Spremenjen predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 1760/2000 glede elektronske identifikacije govedi in črtanja določb o prostovoljnem označevanju govejega mesa /* COM/2012/0162 final - 2011/0229 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Uredba (ES) št. 1760/2000 z dne
17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo
govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa[1] določa, da mora vsaka
država članica uvesti sistem za identifikacijo in registracijo govedi v
skladu z določbami navedene uredbe. Že pred tem in glede na krizo zaradi
bovine spongiformne encefalopatije (BSE) so bila pravila Unije o identifikaciji
in sledljivosti vzpostavljena leta 1997 okrepljena. Uredba Sveta (ES)
št. 820/97 je uvedla ureditev sledljivosti posamezne govedi prek
identifikacije posameznih živali z ušesnima znamkama, registra gospodarstva na
vsakem gospodarstvu (npr. kmetiji, trgu, klavnici) ter posameznega potnega
lista za vsako žival, ki vsebuje podatke o vseh premikih in poroča o vseh
premikih računalniški bazi podatkov, ki lahko hitro sledi živalim in
identificira kohorte v primeru bolezni. Ta načela so bila pozneje podprta
v Uredbi (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta.
Končni cilj je bila povrnitev zaupanja potrošnikov v goveje meso in
proizvode iz govejega mesa s pomočjo preglednosti in popolne sledljivosti
govedi in proizvodov iz govejega mesa ter lokalizacija in sledljivost živali za
veterinarske namene, kar je ključnega pomena za nadzor nalezljivih
bolezni. Glede na uresničitev teh ciljev se lahko ureditev danes obravnava
kot uspešna (BSE v EU je pod nadzorom, zaupanje potrošnikov pa je bilo
povrnjeno[2]),
pri čemer se njena učinkovitost in uspešnost kažeta v zagotavljanju
pomembnih informacij za zagotovitev nadzora nalezljivih bolezni (npr. slinavke
in parkljevke, bolezni modrikastega jezika) in za zagotovitev sledljivosti
govejega mesa. Uredba (ES) št. 1760/2000 (ki uvaja
sistem za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanje govejega
mesa in proizvodov iz govejega mesa, vključno s prostovoljnim
označevanjem, ter vključuje elemente „dvojna ušesna znamka“,
„register gospodarstva“, „potni list za govedo“ in „računalniška baza
podatkov“) je bila navedena kot „obveznost obveščanja s posebnim
pomenom v zvezi z obremenitvami, ki jih povzroča za podjetja,“ v
sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu (COM(2009) 544)
„Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji“[3]. V akcijskem načrtu nove strategije EU za
zdravstveno varstvo živali[4]
je predvideno, da bo Komisija poenostavila obveznosti obveščanja (npr.
registre gospodarstva, potne liste) med uvajanjem elektronske identifikacije
govedi. V okviru načrtovanja
časovnega razporeda Komisije se za prvi semester leta 2011
načrtuje regulativni predlog za redni zakonodajni postopek. Vendar ko so bila leta 1997 sprejeta
veljavna pravila za identifikacijo govedi, elektronska identifikacija s
tehničnega vidika ni bila dovolj razvita, da bi se lahko takrat uporabljala
za goved. Elektronska identifikacija na podlagi radiofrekvenčne
identifikacije se je v zadnjih 10 letih znatno razvila ter zagotavlja
hitrejše in natančnejše odčitavanje posameznih kod živali neposredno
v sisteme za obdelavo podatkov, kar zmanjšuje stroške dela v zvezi z
ročnim odčitavanjem, vendar hkrati povečuje stroške opreme. Tako
veljavna zakonodaja o identifikaciji govedi ne odraža tega najnovejšega
tehnološkega razvoja. Uporaba elektronskih identifikatorjev bi lahko pomagala
zmanjšati upravno obremenitev in opravila glede papirne dokumentacije, na
primer kadar se register gospodarstva vodi v računalniški obliki (kar
velja za vedno večji delež kmetij), in sicer prek samodejnega
odčitavanja in samodejnega vnašanja v register. Poleg tega bo hitrejši in
zanesljivejši sistem med drugim omogočil hitrejše in natančnejše
odčitavanje v primerjavi s klasičnimi ušesnimi znamkami, kar bo
olajšalo postopek poročanja o premikih živali osrednji bazi podatkov ter
zagotovilo boljšo in hitrejšo sledljivost okuženih živali in/ali okužene hrane.
Na podlagi trenutnega tehnološkega napredka
elektronske identifikacije se je več držav članic EU prostovoljno
odločilo, da bodo začele izvajati elektronsko identifikacijo govedi.
Tudi izkušnje zunaj EU kažejo na vedno večjo uporabo elektronske
identifikacije govedi. Poleg tega je bila elektronska identifikacija v EU že
uvedena za več živalskih vrst (za večino kot obvezna). Trenutni pravni okvir državam članicam ne
prepoveduje prostovoljne uporabe elektronskih identifikatorjev, vendar jih je
treba uporabljati skupaj z uradnimi običajnimi vidnimi ušesnimi znamkami.
