OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu (MKDSP) iz leta 2006 je skoraj soglasno sprejela Mednarodna organizacija dela (ILO) 23. februarja 2006 v Ženevi. Uporablja se v mednarodnem pomorskem prometu in zajema bistvene zadeve, kakor so minimalne zahteve za delo pomorščakov na ladji (naslov I MKDSP), pogoji zaposlovanja (naslov II MKDSP), nastanitev, rekreacijske zmogljivosti, hrana in preskrba (naslov III MKDSP), varovanje zdravja, zdravniška oskrba, socialni ukrepi in druge oblike socialnega varstva (naslov IV), skladnost in izvrševanje (naslov V), da zagotavlja dostojne delovne in življenjske pogoje na ladjah, ter postopke za izvajanje teh določb. Konvencija se lahko šteje za prvi kodeks o delu v pomorstvu za več kot 1,2 milijona pomorščakov po vsem svetu ter za lastnike ladij in pomorske narode po svetu.

Države članice EU in Komisija so od vsega začetka podpirale delo Mednarodne organizacije dela na tem področju. EU meni, da je MKDSP z določitvijo minimalnih skupnih standardov za vse zastave in pomorščake dragocen prispevek k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev v pomorskem sektorju na svetovni ravni. V tem smislu je EU že sprejela Odločbo Sveta 2007/431/ES z dne 7. junija 2007 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006[1]. Nekatere države članice so jo že ratificirale (Španija, Bolgarija, Luksemburg, Danska, Latvija, Nizozemska), druge pa se na to pripravljajo. V bistvu nacionalna zakonodaja držav članic na splošno zagotavlja večje varstvo in je podrobnejša od standardov ILO. Pogoj za ohranitev skladnosti med mednarodnimi in nacionalnimi standardi ter ratifikacijo Konvencije je obsežen pregled nacionalnih zakonodaj, ki zahteva veliko časa.

Doslej je MKDSP ratificiralo 22 držav, ki predstavljajo več kot 45 % tonaže svetovnega ladjevja, za začetek veljavnosti MKDSP pa je potrebnih 30 ratifikacij in 33 % tonaže svetovnega ladjevja.

EU je sprejela tudi Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES[2]. Direktiva 2009/13/ES pomeni izjemen dosežek socialnega dialoga v sektorju, cilj tega predloga pa je zagotoviti tej direktivi ustrezna sredstva za izvrševanje v Uniji.

S tem namenom je po eni strani predvideno, da se od držav članic zahteva uporaba Direktive 2009/13/ES, kadar uveljavljajo svoja pooblastila kot države zastave.

Kot kaže, se je z Direktivo 2009/13/ES evropska zakonodaja uskladila z mednarodnimi standardi, ki jih je določila MKDSP. Ta direktiva je prevzela ustrezne določbe MKDSP, ki določajo pravice pomorščakov v zgoraj omenjenih naslovih I, II, III in IV.

Vendar evropski socialni partnerji, ki želijo izvajati svoj sporazum z uporabo odločbe Sveta na podlagi člena 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije, nimajo pooblastila za vključitev določb o izvrševanju iz naslova V MKDSP v svoj sporazum in so zato zaprosili Komisijo, da s tem v zvezi ukrepa. Namen te pobude je storiti prav to, z odgovornostmi države zastave.

Pobuda je del politike EU o pomorskih poklicih. Kot je Komisija navedla v svojem Sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018[3], si EU z ukrepi, ki po potrebi vključujejo Komisijo, države članice in sam sektor, resnično prizadeva, da bi poudarila privlačnost pomorskih poklicev za Evropejce. To v celoti velja za izvajanje MKDSP, ki znatno izboljšuje delovne in življenjske pogoje na ladjah. Sporočilo poudarja, da sporazum med socialnimi partnerji EU o izvajanju bistvenih elementov te konvencije priča o široki podpori sektorja na tem področju in da so zato cilji ukrepov EU in držav članic:

– napredek v smeri hitre ratifikacije MKDSP v državah članicah in pravočasnega sprejetja predlogov Komisije na podlagi sporazuma socialnih partnerjev o izvajanju njenih bistvenih elementov v zakonodaji EU;

– zagotoviti učinkovito izvrševanje novih pravil z ustreznimi ukrepi, vključno z zahtevami glede nadzora države zastave in države pristanišča[4].

Bela knjiga Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu[5] poudarja pomen socialne agende za pomorski promet za izboljšanje delovnih mest in povečanje varnosti, Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen k Beli knjigi, pa predvideva predlog za učinkovito izvrševanje MKDSP.

Ta predlog je tesno povezan s Predlogom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča, ki je namenjen zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za sektor na svetovni ravni z izvrševanjem MKDSP v vseh evropskih pristaniščih.

