi v letnem poročilu.

2.           Če je pristojni organ javno objavil upravni ukrep ali sankcijo, o tem istočasno obvesti EIOPA.

3.           EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za predložitev informacij, kot je navedeno v tem členu.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [XX/ vstavite točen datum šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

ê 2002/92/ES

POGLAVJE IV IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 14 Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da za odločitve, sprejete v zvezi z zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico po zakonih in drugih predpisih, sprejetih v skladu s to direktivo, obstaja možnost pritožbe na sodišču.

ò novo

Člen 32 Varstvo podatkov

1.           Države članice za obdelavo osebnih podatkov v državah članicah v skladu s to direktivo uporabljajo Direktivo 95/46/ES.

2.           Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov s strani EIOPA v skladu s to direktivo.

Člen 33 Delegirani akti

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 34 glede členov 8, 17, 23, 24 in 25.

Člen 34 Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 8, 17, 23, 24 in 25 se podeli Komisiji za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive.

3.           Pooblastilo iz členov 8, 17, 23, 24 in 25 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 8, 17, 23, 24 in 25, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne ugovarjata delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da aktu ne bosta ugovarjala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za 2 meseca.

Člen 35 Revidiranje in ocenjevanje

1.           Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija revidira to direktivo. Revizija zajema splošen pregled praktične uporabe pravil iz te direktive ob upoštevanju razvoja trgov naložbenih produktov za male vlagatelje ter izkušenj, pridobljenih pri praktični uporabi te direktive in uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte ter [MIFID II]. Med revizijo se preuči možna uporaba določb te direktive za produkte, ki spadajo na področje uporabe direktive 2003/41/ES. Ta revizija prav tako vključuje specifično analizo učinka člena 17(2), ob upoštevanju položaja glede konkurence na trgu storitev posredovanja za pogodbe, ki niso pogodbe iz katerega koli od razredov iz Priloge I Direktive 2002/83/ES, ter učinka obveznosti iz člena 17(2) na zavarovalne posrednike, ki so mala ali srednja podjetja.

2.           Po posvetovanju s skupnim odborom evropskih nadzornih organov Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži prvo poročilo.

3.           EIOPA do X. X. 20XX [štiri leta po začetku veljavnosti Direktive] in potem vsaj vsaki dve leti pripravi drugo poročilo o uporabi te direktive. EIOPA se posvetuje z ESMA, preden javno objavi svoje poročilo.

4.           V tretjem poročilu, pripravljenem do X X 20XX [dve leti po začetku veljavnosti Direktive], EIOPA oceni strukturo trgov zavarovalnih posrednikov.

5.           EIOPA v poročilu, ki ga mora pripraviti do X. X. 20XX [štiri leta po začetku veljavnosti direktive], kot je določeno v odstavku 3, oceni, ali imajo pristojni organi iz člena 10(1) zadostna pooblastila in ustrezna sredstva za opravljanje svojih nalog.

6.           V poročilu iz odstavka 3 se preučijo vsaj naslednja vprašanja:

(a) spremembe v strukturi trgov zavarovalnih posrednikov;

(b) spremembe v vzorcih čezmejnih dejavnosti;

(c) vmesna ocena glede izboljšanja kakovosti metod svetovanja in metod prodaje ter učinka te direktive na zavarovalne posrednike, ki so mala in srednja podjetja.

7.           Isto poročilo vključuje tudi oceno učinka te direktive, ki jo opravi EIOPA.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1636 Prenos

1.           Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo pred 15. januarjem 2005 ð členi [1-39] in Prilogo I k tej direktivi najpozneje do [datum]ï. ð Besedilo teh določb ï O tem takoj obvestijo Ö sporočijo Õ Komisijoi.

Ti ukrepi ð Ko države članice sprejmejo te določbe ï morajo ð le-te ï vsebovati sklicevanje na to direktivo, oziroma biti opremljene s tem sklicevanjem ob uradni objavi. ð Vključevati morajo tudi izjavo, da se sklicevanja v obstoječih zakonih in drugih predpisih na direktivo, ki se razveljavlja s to direktivo, upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo. ï Način, kako oblikovati to ð Države članice same določijo, kako se bo ï sklicevanje, določijo države članice same ð izvajalo in kako bo izjava oblikovana. ï

2.           Države članice predložijo Komisiji besedila ð glavnih določb nacionalne zakonodaje ï zakonov in drugih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja Ö pokriva Õ ta direktiva. V tem sporočilu posredujejo tabelo, ki prikazuje nacionalne določbe, ki ustrezajo tej direktivi.