Ker ni vzpostavljenih nobenih usklajenih tehničnih standardov EU, bi se
lahko različne vrste elektronskih identifikatorjev in čitalcev z
različnimi frekvencami za radiofrekvenčno identifikacijo uporabljale
na različnih mestih. Zato bi lahko vsaka država članica izbrala
standarde, ki bi jih hotela, pri čemer bi ta pristop verjetno prispeval k
pomanjkanju usklajenosti, kar bi ogrozilo elektronsko izmenjavo podatkov, koristi
sistemov za elektronsko identifikacijo pa bi bile izgubljene. V zvezi s prostovoljnim označevanjem
govejega mesa je treba zmanjšati prekomerno upravno obremenitev v prostovoljnem
sistemu, ki je trenutno uveden. Uredba (ES) št. 820/97 je uvedla
sistem za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanje govejega
mesa in proizvodov iz govejega mesa, ki je bil dodatno okrepljen z
Uredbo (ES) št. 1760/2000. Slednja zadeva obvezno navedbo porekla
(rojene/gojene/zaklane) govedi, iz katere je izviralo goveje meso (ta predlog
ne vključuje nobenih novih določb v zvezi z obveznimi zahtevami glede
označevanja govejega mesa), obvezno sklicevanje na identifikacijsko kodo
zaklane živali in obrate, kjer je bilo meso predelano (klavnica in razsekovalnica),
ter uradni postopek odobritve Komisije, vključno z obveznostjo
obveščanja o kakršnih koli dodatnih informacijah v zvezi z
označevanjem, razen obveznih. Komisija je že leta 2004
Svetu in Evropskemu parlamentu predložila poročilo o delu Uredbe (ES)
št. 1760/2000[5],
ki zadeva označevanje govejega mesa, v katerem so bile izpostavljene
pomanjkljivosti sistema za prostovoljno označevanje govejega mesa.
Navedene pomanjkljivosti so bile, da se sistem ne uporablja na enoten
način v vseh državah članicah (npr. znatne razlike v upravni
praksi med državami članicami) in da bi za vse navedbe z etikete
(vključno z navedbami, ki ne zadevajo porekla, sledljivosti ali
značilnosti kakovosti mesa) veljal uradni postopek odobritve s strani
pristojnega organa. V delovnem dokumentu služb Komisije o poenostavitvi
SKP[6]
je izpostavljen predlog „skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki
ravni za upravne obremenitve“ (Stoiberjeva skupina). Stoiberjeva skupina je
predlagala razveljavitev obveznosti obveščanja v zvezi z uporabo dodatnih
prostovoljnih označb, razen tistih, ki so obvezne za goveje meso[7]. Ta predlog upošteva rezultate posvetovanj, ki
so potekala z zainteresiranimi stranmi, in rezultat ocene učinka. V oceni
učinka je bilo ugotovljeno, da bi prostovoljna uvedba elektronske
identifikacije govedi kot orodja uradne identifikacije omogočila akterjem
dovolj časa, da bi se seznanili s sistemom za elektronsko identifikacijo
in ugotovili njegovo dodano vrednost v posebnih okoliščinah. Ta možnost je boljša, saj državam članicam EU
in vsem vključenim zasebnim akterjem omogoča, da se organizirajo,
tako da lahko ocenijo koristi v zvezi z regionalnimi razlikami in različne
vrste proizvodnje, poleg tega pa je dovolj prilagodljiva, da ima podporo
organov in zainteresiranih strani, kar bo koristilo izvrševanju pravil. Prostovoljna uvedba elektronske identifikacije
pomeni, da bi se za elektronsko identifikacijo odločili tisti imetniki, ki
bi od tega verjetno imeli neposredne koristi pri upravljanju kmetij. To je
posamezna odločitev, ki jo iz gospodarskih (tržno usmerjenih)
razlogov sprejme vsak nosilec dejavnosti. V okviru prostovoljne ureditve
bi bilo mogoče goved identificirati s pomočjo dveh običajnih
ušesnih znamk (trenutni sistem) ali s pomočjo ene običajne vidne
ušesne znamke in enega elektronskega identifikatorja (tj. elektronske ušesne
znamke ali bolus transponderja), ki je v skladu z usklajenimi standardi EU in
je bil uradno odobren. Predlagana prostovoljna uvedba elektronske identifikacije državam
članicam EU zagotavlja tudi možnost, da se odločijo za obvezno
ureditev na njihovem nacionalnem ozemlju. Če se država članica
odloči za obvezno ureditev, mora biti vsaka goved identificirana z eno
običajno vidno ušesno znamko in enim elektronskim identifikatorjem.