1.1         Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu

Kot na splošno priznava in izrecno navaja ILO, je sektor pomorskega prometa prvi „resnično globalni sektor na svetu“, ki „zahteva ustrezen mednarodni regulativni odziv – globalne standarde, ki veljajo za celotni sektor“.

MKDSP, ki je bila sprejeta leta 2006, zagotavlja celovite pravice in varstvo pri delu za vse pomorščake, ne glede na njihovo narodnost in zastavo ladje.

Cilj MKDSP je doseganje dostojnih delovnih pogojev za pomorščake in zagotavljanje poštene konkurence za kakovostne lastnike ladij. MKDSP določa pravice pomorščakov do dostojnih pogojev dela na številnih področjih in je bila zasnovana tako, da je uporabna na svetovni ravni, lahko razumljiva, se lahko posodablja in enotno izvršuje. Zasnovana je bila tudi tako, da postane globalni instrument, znan kot „četrti steber“ sistema mednarodnih predpisov o kakovostnem ladijskem prometu, ki dopolnjuje tri glavne konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO): Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (konvencija SOLAS), Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (konvencija STCW) ter Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (konvencija MARPOL).

MKDSP vsebuje štiri naslove, ki obravnavajo pravice pomorščakov: naslov 1 o minimalnih zahtevah za delo pomorščakov na ladji, naslov 2 o pogojih zaposlovanja, naslov 3 o nastanitvi, rekreacijskih zmogljivostih, hrani in preskrbi ter naslov 4 o varovanju zdravja, zdravstveni oskrbi ter socialni zaščiti in socialni varnosti.

Poleg tega MKDSP v naslovu 5 vsebuje mehanizme za izboljšanje nadzora na vseh ravneh: ladje, družbe, države zastave, države pristanišča in države, iz katere izhajajo delavci, ter sistem ILO za globalno in enotno skladnost ter preverjanje. Skupaj z veljavnim sklopom pravil je bil potreben tudi učinkovitejši sistem za izvrševanje in skladnost, da se zaradi varnosti in zaščite ladij ter varstva okolja odstranijo podstandardne ladje.

Zato mora EU prek nadzora države zastave in države pristanišča poskrbeti za sredstva, s katerimi se zagotovi uporaba ustreznih delovnih standardov MKDSP v pomorstvu na vseh ladjah, ki pristajajo v pristaniščih EU, ne glede na narodnost pomorščakov.

Izvrševanje standardov MKDSP prek nadzora države zastave in države pristanišča je treba obravnavati tudi kot način za omejevanje socialnega dampinga, ki izkrivlja delovne pogoje na ladji in kaznuje lastnike ladij, ki zagotavljajo dostojne delovne pogoje v skladu s pravili ILO.

1.2.        Odgovornosti države zastave na podlagi MKDSP

S sprejetjem MKDSP je Mednarodna organizacija dela razvila inovativne predpise v zvezi z izdajanjem spričeval za delovne pogoje na ladjah.

MKDSP določa prepričljiv sistem izvrševanja, ki ga podpira sistem izdaje spričeval, v katerem država zastave (ali priznana organizacija/subjekt, ki deluje v njenem imenu) pregleda načrte skladnosti lastnika ladje ter preveri in potrdi, da so dejansko pripravljeni in se izvajajo. Ladje bodo morale imeti na krovu spričevalo o delu v pomorstvu in izjavo o skladnosti dela v pomorstvu. Te dokumente bo pripravila država zastave, ki uveljavlja pristojnost za ladje in potrjuje rezultate preverjanj. V skladu z MKDSP se ta zahteva nanaša na ladje z nosilnostjo več kot 500 bruto ton (GT) v mednarodni plovbi ali v kabotaži v tujini. Od držav članic EU se pričakuje, da bodo poskrbele, da se nacionalni zakoni in predpisi o izvajanju Direktive 2009/13/ES spoštujejo tudi na manjših ladjah (z nosilnostjo manj kot 500 bruto ton), za katere izdaja spričeval v skladu z MKDSP ni obvezna. Da se prepreči vključevanje novega regulativnega sloja za države članice, se s tem predlogom celotni sistem izdaje spričeval ne vključuje v zakonodajo EU, temveč se prepušča mednarodnemu pravu.

1.3.        Sedanja zakonodaja EU

EU je vzpostavila pravni okvir za povečanje varnosti v pomorskem prometu s sprejetjem treh paketov za pomorsko varnost, zadnjega v letu 2009. Nekateri predpisi EU o varnosti v pomorskem prometu ter zdravju in varnosti so ustrezni za ta predlog. Na kratko so povzeti v nadaljevanju.

1.3.1      Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave[6]

Cilj Direktive 2009/21/ES je na ravni EU zagotoviti, da države članice učinkovito in dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti kot države zastave, povečujejo varnost in preprečujejo onesnaževanje z ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo. Direktiva določa pogoje za ladje, ki se želijo registrirati pod zastavo države članice, ter obveznosti držav zastave, da vzpostavijo sistem vodenja kakovosti in notranjega ocenjevanja v skladu z mednarodnimi standardi. Za ta namen se uporabljajo standardi IMO – zlasti obvezni načrt pregledov nacionalnih uprav za pomorstvo in Kodeks države zastave IMO.