Člen 1537 Razveljavitev

Direktiva 77/92/EGS Ö 2002/92/ES Õ se razveljavi z datumom ð [datumom sprejetja 20XX]ï , ki je naveden v členu 16(1). ð brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s časovno omejitvijo za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo. ï

ò novo

Sklicevanje na razveljavljene direktive pomeni sklicevanje na to direktivo.

ê 2002/92/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1738 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na ð dvajseti ï dan njene objave v Uradnem listu Evropskihe skupnosti Ö Unije Õ .

ê 2002/92/ES

Člen 1839 Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

ò novo

PRILOGA I POKLICNE STRANKE

Poklicna stranka je stranka, ki ima izkušnje, znanje in strokovnost, da lahko sama sprejema odločitve in pravilno oceni zadevna tveganja. Za namene te direktive bi se morali za poklicne subjekte pri vseh zavarovalnih storitvah in dejavnostih ter zavarovalnih produktih šteti vsi naslednji subjekti.

1.           Subjekti, ki morajo pridobiti dovoljenje ali biti drugače ustrezno regulirani za delovanje na finančnih trgih. Spodnji seznam bi bilo treba razumeti, kot da zajema vse subjekte z dovoljenji, ki opravljajo tipične dejavnosti navedenih subjektov: subjekti, ki jim država članica v skladu z direktivo izda dovoljenje, subjekti, ki jim država članica izda dovoljenje ali jih regulira brez povezave z direktivo, in subjekti, ki jim izda dovoljenje ali jih regulira država nečlanica:

(a) kreditne institucije;

(b) zavarovalni in pozavarovalni posredniki ter investicijska podjetja;

(c) druge finančne institucije, ki so pridobile dovoljenje ali so regulirane;

(d) zavarovalnice in pozavarovalnice;

(e) kolektivne naložbene sheme in družbe za upravljanje takih shem;

(f) pokojninski skladi in družbe za upravljanje takih skladov;

(g) trgovci z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago;

(h) lokalni vlagatelji;

(i) drugi institucionalni vlagatelji.

2.           Velika podjetja, ki na ravni podjetja izpolnjujejo dve od naslednjih zahtev glede velikosti:

– bilančna vsota: 20 000 000 EUR

– neto promet: 40 000 000 EUR

– lastna sredstva: 2 000 000 EUR.

3.           Nacionalne in regionalne vlade, vključno z javnimi organi, ki upravljajo javni dolg na nacionalni ali regionalni ravni, centralne banke, mednarodne in nadnacionalne institucije, kot so Svetovna banka, MDS, ECB, EIB in druge podobne mednarodne organizacije.

4.           Drugi institucionalni vlagatelji, katerih glavna dejavnost je vlaganje v finančne instrumente, vključno s subjekti, ki se ukvarjajo z listinjenjem sredstev ali drugimi posli financiranja. Zgoraj navedeni subjekti se štejejo za poklicne subjekte. Vendar jim je treba omogočiti, da zahtevajo obravnavo ki velja za nepoklicne subjekte, podjetja pa lahko privolijo v zagotavljanje višje stopnje zaščite. Če je stranka podjetja zgoraj navedeni subjekt, jo mora podjetje pred opravljanjem storitev obvestiti, da se glede na informacije, s katerimi podjetje razpolaga, stranka šteje za poklicno stranko in se bo kot taka obravnavala, razen če se podjetje in stranka ne dogovorita drugače. Podjetje mora stranko obvestiti tudi, da lahko zahteva spremembo pogojev pogodbe za zagotovitev višje stopnje zaščite.

Stranka, ki se šteje za poklicno stranko, je odgovorna, da zahteva višjo stopnjo zaščite, če meni, da ni sposobna ustrezno oceniti ali obvladovati zadevnih tveganj. Ta višja stopnja zaščite se zagotovi, ko stranka, ki se šteje za poklicno stranko, sklene pisno pogodbo s podjetjem, po kateri se ne obravnava kot poklicna stranka za namene veljavnega režima poslovanja. Taka pogodba bi morala določati, ali se to uporablja za eno ali več specifičnih storitev ali poslov in ali se uporablja za eno ali več vrst proizvodov ali poslov.