Obvezna ureditev na ravni EU v tem trenutku morda ne bi bil najboljši pristop,
ker bi bile nekatere zainteresirane strani (npr. mali kmetje) gospodarsko
prikrajšane. Vendar bi bila to, razen pomislekov v zvezi s stroški, v
optimalnih okoliščinah najučinkovitejša možnost, kar zadeva varstvo
potrošnikov (sledljivost), zmanjšanje upravne obremenitve in preprečevanje
tveganj, povezanih s soobstojem dveh sistemov za identifikacijo. Ta možnost
bi bila tudi delno upravičena, kar zadeva boljšo skladnost s politikami EU
o elektronski identifikaciji drugih živalskih vrst (npr. ovc). Ker bi torej obvezno izvajanje elektronske
identifikacije lahko gospodarsko neugodno vplivalo na nekatere nosilce
dejavnosti, je najboljša možnost za uvedbo elektronske identifikacije
prostovoljna ureditev, pri kateri elektronska identifikacija velja za
sprejemljivo in ustrezno pravno sredstvo identifikacije govedi ter ki državam
članicam omogoča, da uvedejo obvezno ureditev na nacionalni ravni. Poleg tega je treba Uredbo (ES)
št. 1760/2000 uskladiti s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Začetek veljavnosti Pogodbe o delovanju
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) je prispeval k znatnim spremembam
okvira za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov. Kar zadeva sprejetje
delegiranih in izvedbenih aktov, PDEU jasno razlikuje med obema vrstama aktov. –
Člen 290 PDEU o delegiranih aktih
določa, da zakonodajalci nadzirajo izvajanje pooblastil Komisije s pravico
do preklica in/ali pravico do nasprotovanja. –
Člen 291 PDEU o izvedbenih aktih
določa, da izvedbena pooblastila Komisije nadzirajo države članice.
Pravni okvir, ki vzpostavlja mehanizem takega nadzora, je določen v
Uredbi (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice
nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[8]. Komisija je v
zvezi s sprejetjem Uredbe (EU) št. 182/2011 podala naslednjo izjavo: „Komisija bo
nadaljevala pregled vseh veljavnih zakonodajnih aktov, ki pred začetkom
veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bili prilagojeni regulativnemu postopku s
pregledom, da bi ocenila, ali je treba te instrumente prilagoditi ureditvi
delegiranih aktov, uvedenih s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske
unije. Komisija bo čim prej pripravila ustrezne predloge, najpozneje pa do
datumov, navedenih v okvirnem časovnem razporedu, priloženem k tej
izjavi.“[9] Uredba (ES) št. 1760/2000 je eden od
zakonodajnih aktov, ki v preteklosti niso bili prilagojeni regulativnemu
postopku s pregledom, zato jo je treba uskladiti z novim pravnim okvirom
delegiranih in izvedbenih aktov. Uredbo (ES) št. 1760/2000 je zato
treba pregledati in ustrezno spremeniti, kar zadeva poenostavitev in zmanjšanje
upravne obremenitve ter uvedbo novih določb v zvezi z identifikacijo
govedi in prostovoljnim označevanjem govejega mesa. Ta predlog nadomešča
predlog, ki ga je Komisija sprejela 30. avgusta 2011
(COM 2011(525) final). Spremembe v tem novem predlogu zadevajo le
določbe člena 22, katerih namen je zagotoviti enotne pogoje za
uvedbo sankcij v primeru neizpolnjevanja ustreznih pravil o identifikaciji
živali in označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa. Ta osnutek predloga uredbe Parlamenta in Sveta
nima finančnih posledic za proračun Evropske Unije. 2011/0229 (COD) Spremenjen predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 1760/2000
glede elektronske identifikacije govedi in črtanja določb o
prostovoljnem označevanju govejega mesa EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije ter zlasti členov 43(2) in 168(4)(b) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske Komisije[10], po posredovanju
osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[11], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12], v skladu z rednim
zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Leta 1997 so bila
pravila Unije o identifikaciji in sledljivosti govedi okrepljena zaradi
epidemije bovine spongiformne encefalopatije (BSE) ter posledične
večje potrebe po sledenju premikov in porekla živali s pomočjo
„običajnih ušesnih znamk“. (2) Uredba (ES)
št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo
govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa[13] določa, da mora vsaka
država članica uvesti sistem za identifikacijo in registracijo govedi v
skladu z določbami navedene uredbe. (3) Uredba (ES)
št. 1760/2000 uvaja sistem za identifikacijo in registracijo govedi, ki
zajema ušesne znamke, nameščene na obeh ušesih vsake živali,
računalniške baze podatkov, potne liste za živali in posamezne registre,
ki se vodijo na vsakem gospodarstvu. (4) Sledenje govejemu mesu do
vira prek identifikacije in registracije je predpogoj za označevanje
porekla skozi celotno prehransko verigo ter zagotavlja varstvo potrošnikov in
javno zdravje. (5) Uredba (ES)
št. 1760/2000 ter zlasti identifikacija govedi in prostovoljno
označevanje govejega mesa so bili navedeni kot „obveznosti obveščanja
s posebnim pomenom v zvezi z obremenitvami, ki jih povzročajo za
podjetja,“ v sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o
„akcijskem programu za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji“[14]. (6) Uporaba sistemov za
elektronsko identifikacijo bi lahko poenostavila postopke sledljivosti prek
avtomatiziranega in natančnejšega odčitavanja in beleženja v register
gospodarstva. Omogočila bi tudi avtomatizirano poročanje o premikih
živali v računalniško bazo podatkov ter tako izboljšala hitrost,
zanesljivost in natančnost sistema. (7) Sistemi za elektronsko
identifikacijo, ki temeljijo na radiofrekvenčni identifikaciji, so se v
zadnjih desetih letih znatno izboljšali. Ta tehnologija omogoča hitrejše
in natančnejše odčitavanje posameznih identifikacijskih kod živali
neposredno v sisteme za obdelavo podatkov, kar prispeva h krajšanju časa,
potrebnega za sledenje morebitnim okuženim živalim ali okuženi hrani, in
zmanjšanju stroškov dela, vendar hkrati povečuje stroške opreme. (8) Ta uredba je v skladu z
dejstvom, da je bila elektronska identifikacija v Uniji že uvedena za druge
živalske vrste, razen goved, kot je obvezni sistem, ki se uporablja pri majhnih
prežvekovalcih. (9) Glede na tehnološki napredek
elektronske identifikacije se je več držav članic EU prostovoljno
odločilo, da bodo začele izvajati elektronsko identifikacijo govedi.