ò novo

PRILOGA II OBRAZLOŽITVENI DOKUMENTI

Države članice so se v skladu s skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

V zvezi s to direktivo Komisija meni, da je prenos takih dokumentov upravičen iz naslednjih razlogov:

Kompleksnost direktive in zadevnega sektorja:

Področje zavarovanja in prodaje zavarovalnih produktov je še posebej zapleteno in je lahko tehnično zelo zahtevno z vidika poklicnih subjektov, ki zanj niso specializirani. Če dobro strukturirani obrazložitveni dokumenti ne bi bili na voljo, bi bilo za nadzor nad prenosom potrebno nesorazmerno veliko časa. Trenutni predlog predstavlja pregled, med katerim je bilo besedilo direktive o zavarovalnem (IMD) posredovanju prenovljeno. Čeprav se veliko določb vsebinsko ni spremenilo, je bila uvedena vrsta novih določb, številne obstoječe določbe pa so bile revidirane ali izbrisane. Struktura, oblika in predstavitev besedila so povsem nove. Nova struktura je bila potrebna zaradi jasnejše in bolj logične razporeditve pravnih določb, vendar bo privedla do potrebe po strukturiranem pristopu pri nadzoru nad prenosom.

Nekatere določbe predlagane direktive lahko potencialno vplivajo na vrsto področij nacionalnega pravnega reda, kot so zakonodaja o gospodarskih družbah, gospodarsko pravo, davčna zakonodaja in druga zakonodajna področja v državah članicah. Vpliva lahko tudi na sekundarno nacionalno zakonodajo, vključno z akti in splošnimi pravili o poslovanju za finančne ali zavarovalne posrednike. Medsebojna povezanost vsebin z vsemi temi sosednjimi področji lahko pomeni, odvisno od sistema v državah članicah, da se bodo nekatere določbe izvajale s pomočjo novih ali že obstoječih predpisov s teh področij, v katere bi moral biti omogočen jasen vpogled.

Skladnost in medsebojna povezanost z drugimi pobudami:

Trenutni predlog je skupaj s predlogom PNPMV glede razkritij produktov (Uredba o dokumentih s ključnimi informacijami za naložbene produkte in o spremembi Direktiv 2003/71/ES ter 2009/65/ES) in KNPVP V del predlaganega „paketa za male vlagatelje“. Pobuda PNPMV si prizadeva zagotoviti celosten horizontalen pristop k razkrivanju informacij o naložbenih produktih in zavarovalnih produktih z elementi naložb (t.i. zavarovalne naložbe), določbe o prodajnih praksah pa bodo vključene v revizije direktiv IMD in MiFID (Direktiva o trgih finančnih instrumentov). Predlog dopolnjuje in je skladen z drugo zakonodajo in politikami EU, predvsem tistimi na področju varstva potrošnikov, zaščite vlagateljev in bonitetnega nadzora, kot so Solventnost II (Direktiva 2009/138/ES), MiFID II (prenovitev MiFID) in zgoraj omenjena pobuda PNPMV.

Nova IMD bo še naprej vsebovala značilnosti pravnega instrumenta s ciljem „minimalne uskladitve“. To pomeni, da lahko države članice po potrebi sprejmejo nadaljnje ukrepe za varstvo potrošnikov. Kljub temu pa se bodo minimalni standardi IMD bistveno povečali. Nekateri deli nove direktive bodo okrepljeni z ukrepi druge stopnje, s čimer bodo pravila usklajena z MiFID II. Predvsem bodo to deli iz poglavja, ki ureja prodajo življenjskih zavarovanj z elementi naložb (v nadaljnjem besedilu: zavarovalne naložbe – glej spodaj). Namen tega je poenotenje prodaje zavarovalnih naložbenih produktov v EU z ukrepi druge stopnje[25]. To je novost v primerjavi z besedilom prvotne direktive. Pomembno je, da bo Komisija imela možnost primerjati posledice v različnih državah članicah in tako dobro opravila nalogo nadzora nad izvajanjem zakonodaje Unije. Poleg tega se preučuje vključitev revizijske klavzule v direktivo in zato bo, da bo lahko zbrala vse relevantne informacije o delovanju navedenih pravil, Komisija morala biti sposobna spremljati njihovo izvajanje od samega začetka.

Poglavje o zavarovalnih naložbah: Besedilo predloga vsebuje poglavje, ki uvaja dodatne zahteve glede varstva potrošnikov v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti.

Za uvedbo takšnih določb obstaja močna politična volja, hkrati pa so izkušnje s tem področjem zelo skope. Zato je izjemno pomembno, da Komisija prejme dokumentacijo o prenosu, ki opisuje, kako so države članice uveljavile takšne določbe.