Te pobude bodo verjetno prispevale k razvoju različnih sistemov s strani
posameznih držav članic ali zainteresiranih strani. Tak razvoj bi oviral
poznejše usklajevanje tehničnih standardov znotraj Unije. (10) V poročilu Komisije Svetu
in Evropskemu parlamentu o možnosti uvedbe elektronskega označevanja za
govedo[15]
je bilo ugotovljeno, da se je radiofrekvenčna identifikacija dokazano
razvila do stopnje, ki omogoča njeno uporabo v praksi. V poročilu je
bilo ugotovljeno tudi, da je zelo zaželeno, da se preide na elektronsko
identifikacijo govedi znotraj Unije, ker bo to poleg drugih koristi prispevalo
k zmanjšanju upravne obremenitve. (11) V skladu s sporočilom
Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru
in Odboru regij „Akcijski načrt za izvajanje strategije EU za zdravstveno
varstvo živali“[16]
mora Komisija med uvajanjem elektronske identifikacije poenostaviti obveznosti
obveščanja, kot so registri gospodarstva in potni listi. (12) Sporočilo Komisije Svetu,
Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o
novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013)
„Bolje preprečiti kot zdraviti“[17]
vsebuje predlog, da se elektronska identifikacija za govedo obravnava kot
morebitna izboljšava obstoječega sistema EU za identifikacijo in
registracijo, da bi se poenostavile obveznosti obveščanja (npr. registri
gospodarstva, potni listi), ter vključuje pobudo za izvajanje elektronske
izmenjave potnih listov za goved. Navedena izmenjava bi vključevala uvedbo
elektronske identifikacije z uvedbo podatkov v realnem času. Taka
izmenjava bi prispevala k znatnemu zmanjšanju stroškov in obremenitev
pristojnih organov držav članic in drugih zainteresiranih strani ter
zmanjšala količino dela pri prenosu potnih listov za živali v
računalniške baze podatkov. Ta uredba je v skladu z navedeno pobudo. (13) Tako se za to uredbo
pričakuje, da bo z izboljšanjem gospodarske rasti, kohezije in
konkurenčnosti prispeval k nekaterim ključnim ciljem pomembnih
strategij EU, vključno s strategijo EU 2020. (14) Nekatere tretje države so že
oblikovale pravila, ki omogočajo napredne tehnologije v zvezi z
elektronsko identifikacijo. Unija bi morala oblikovati podobna pravila, da bi
olajšala trgovino in povečala konkurenčnost sektorja. (15) Poleg običajnih ušesnih
znamk iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 se lahko za identifikacijo
posameznih živali uporabljajo različne vrste elektronskih
identifikatorjev, kot so bolus transponderji, elektronske ušesne znamke in
transponderji za injiciranje. Zato je primerno razširiti obseg sredstev za
identifikacijo iz navedene uredbe, da bi se omogočila uporaba elektronske
identifikacije. (16) Uvedba obvezne elektronske
identifikacije po celotni Uniji bi lahko gospodarsko negativno vplivala na
nekatere nosilce dejavnosti. Zato je primerno, da se oblikuje prostovoljna
ureditev za uvedbo elektronske identifikacije. V okviru take ureditve bi se za
elektronsko identifikacijo odločili tisti imetniki, ki bi od tega verjetno
imeli neposredne gospodarske koristi. (17) Države članice imajo zelo
različne rejne sisteme, načine kmetovanja in organizacije sektorjev.
Zato je treba državam članicam omogočiti, da na svojem ozemlju
uvedejo obvezno elektronsko identifikacijo le, kadar menijo, da je to ustrezno,
in ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov. (18) Za živali, ki vstopajo v Unijo
iz tretjih držav, morajo veljati enake identifikacijske zahteve, ki se
uporabljajo za živali, ki so rojene v Uniji. (19) Uredba (ES)
št. 1760/2000 določa, da mora pristojni organ izdati potni list za
vsako žival, ki jo je treba identificirati v skladu z navedeno uredbo. To
povzroča znatno upravno obremenitev za države članice.
Računalniške baze podatkov, ki so jih vzpostavile države članice,
zagotavljajo zadostno sledljivost notranjih premikov govedi. Zato je treba
potne liste izdati le za živali, ki so namenjene za trgovino znotraj Unije. Ko
začne delovati izmenjava podatkov med nacionalnimi računalniškimi
bazami podatkov, zahteva v zvezi z izdajo takih potnih listov za živali, ki so
namenjene za trgovino znotraj Unije, ne sme več veljati. (20) V oddelku II
naslova II Uredbe (ES) št. 1760/2000 so določena pravila za
prostovoljni sistem za označevanja govejega mesa, v skladu s katerimi mora
nekatere specifikacije za označevanje potrditi pristojni organ države
članice. Upravna obremenitev in stroški, ki nastanejo pri uporabi tega
sistema s strani držav članic in gospodarskih subjektov, niso sorazmerni s
koristmi sistema. Zato je treba navedeni oddelek črtati. (21) Pooblastila, podeljena Komisiji
na podlagi Uredbe (ES) št. 1760/2000, je treba po začetku
veljavnosti Lizbonske pogodbe uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe
o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). (22) Za zagotovitev uporabe pravil,
ki so potrebna za pravilno delovanje identifikacije, registracije in
sledljivosti govedi in govejega mesa, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov
v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo, kar zadeva zahteve
glede nadomestnih sredstev za identifikacijo govedi, posebne okoliščine, v
katerih lahko države članice podaljšajo roke za namestitev sredstev za
identifikacijo, podatke, ki se izmenjujejo med računalniškimi bazami
podatkov držav članic, rok za nekatere obveznosti poročanja, zahteve
glede sredstev za identifikacijo, informacije, ki jih je treba vključiti v
potne liste in posamezne registre gospodarstva, ki jih je treba voditi na
vsakem gospodarstvu, najmanjšo raven uradnega nadzora, identifikacijo in
registracijo premikov govedi, kadar se odpravlja na poletno pašo na razna
gorska območja, pravila za označevanje nekaterih proizvodov, ki
morajo biti enakovredna pravilom iz Uredbe (ES) št. 1760/2000,
opredelitve mletega govejega mesa, odrezkov govejega mesa ali kosov govejega
mesa, posebne navedbe, ki so lahko na etiketah, določbe o
označevanju, povezane s poenostavitvijo navedbe porekla, največje
velikosti in sestave nekaterih skupin živali, ter postopke
odobritve, povezane zs načinipogoji
označevanja na embalaži za razsekano meso, ter upravne
sankcije, ki jih države članice uporabijo v primeru nepravilnosti neizpolnjevanja
določb iz Uredbe (ES) št. 1760/2000. Zlasti je pomembno, da
Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja,
vključno na ravni strokovnjakov.
Komisija mora pri pripravi in oblikovanju takih delegiranih aktov zagotoviti
hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov
Evropskemu parlamentu in Svetu. (23) Za zagotovitev enotnih pogojev
za izvajanje te Uredbe (ES) št. 1760/2000,
kar zadeva registracijo gospodarstev, ki uporabljajo nadomestna sredstva za
identifikacijo, tehnične značilnosti in načine izmenjave
podatkov med računalniškimi bazami podatkov držav članic, obliko in
zasnovo sredstev za identifikacijo, tehnične postopke in standarde za
izvajanje elektronske identifikacije, obliko potnih listov in registra, ki ga
je treba voditi na vsakem gospodarstvu, ter pravila v zvezi s postopki
uporabe sankcij, ki jih države članice v skladu z Uredbo (ES)
št. 1760/2000 uvedejo zoper imetnike, ter korektivne
ukrepe, ki jih države članice sprejmejo za zagotovitev ustreznega
izpolnjevanja določb iz Uredbe (ES) št. 1760/2000, ko nepravilnosti, ki jih odkrijejo službe Komisije med nadzorom v
državah članicah pregledi na kraju samem to
upravičujejo, je treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo.
Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države
članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[18]. (24) Uredbo (ES)
št. 1760/2000 je zato treba ustrezno spremeniti – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Uredba (ES) št. 1760/2000 se
spremeni: (1) V členu 1 se drugi stavek
odstavka 2 črta. (2) V členu 3 se
točka (a) iz prvega odstavka nadomesti z naslednjim: „(a) sredstva za identifikacijo posameznih
živali;“ (3) Člen 4 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 4 Obveznost
identifikacije živali 1. Vse živali na gospodarstvu se
identificirajo z vsaj dvema posameznima sredstvoma za identifikacijo, ki sta
dovoljena v skladu s členoma 10 in 10a in ju odobri pristojni organ. Sredstva za identifikacijo se dodelijo
gospodarstvu, razdelijo in namestijo na živali na način, ki ga določi
pristojni organ. Vsa sredstva za identifikacijo,
nameščena na žival, imajo isto, enotno identifikacijsko kodo, ki
omogoča identifikacijo posamezne živali, skupaj z gospodarstvom, na
katerem se je rodila. 2. Države članice lahko uvedejo
nacionalne določbe o obvezni uporabi elektronskega identifikatorja kot
enega od dveh sredstev za identifikacijo iz odstavka 1. Države članice, ki uporabijo to
možnost, Komisiji zagotovijo besedilo takih nacionalnih določb. 3. Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko
goved, ki je namenjena za kulturne in športne prireditve, razen sejmov in
razstav, identificirana z nadomestnimi sredstvi za identifikacijo, ki
zagotavljajo identifikacijske standarde, enakovredne standardom iz navedenega
odstavka. 4. Gospodarstva, ki uporabljajo nadomestna
sredstva za identifikacijo, so registrirana v računalniški bazi podatkov. Komisija z izvedbenimi akti določi
potrebna pravila v zvezi s tako registracijo. Navedeni izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 23(2). 5. Komisija je pooblaščena, da v skladu
s členom 22b sprejme delegirane akte v zvezi z zahtevami glede
nadomestnih sredstev za identifikacijo iz odstavka 3, vključno z
določbami o njihovi odstranitvi in zamenjavi.“ (4) Vstavijo se naslednji
členi 4a do 4d: „Člen 4a Rok
za namestitev sredstev za identifikacijo 1. Sredstva za identifikacijo iz
člena 4(1) se namestijo do roka po rojstvu živali, ki ga določi
država članica, v kateri se je žival rodila. Navedeni rok ni daljši od: (a) 20 dni za prvo sredstvo za
identifikacijo; (b) 60 dni za drugo sredstvo za
identifikacijo. Žival ne sme zapustiti gospodarstva, na
katerem se je rodila, dokler sredstvi za identifikacijo nista nameščeni. 2. V posebnih okoliščinah lahko države
članice podaljšajo roke za namestitev sredstev za identifikacijo za
obdobje, ki je daljše od rokov iz odstavkov 1(a) in (b). Države
članice, ki uporabijo to možnost, o tem obvestijo Komisijo. Komisija je pooblaščena, da v
skladu s členom 22b sprejme delegirane akte za določitev
navedenih posebnih okoliščin. Člen 4b Identifikacija
živali iz tretjih držav 1. Vsaka žival, za katero v skladu z
Direktivo 91/496/EGS veljajo veterinarski pregledi živali, ki vstopajo v
Unijo iz tretjih držav, in ki je namenjena za namembno gospodarstvo znotraj
ozemlja Unije, je identificirana na namembnem gospodarstvu s sredstvi za
identifikacijo iz člena 4(1). Prvotna identifikacija, nameščena
na žival v tretji državi porekla, se zabeleži v računalniško bazo podatkov
iz člena 5, skupaj z enotno identifikacijsko kodo posameznih sredstev
za identifikacijo, ki jo žival prejme v namembni državi članici. Vendar se prvi pododstavek ne uporablja
za živali, ki so namenjene neposredno za klavnico v državi članici, pod
pogojem, da so živali zaklane v 20 dneh po navedenih veterinarskih pregledih. 2. Sredstva za identifikacijo živali iz
prvega pododstavka odstavka 1 se namestijo do roka, ki ga določi
država članica, v kateri je namembno gospodarstvo. Navedeni rok ni daljši od 20 dni po
veterinarskih pregledih iz odstavka 1. Sredstva za identifikacijo se v
vsakem primeru namestijo na živali, preden zapustijo namembno gospodarstvo. 3. Če je namembno gospodarstvo v državi
članici, ki je uvedla nacionalne določbe o obvezni uporabi
elektronskega identifikatorja, kot je navedeno v členu 4(2), se živali
identificirajo z navedenim elektronskim identifikatorjem v namembnem
gospodarstvu v Uniji do roka, ki ga določi namembna država članica. Navedeni rok ni daljši od 20 dni po
veterinarskih pregledih iz odstavka 1. Elektronski identifikator se v
vsakem primeru namesti na živali, preden zapustijo namembno gospodarstvo. Člen 4c Identifikacija
živali, premaknjenih iz ene države članice v drugo 1. Živali, premaknjene iz ene države
članice v drugo, ohranijo sredstva za identifikacijo, ki so bila na njih
nameščena v skladu s členom 4. 2. Če je namembno gospodarstvo v državi
članici, ki je uvedla nacionalne določbe o obvezni uporabi
elektronskega identifikatorja, se živali identificirajo z navedenim
elektronskim identifikatorjem: (a) preden se premaknejo na namembno
gospodarstvo v navedeni državi članici ali (b) na namembnem gospodarstvu do roka, ki ga
določi država članica, v kateri je navedeno gospodarstvo. Rok iz točke (b) ni daljši od
20 dni od datuma prihoda živali na namembno gospodarstvo. Sredstva za identifikacijo
se v vsakem primeru namestijo na živali, preden zapustijo namembno
gospodarstvo. Vendar se prvi pododstavek ne uporablja
za živali, ki so namenjene neposredno za klavnico na ozemlju države
članice, ki je uvedla nacionalne določbe o obvezni uporabi
elektronskega identifikatorja, pod pogojem, da so živali zaklane v 20 dneh
po navedenih veterinarskih pregledih. Člen 4d Odstranitev ali zamenjava sredstev
za identifikacijo Sredstva za identifikacijo ne smejo biti odstranjena ali zamenjana brez
dovoljenja in brez nadzora pristojnega organa. Tako dovoljenje se lahko izda
le, če odstranitev ali zamenjava ne ogroža sledljivosti živali.“ (5) Člen 5 se spremeni: –
drugi odstavek se črta in nadomesti z
naslednjim: „Države
članice si lahko izmenjujejo elektronske podatke med svojimi
računalniškimi bazami podatkov od datuma, ko Komisija potrdi celovito
delovanje sistema za izmenjavo podatkov. Komisija
v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte za določitev
pravil o podatkih, ki se izmenjujejo med računalniškimi bazami podatkov
držav članic. Komisija
z izvedbenimi akti: (a) določi tehnične pogoje in