Nizko ocenjeno dodatno upravno breme, ki izhaja iz zahtev po obrazložitvenih dokumentih držav članic: Kot je omenjeno zgoraj, je trenutno besedilo v veljavi od leta 2002 (ko je bila sprejeta prvotna direktiva). Zato za države članice ne bo veliko breme poročati o izvedbenih določbah, saj o večini le-teh običajno poročajo že dlje časa. Nizko ocenjeno dodatno upravno breme, povezano z zahtevami po obrazložitvenih dokumentih držav članic v zvezi z novimi deli direktive, je sorazmerno in potrebno za to, da lahko Komisija opravlja nalogo nadzora nad izvajanjem zakonodaje Unije.

Na podlagi zgornjega Komisija meni, da je zahteva po predložitvi obrazložitvenih dokumentov v primeru predlagane direktive sorazmerna in ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje cilja učinkovitega nadzora natančnosti prenosa.

ò novo

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnem posredovanju (IMD2) in o razveljavitvi Direktive 2002/92/ES o zavarovalnem posredovanju (IMD1)

1.2.        Zadevna področja ABM/ABB[26]

Notranji trg – finančni trgi

1.3.        Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[27].

¨Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Povečati varnost in učinkovitost finančnih trgov; izboljšati notranji trg za finančne storitve.

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Zagotoviti enake konkurenčne pogoje; zmanjšati nasprotja interesov; izboljšati svetovanje pri zapletenih produktih; zmanjšati breme pri vstopu na tuje trge.

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine.

Cilj predloga je: razširiti področje uporabe IMD na vse prodajne poti; opredeliti, obvladovati in odpraviti nasprotja interesov; dvigniti raven usklajenosti upravnih sankcij za kršitve pravil glede prodaje; izboljšati primernost in objektivnost svetovanja; zagotoviti, da poklicne kvalifikacije prodajalcev ustrezajo zapletenosti produktov, ki jih prodajajo; poenostaviti in uskladiti postopke za vstop na tuje zavarovalniške trge v vsej EU.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Pripraviti bi bilo treba poročila o varstvu potrošnikov; napredek pri doseganju neizkrivljene konkurence; razvoj dogodkov pri čezmejnem poslovanju, vpliv predlaganih ukrepov na zavarovalniške trge.

1.5         Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Zaradi uporabe revidirane Direktive v državah članicah:

•        bi nova pravila povečala izbiro potrošnikov in kakovost prejetih storitev;

•        bi lahko boljše informacije in večja preglednost privedle do večje konkurence in koristile učinkovitim posrednikom;

•        bi bila poenotena izdaja dovoljenj zavarovalnim posrednikom in drugim prodajalcem zavarovalnih produktov ter njihov nadzor, usklajenost med nacionalnimi nadzorniki pa bi se izboljšala;

•        bi bili vsi prodajalci zavarovalnih produktov, ki poslujejo v EU, ustrezno regulirani ob upoštevanju sorazmernosti in potreb malih in srednjih podjetij;

•        bodo poklicne kvalifikacije za vse prodajalce zavarovanj primerne glede na kompleksnost prodajanih produktov;

•        se bo po napovedih povečalo vstopanje na tuje trge;

•        se bo izboljšal režim sankcij z vzpostavitvijo ustreznega in usklajenega okvira za preprečevanje in obravnavanje ključnih kršitev Direktive.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

1) „Regulativni mozaik“ lahko privede do večjih upravnih stroškov in regulativne arbitraže.

2) Pomanjkanje ukrepov na ravni EU bo verjetno privedlo do večjega števila primerov zavajajoče prodaje zavarovalnih produktov.

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Prodajne prakse za v celoti naložbene produkte se že regulirajo v okviru Direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID), naložbena zavarovanja, ki jih je mogoče zamenjati, pa bodo, potem ko bo predlog IMD2 potrjen, regulirana na podoben način tudi na ravni EU. MiFID je privedla do večje konkurence med finančnimi instrumenti, večje izbire za vlagatelje in boljših pravil za varstvo potrošnikov.

1.5.4.     Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Predlagani pregled IMD sledi programu reform, ki ga je Evropska komisija predlagala v sporočilu „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“, strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Je tudi povezan in skladen s pobudo PNPMV, predlogom MiFID II ter Solventnostjo II.

1.6         Trajanje ukrepa in finančnih posledic

ý Časovno omejen[28] predlog/pobuda:

– ¨         trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL,

– X          finančne posledice med letoma 2014 in 2016.