načine take izmenjave; (b) potrdi celovito delovanje sistema za
izmenjavo podatkov. Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 23(2).“ (6) Člen 6 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 6 Če si država članica ne izmenjuje
elektronskih podatkov z drugimi državami članicami v okviru sistema za
elektronsko izmenjavo iz člena 5: (a) pristojni organ za vsako žival, ki je
namenjena za trgovino znotraj Unije, izda potni list na podlagi informacij iz
računalniške baze podatkov, vzpostavljene v navedeni državi članici; (b) vsako žival, za katero se izda potni
list, ob vsakršnem premiku iz ene države članice v drugo spremlja potni
list; (c) se potni list, ki spremlja žival, ob
prispetju živali na namembno gospodarstvo predloži pristojnemu organu države
članice, v kateri je namembno gospodarstvo.“ (7) Člen 7
se spremeni: (a) odstavek 1
se spremeni: (i) druga
alinea se nadomesti z naslednjim: „– poročati
pristojnemu organu o vseh premikih na gospodarstvo in z njega ter o vsakem
rojstvu in poginu živali na gospodarstvu, skupaj z datumi navedenih dogodkov,
do roka, ki ga določi država članica; rok je vsaj tri dni in
največ sedem dni od dogodka; države članice lahko od Komisije
zahtevajo, da podaljša rok sedmih dni.“ (ii) doda se naslednji drugi pododstavek: „Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 22b sprejme delegirane akte za določitev okoliščin,
v katerih lahko države članice podaljšajo rok sedmih dni iz druge alinee
prvega pododstavka, skupaj z najdaljšim trajanjem podaljšanja.“ (b) doda se
naslednji odstavek 5: „5. Z
odstopanjem od odstavka 4 je vodenje posodobljenega registra izbirno za
vsakega imetnika, ki: (a) ima
neposreden dostop do računalniške baze podatkov, ki že vsebuje
informacije, ki jih je treba vključiti v register; in (b) vnese posodobljene informacije neposredno
v računalniško bazo podatkov v 24 urah od dogodka.“ (8) Vstavi se naslednji
člen 9a: „Člen 9a Usposabljanje Države članice zagotovijo, da vsaka oseba, ki
je odgovorna za identifikacijo in registracijo živali, prejme navodila in
smernice glede ustreznih določb te uredbe ter glede morebitnih delegiranih
in izvedbenih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi členov 10 in
10a, ter da so na voljo ustrezni tečaji usposabljanja.“ (9) Člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 Prenos pooblastil za sprejemanje
nekaterih delegiranih aktov na Komisijo Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 22b
sprejme delegirane akte za določitev potrebnih pravil, vključno s
prehodnimi ukrepi, ki so potrebni za njihovo uvedbo, v zvezi z: (a) zahtevami glede sredstev za
identifikacijo iz člena 4; (b) informacijami, ki jih je treba navesti v
potnem listu iz člena 6; (c) informacijami, ki jih je treba vnesti v
register iz člena 7; (d) najmanjšo ravnjo uradnega nadzora, ki ga
je treba izvajati v skladu s členom 22; (e) identifikacijo in registracijo premikov
govedi, kadar se odpravlja na poletno pašo na razna gorska območja.“. (10) Vstavi se naslednji člen 10a: „Člen 10a Prenos nekaterih izvedbenih
pooblastil na Komisijo Komisija lahko z izvedbenimi akti določi
potrebna pravila, vključno s prehodnimi ukrepi, ki so potrebni za njihovo
uvedbo, v zvezi z: (a) obliko in zasnovo sredstev za identifikacijo
iz člena 4; (b) tehničnimi postopki in standardi za
izvajanje elektronske identifikacije govedi; (c) obliko potnega lista iz
člena 6; (d) obliko registra iz člena 7. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
postopkom preverjanja iz člena 23(2).“. (11) Člen 13 se spremeni: (a) odstavka 3 in 4 se črtata; (b) v odstavku 5 se uvodno besedilo
točke (a) nadomesti z naslednjim: „(a) Nosilci dejavnosti in organizacije na
etiketah navedejo tudi:“ (12) V členu 14 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim: „Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 22b
sprejme delegirane akte za določitev pravil za odrezke govejega mesa ali
kose govejega mesa, ki so enakovredna pravilom iz prvih treh odstavkov tega
člena.“ (13) Člen 15 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 15 Obvezno
označevanje govejega mesa iz tretjih držav Z odstopanjem od člena 13 se goveje
meso, uvoženo na ozemlje Unije in za katero niso na voljo vse informacije iz
člena 13, označi z navedbo: ‚Poreklo: ni iz EU‘ in ‚Zaklano v (ime tretje
države)‘.“ (14) Členi 16, 17 in 18 se
črtajo. (15) Člen 19 se nadomesti z naslednjim: „Člen 19 Prenos pooblastil za sprejemanje
nekaterih delegiranih aktov na Komisijo Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 22b sprejme delegirane akte v zvezi z: (a) opredelitvami mletega govejega mesa,
odrezkov govejega mesa ali kosov govejega mesa iz člena 14; (b) posebnimi navedbami, ki so lahko na
etiketah; (c) določbami o označevanju,
povezanimi s poenostavitvijo navedbe porekla; (d) največjo velikostjo in sestavo skupine
živali iz člena 13(2)(a); (e) postopki odobritve, povezanimi s pogoji
označevanja na embalaži za razsekano meso.“ (16) Člena 20 in 21 se
črtata. (17) Člen 22 se spremeni: (a) v odstavku 1 se doda naslednji