¨      Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[29]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨         izvajalske agencije,

– ý         organe, ki jih ustanovita Skupnosti[30],

– ¨         nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨         osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe:

-

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Člen 81 osnutka uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) določa, da se v treh letih po dejanskem začetku delovanja organa ovrednotijo izkušnje, pridobljene pri njegovem delovanju. Komisija bo v ta namen objavila splošno poročilo, ki ga bo predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Na podlagi tega predloga so predvidena dodatna sredstva za organ EIOPA, ki so potrebna, da se mu omogoči izvajanje pooblastil in zlasti opravljanje njegove vloge pri:

•        vzpostavitvi, objavi in posodabljanju enotnega elektronskega registra;

•        zagotavljanju poenotenja in usklajenosti pravil IMD2 s pripravo regulativnih standardov;

•        krepitvi in zagotavljanju doslednega izvajanja nacionalnih regulativnih pooblastil z objavo smernic in pripravo tehničnih standardov;

•        zbiranju in objavi informacij v zvezi s sankcijami in pravila o splošnih koristih;

•        spremljanju in ocenjevanju predloga (3 poročila).

Brez teh sredstev EIOPA ne more zagotoviti pravočasnega in učinkovitega izpolnjevanja svoje vloge.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

Sistemi upravljanja in nadzora iz uredbe o EIOPA se bodo uporabljali tudi za vlogo EIOPA v skladu s tem predlogom.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), za organ EIOPA uporabljajo brez omejitev.

EIOPA pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in takoj sprejme ustrezne določbe za svoje celotno osebje.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [Poimenovanje…………………………...….] || dif./nedif. ([31]) || držav Efte[32] || držav kandidatk[33] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| 12.0403.01 [Subvencija EIOPA iz naslovov 1 in 2 (Odhodki za osebje in upravni odhodki)] || Dif. || DA || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

GD: MARKT || || || Leto 2014[34] || Leto 2015 || Leto 2016 || || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

12.0404.01 || prevzete obveznosti || (1) || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

plačila || (2) || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

Odobritve upravne narave, ki se financirajo  iz sredstev nekaterih specifičnih programov[35] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||

Odobritve za GD MARKT SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

plačila || =2+2a +3 || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

plačila || (5) || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

plačila || =5+ 6 || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

Opombe:

Po začetnem 3-letnem obdobju (2014–2016), v katerem bo EIOPA imel več enkratnih nalog, bo situacijo treba ponovno oceniti, da se določi ustrezna raven človeških virov, ki so dejansko potrebni za izpolnitev nalog iz te direktive, in razišče možnosti glede razporeditve.

Navedena operativna sredstva se nanašajo na posebne naloge, dodeljene EIOPA na podlagi predloga:

1)           Naloge, povezane z vzpostavitvijo, objavo in posodabljanjem enotnega elektronskega registra

EIOPA bi moral vzpostaviti, objaviti in posodabljati enotno elektronsko bazo podatkov, v katero bi bili vneseni vsi zavarovalni in pozavarovalni posredniki, ki so sporočili namero izvajati svobodo ustanavljanja ali svobodo opravljanja storitev. Države članice bodo EIOPA posredovale ustrezne informacije, da bo ta lahko upravljal tak register. Register bi moral prikazovati tudi spletno povezavo do pristojnega organa vsake države članice.

2)           Naloge, povezane s poenotenjem in uskladitvijo pravil IMD2 s pripravo standardov (5 delegiranih aktov in stalne naloge)

EIOPA bi moral delovati enotno, da bo dosegel največjo možno skladnost standardov poslovanja za naložbene produkte za male vlagatelje, ki jih urejata direktiva MiFID II ali direktiva IMD2.

EIOPA bo moral pripraviti pet delegiranih aktov v zvezi z:

1)      vsebino, ki zadošča za ustrezno strokovno znanje in sposobnosti posrednika;

2)      nasprotji interesov, povezanimi s prodajo zavarovalnih naložbenih produktov;

3)      splošnimi načeli in informacijami za stranke v zvezi s prodajo zavarovalnih naložbenih produktov;

4)      podrobnim testom ustreznosti in primernosti prodaje zavarovalnih naložbenih produktov;

5)      plačili in kako se – vključno s pogojnimi provizijami – razkrivajo strankam.

Stalna naloga

EIOPA bo imel tudi vrsto drugih stalnih nalog, na primer posredovanje v primeru nesporazumov med domačim nadzornim organom in tistim v državi gostiteljici, zlasti v primerih, ko zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ne izpolnjuje svojih obveznosti pri poslovanju v državi gostiteljici.

3)           Naloge, povezane z doslednim izvajanjem nacionalnih regulativnih pooblastil z izdajo smernic in pripravo izvedbenih tehničnih standardov (1 izvedbeni standard, 2 smernici, stalne naloge).

EIOPA bo moral pripraviti izvedbene tehnične standarde v zvezi s postopki in obrazci za posredovanje informacij o upravnih ukrepih in sankcijah, ki jih naložijo države članice.

EIOPA bo moral izdati tudi smernice v zvezi z nadzorom nad praksami navzkrižne (vezane) prodaje. Moral bo izdati smernice o vrstah upravnih ukrepov, sankcij in ravni upravnih denarnih kazni.

4)           Naloge, povezane z zbiranjem in objavo informacij (naloge repozitorija in stalne naloge).

EIOPA bo moral predstaviti standardiziran informacijski list za pravila o splošnih koristih, ki ga bodo morali izpolniti pristojni organi v vsaki državi članici.

Imel bo tudi nekatere stalne naloge:

EIOPA bo moral zbirati in objavljati informacije o pravilih o splošnih koristih. Zagotoviti bo moral, da se informacije, ki jih prejme v zvezi s strožjimi nacionalnimi določbami o zahtevah glede informacij in nasprotjih interesov, sporočajo zavarovalnicam, posrednikom in potrošnikom. V letnem poročilu bo objavljal tudi informacije o sankcijah.

5)           Naloge v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem predloga (3 poročila)

EIOPA bo moral pripraviti dve poročili o izvajanju te direktive (eno po 4 letih po začetku veljavnosti in eno po 6 letih). V teh poročilih bo EIOPA ovrednotila strukturo trgov zavarovalnih posrednikov. EIOPA bo preveril, ali imajo pristojni organi zadostna pooblastila in zadostna sredstva za izvajanje njihovih nalog. EIOPA bo moral v ločenem poročilu preučiti, ali so obstoječa pravila o splošnih koristih skladna s ciljem notranjega trga.

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || || || SKUPAJ

GD: MARKT ||

Ÿ Človeški viri || 0 || 0 || 0 || || || || ||

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || || || || ||

GD MARKT SKUPAJ || odobritve || 0 || 0 || 0 || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) = plačila SKUPAJ) || 0 || 0 || 0 || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014[36] || Leto 2015 || Leto 2016 || || || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

plačila || 0,302 || 0,271 || 0,271 || || || || || 0,844

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨         Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– ý Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Posebni cilji predloga so določeni v točki 1.4.2. Dosegli se bodo s predlaganimi zakonodajnimi ukrepi, ki se bodo izvajali na nacionalni ravni, in s sodelovanjem EIOPA. Čeprav za vsak operativni cilj ni mogoče določiti dejanskih numeričnih vrednosti, sta vloga EIOPA in njegov prispevek k ciljem predloga podrobno opisana v točki 3.2.1.

3.2.3.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.  Povzetek

– X          Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– ¨         Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– X       Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– ¨      Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Opomba:

Zaradi predloga ne bodo potrebni nobeni dodatni človeški in upravni viri v GD MARKT. Še naprej bodo na voljo viri, ki so trenutno na voljo za izvajanje Direktive 2002/92/ES.

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X          Predlog/pobuda je skladna s predlaganim večletnim finančnim okvirom 2014–2020

– ¨         Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Predlog določa dodatne naloge, ki jih mora izvajati EIOPA. Za to bodo potrebni dodatni viri v proračunski vrstici 12.0403.01. To je že vključeno v predlaganem večletnem finančnem okviru 2014–2020.

– ¨         Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[37].

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– ¨         V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ý         V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || || || Skupaj

Države članice prek nacionalnih nadzornikov EU* || 0,452 || 0,407 || 0,407 || || || || || 1,266

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,452 || 0,407 || 0,407 || || || || || 1,266

* Ocena temelji na trenutnem mehanizmu financiranja iz uredbe o EIOPA (države članice 60 %, Skupnost 40 %).

3.3.        Ocenjeni učinek na prihodke

– ý      Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨      Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

Priloga k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovalnih posrednikih in prodaji zavarovalnih produktov ter o razveljavitvi Direktive 2002/92/ES o zavarovalnem posredovanju (IMD)