tretji pododstavek: „Komisija z izvedbenimi
akti določi potrebna pravila, vključno s prehodnimi ukrepi, ki so
potrebni za njihovo uvedbo, v zvezi s postopki za uporabo sankcij iz drugega
pododstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom
preverjanja iz člena 23(2).“ „Komisija z
izvedbenimi akti določi potrebna pravila, vključno s prehodnimi
ukrepi, ki so potrebni za njihovo uvedbo, v zvezi s postopki in pogoji za
uporabo sankcij iz drugega pododstavka.“ (b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Kadar Komisija oceni,
da rezultat pregleda na kraju samem iz točke (b) odstavka 2 to
upravičuje, z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki ga naslovi na zadevno
državo članico, o določitvi potrebnih korektivnih ukrepov, ki jih
mora navedena država članica sprejeti v zvezi z ugotovljenimi
nepravilnostmi, vključno z ravnjo nadzora, ki ga morajo opraviti pristojni
organi za zagotovitev ustreznega izpolnjevanja določb iz te uredbe. Če Komisija
meni, da je na podlagi rezultatov pregledov to upravičeno, z izvedbenim
aktom pripravi ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne skladnosti,
zlasti v zvezi z ravnjo nadzora, upravnimi sankcijami ter določbami,
povezanimi z roki iz člena 4, 4a, 4b in 4c. Navedeni izvedbeni
akt se sprejme v skladu s postopkom preverjanja iz člena 23(2).“ (c) vstavi se naslednji nov
odstavek 4a: „4a. Komisija se pooblasti,
da v skladu s členom 22b sprejeme delegirane akte za določitev
upravnih sankcij, ki jih države članice uporabijo, kadar rejci, nosilci
dejavnosti in organizacije, ki dajejo na trg goveje meso, ne izpolnjujejo
obveznosti iz te uredbe.“ (dc) odstavka 5
in 6 se črtata. (18) Vstavita
se naslednja člena 22a in 22b: „Člen 22a Pristojni organi Države članice
določijo pristojni organ ali organe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti
s to uredbo in morebitnimi akti, ki jih Komisija sprejme na njeni podlagi. Komisijo in druge
države članice obvestijo o identiteti navedenih organov. Člen 22b Izvajanje delegiranih pooblastil 1. Komisiji
se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo iz člena 4(5),
člena 4a(2), ter členov 5,
7, 10, 14 in 19 ter člena 22(4a) se prenese
na Komisijo za nedoločen čas od* [*datum začetka veljavnosti te
uredbe ali kateri koli drug datum, ki ga določi zakonodajalec]. 3. Pooblastilo iz člena 4(5),
člena 4a(2), ter členov 5,
7, 10, 14 in 19 ter člena 22(4a) lahko
Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu
pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic
začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na
poznejši datum, določen v njem. Preklic ne vpliva na veljavnost
delegiranih aktov, ki so že v veljavi. 4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega
akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet na podlagi
člena 4(5), člena 4a(2), ter členov 5, 7, 10, 14 in 19 ter
člena 22(4a), začne veljati le, če mu Evropski
parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v
zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba
obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo
Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“. (19) Člen 23
se nadomesti z naslednjim: „Člen 23 Postopek v odboru 1. Komisiji
pomagata: (a) pri izvedbenih aktih, sprejetih na
podlagi člena 22(1), Odbor za kmetijske sklade, ustanovljen s
členom 41 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005[19]; (b) pri izvedbenih aktih, sprejetih na
podlagi člena 4(4), členov 5 in 10a ter člena 22(4),
Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s
členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in
Sveta[20].
Navedena odbora sta odbora v smislu
Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se
uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s
pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za
predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva
navadna večina članov odbora.“. Člen 2 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 4.4.2012 Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik [1] UL L 204, 11.8.2000,
str. 1. [2] COM(2005) 322 konč. –
Časovni načrt za TSE:
http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/tse_bse/docs/roadmap_en.pdf [3] http://www.cc.cec/sg_vista/cgi-bin/repository/getdoc/COMM_PDF_COM_2009_0544_F_EN_ANNEXE.pdf. [4] COM(2007) 539 konč. [5] COM(2004) 316 konč. [6] SEC(2009)1601 z dne 16. novembra 2009:
http://ec.europa.eu/agriculture/simplification/sec2009_1601_en.pdf. [7] http://ec.europa.eu/enterprise/policies/better-regulation/files/hlg_opinion_agriculture_050309_en.pdf, str. 7. [8] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [9] UL L 55, 28.2.2011, str. 19. [10] UL L xx, xx.xx.xxxx, str. xx. [11] UL L xx, xx.xx.xxxx, str. xx. [12] UL L xx, xx.xx.xxxx, str. xx. [13] UL L 204, 11.8.2000,
str. 1. [14] COM(2009) 544 konč. [15] COM(2005) 9 konč. [16] COM(2008) 545 konč. [17] COM(2007) 539 konč. [18] UL L 55, 28.2.2011,
str. 13. [19] UL L 209, 11.8.2005,
str. 1. [20] UL L 31, 1.2.2002,
str. 1.