Stroški, ki so povezani z nalogami EIOPA, so se v skladu z razvrstitvijo stroškov v osnutku proračuna EIOPA za leto 2012, ki je bil predložen Komisiji, ocenili kot odhodki za zaposlene (naslov 1). Predlog Komisije vključuje določbe za EIOPA, v skladu s katerimi mora slednji razviti in pripraviti 5 delegiranih aktov in 1 izvedbeni tehnični standard. Poleg tega bo moral EIOPA pripraviti tudi 2 smernici, predvsem za zagotovitev sodelovanja med organi, in 3 letna poročila o spremljanju in oceni učinkovitosti Direktive, voditi register posrednikov, ki nameravajo poslovati čezmejno, ter opravljati veliko drugih stalnih nalog. Predvideno je bilo, da bo Direktiva začela veljati s koncem leta 2013 in da so torej dodatna sredstva za EIOPA potrebna od leta 2014. Potreba po dodatnem osebju je bila ocenjena v zvezi s tehničnimi standardi, smernicami in poročili, ki jih mora pripraviti EIOPA, ter v zvezi z drugimi stalnimi nalogami. Kar zadeva vrsto delovnih mest, bodo za uspešno in pravočasno zagotovitev novih tehničnih standardov potrebni zlasti dodatni referenti za politiko, pravniki in referenti za pripravo ocene učinka.

Za oceno učinka na število ekvivalentov polnega delovnega časa, ki so potrebni za pripravo delegiranih aktov, tehničnih standardov, smernic in poročil, so se uporabile naslednje predpostavke:

1.           en referent za politiko pripravi povprečno 1,5 delegiranih aktov/tehničnih standardov na leto ter osnutke povezanih smernic in poročil. Njihove naloge bodo vključevale tudi zbiranje in objavo informacij ter stalne naloge (glej zgoraj). To pomeni, da so potrebni 4 referenti za politiko;

2.           za zgoraj navedene tehnične standarde je potreben en referent za pripravo ocene učinka;

3.           za zgoraj navedene tehnične standarde in smernico je potreben en pravnik.

To pomeni, da bo od leta 2014 potrebnih dodatnih 6 ekvivalentov polnega delovnega časa.

Predvidevalo se je, da se bo to povečanje ekvivalentov polnega delovnega časa nadaljevalo v letih 2015 in 2016, ker bodo standardi najverjetneje dokončani šele leta 2015, leta 2016 pa bodo morda potrebne spremembe.

Druge predpostavke:

1.           na podlagi razporeditve ekvivalentov polnega delovnega časa v osnutku proračuna za leto 2012 se predvideva, da bo 6 dodatnih ekvivalentov polnega delovnega časa zajemalo 4 začasne uslužbence (74 %), 1 napotenega nacionalnega strokovnjaka (16 %) in 1 pogodbenega uslužbenca (10 %);

2.           stroški povprečne letne plače za različne kategorije osebja temeljijo na smernicah GD BUDG;

3.           plačni ponderirani koeficient za Frankfurt znaša 0,948;

4.           predvideni stroški usposabljanja so 1 000 EUR na ekvivalent polnega delovnega časa na leto;

5.           stroški za službene poti so 10 000 EUR in so ocenjeni na podlagi osnutka proračuna za leto 2012 za službene poti po osebi;

6.           stroški za zaposlovanje (potovanja, hoteli, zdravniški pregledi, nastanitveni in drugi stroški, stroški selitve itd.) znašajo 12 700 EUR in so ocenjeni na podlagi osnutka proračuna za leto 2012 za zaposlovanje po novi osebi.

Metoda za izračun povečanja potrebnih proračunskih sredstev za naslednja tri leta je podrobneje predstavljena v spodnji preglednici. Pri izračunu se upošteva dejstvo, da se 40 % stroškov financira iz proračuna Skupnosti.

Vrsta stroškov || Izračun || Znesek (v tisočih)

2014 || 2015 || 2016 || Skupaj

Naslov 1: Izdatki za zaposlene: 11 Plače in nadomestila – od tega začasnih uslužbencev – od tega NNS – od tega pogodbenih uslužbencev 12 Izdatki, povezani z zaposlovanjem 13 Izdatki za službene poti 15 Usposabljanje Naslov 1 skupaj: Izdatki za zaposlene Od tega prispevek Skupnosti (40%) Od tega prispevek države članice (60%) || =4*127*0,948 =1*73*0,948 =1*64*0,948 =6*12,7 =6*10 =6*1 || 482 69 61 76 60 6 754 302 452 || 482 69 61 60 6 678 271 407 || 482 69 61 60 6 678 271 407 || 1446 207 183 76 180 18 2,110 844 1,266

V naslednji preglednici je predstavljen predlagani kadrovski načrt za štiri delovna mesta začasnega uslužbenca.

ò novo

Funkcionalna skupina in razred || Začasna delovna mesta

AD 16 AD 15 AD 14 AD 13 AD 12 AD 11 AD 10 AD 9 AD 8 AD 7 AD 6 AD 5 AD skupaj || 1 1 2 4

[1]               UL L 9, str. 3.

[2]               Direktiva 2009/138/ES 25. november 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), UL L 335, str. 1.

[3]               Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Prenovitev); COM(2011) 656 final.

[4]               Glej področje uporabe v Oceni učinka PNPMV: http://ec.europa.eu/internal_market/finservices-retail/docs/investment_products/29042009_impact_assessment_en.pdf.

[5]               https://www.ceiops.eu/fileadmin/tx_dam/files/publications/reports/IMD-advice-20101111/20101111-CEIOPS-Advice-on-IMD-Revision.pdf

[6]               Rezultati so objavljeni na:

http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2010/insurance-mediation_en.htm.

[7]               Zapisnik posveta je dostopen na spletni strani:

http://ec.europa.eu/internal_market/insurance/docs/mediation/20101210hearing/panel-summary_en.pdf.

[8]               Analiza stroškov temelji na podatkih, ki jih je posredovala študija PwC in so jih pregledale službe Komisije. Študija je obsegala pet držav članic (BE, DE, FR, FI, UK). Nekateri udeleženci niso želeli ali niso mogli posredovati točnih ocen stroškov. Ocena, ki so jo izvedle službe Komisije, kaže, da so nekateri anketiranci posredovali številke, za katere se zdi, da so napihnjene, za kar niso posredovali jasnih pojasnil ali utemeljitev.

[9]               Glej http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2010/prips/costs_benefits_study_en.pdf.

[10]             http://ec.europa.eu/consumers/rights/docs/investment_advice_study_en.pdf.

[11]             http://ec.europa.eu/consumers/strategy/consumer_behaviour_en.htm.

[12]             Protokol o sodelovanju pristojnih organov držav članic Evropske Unije predvsem v zvezi z uporabo Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju.

[13]             UL L 9, 15.01.2003, str. 3.

[14]             UL L 26, 31.1.1977, str. 12. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[15]             UL L 17, 28.1.1992, str. 32.

[16]             UL C 111, 6.5.2008, str.1.

[17]             http://ec.europa.eu/internal_market/fin-net/index_en.htm.

[18]             UL L 113, 13.4.1998, str. 31.

[19]             UL L 138, 13.7.2000, str. 1.

[20]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Prenovitev); COM(2011) 656 final.

[21]             COM(2010) 716.

[22]             UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

[23]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[24]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[25]             Pregled IMD temelji na „Lamfalussyjevem postopku“ (štiristopenjski regulativni pristop za učinkovitejšo ureditev trgov vrednostnih papirjev, ki ga je priporočil Odbor modrecev za pravno ureditev evropskih trgov vrednostnih papirjev pod vodstvom barona Alexandra Lamfalussyja in je bil sprejet na Evropskem svetu v Stockholmu marca 2001), ki je bil dodatno opredeljen z Uredbo (EU) št. 1034/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine): na prvi stopnji Evropski parlament in Svet v postopku soodločanja sprejmeta direktivo, ki vsebuje okvirna načela in daje Komisiji pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov na drugi stopnji (člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C 115/47) ali izvedbenih aktov (člen 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C 115/47). Pri pripravi delegiranih aktov se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice. EIOPA lahko Komisiji na njeno zahtevo svetuje o tehničnih podrobnostih, ki se vključijo v zakonodajo na drugi stopnji. Poleg tega se lahko organu EIOPA z zakonodajo na prvi stopnji dodelijo pooblastila za pripravo osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov iz členov 10 in 15 uredbe o organu EIOPA, ki jih lahko sprejme Komisija (ob upoštevanju pravice Sveta in Parlamenta, da nasprotujeta sprejetju regulativnih tehničnih standardov). Na tretji stopnji EIOPA pripravi tudi priporočila in smernice ter primerja regulativno prakso z medsebojnimi strokovnimi pregledi, da se zagotovita dosledno izvajanje in uporaba pravil, sprejetih na prvi in drugi stopnji. Nato Komisija preveri, ali države članice izvajajo zakonodajo EU, in lahko sprejme pravne ukrepe zoper države članice, ki zakonodaje EU ne izvajajo.

[26]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[27]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[28]             Predlog traja neomejeno, vendar bi morale biti po začetnem 3-letnem obdobju (v katerem ima EIOPA več enkratnih nalog) stalne nove naloge EIOPA zagotovljene s prerazporeditvijo.

[29]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[30]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[31]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[32]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[33]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[34]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[35]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej

vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[36]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[37]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.