Vendar Direktiva 2009/21/ES ne vsebuje seznama obveznosti, ki jih mora izvajati država zastave, temveč se sklicuje na postopke IMO. Zato je treba v zakonodajo EU uvesti nekatere obveznosti države zastave, ki jih obsega izvrševanje Direktive 2009/13/ES. Ker je narava ciljev pričujočega predloga ločena in drugačna od ciljev Direktive 2009/21, se zdi, da se je pravilneje odločiti za samostojni predlog in ne za spremembo Direktive 2009/21/ES.

1.3.2      Direktiva 2009/13/ES

Na podlagi sporazuma med EU in socialnimi partnerji Direktiva 2009/13/ES izvaja nekatere standarde MKDSP v okviru prava Unije. Zlasti njena priloga je vključila ustrezne elemente iz naslovov 1, 2, 3 in 4 MKDSP o minimalnih zahtevah za delo na ladjah (zdravniško spričevalo, najnižja starost, usposabljanje in kvalifikacije), pogojih zaposlovanja (pogodbe o zaposlitvi pomorščakov, repatriacija, odškodnina za izgubo ali potopitev ladje, število članov ladijske posadke, poklicni razvoj, razvoj znanj in spretnosti ter možnosti za zaposlitev pomorščakov), določbe o nastanitvi, rekreacijskih zmogljivostih, hrani in preskrbi, določbe o varovanju zdravja, zdravstveni oskrbi in socialni zaščiti, vključno z odgovornostjo lastnika ladje in dostopom do zmogljivosti na kopnem, ter na koncu tudi določbe o pritožbenih postopkih na ladji.

Če ni izrecno določeno drugače, Direktiva 2009/13/ES velja za vse ladje v javni ali zasebni lasti, ki običajno opravljajo trgovske posle, razen za ladje, ki so namenjene za ribištvo ali podobne dejavnosti, ter tradicionalno grajene ladje, kot so arabske jadrnice dhow in džunke. Ta direktiva se ne uporablja za bojne ladje ali vojaške pomožne ladje.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Države članice EU so dejavno sodelovale pri pogajanjih o MKDSP s Komisijo, ki je organizirala usklajevanje stališč EU. Vse države članice EU so sprejele MKDSP leta 2006.

Celovito javno posvetovanje je junija 2011 državam članicam in zainteresiranim stranem dalo priložnost, da izrazijo svoja stališča.

Obstaja splošno soglasje, da je za izvrševanje zahtev MKDSP potrebno posodobiti zakonodajo v zvezi z državo zastave in državo pristanišča.

Posebni pozitivni učinki, ki so bili poudarjeni, zajemajo krepitev varnosti v pomorskem prometu, izboljšanje kakovosti ladijskega prometa, zagotavljanje pogojev za bolj pošteno konkurenco med prevozniki iz EU in prevozniki, ki niso iz EU, ter med zastavami EU in zastavami, ki niso iz EU.

Zainteresirane strani so omenile tudi boljšo kakovost delovnih mest za vse pomorščake, in sicer za pomorščake iz EU, ki delajo na ladjah pod zastavo EU, pomorščake na ladjah, ki ne plujejo pod zastavo EU, tudi zunaj EU, ter za pomorščake, ki niso iz EU in delajo na ladjah, ki ne plujejo pod zastavo EU.

Delovna skupina za zaposlovanje in konkurenčnost v pomorstvu, neodvisni organ, ki ga je ustanovil podpredsednik Siim Kallas julija 2010 in je svoje delo končal junija 2011 ter izdal poročilo[7] s priporočili glede politik za spodbujanje pomorske stroke v Evropi, je priporočila izvrševanje MKDSP.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1         Vsebina predloga

3.1.1      Odgovornosti države zastave

Nacionalna zastava pomeni osnovni vir odgovornosti države za ladjo. Države zastave morajo poskrbeti, da njihove ladje ustrezajo standardom, ki so jih sprejele države zastave v skladu z mednarodnim pravom in konvencijami, zlasti minimalnimi mednarodnimi standardi. To pomeni, da morajo ladje države zastave obratovati in biti vzdrževane tako, da se tveganja za pomorščake, morsko okolje in tovor zmanjšajo na najmanjšo možno mero. Člen 94 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982 (UNCLOS 1982) določa temeljne obveznosti držav zastave, člen 94(5) pa zahteva, da države zastave ukrenejo vse potrebno za zagotovitev spoštovanja splošno sprejetih mednarodnih predpisov, postopkov in prakse.

Država zastave uveljavlja učinkovito pristojnost in nadzor nad upravnimi, tehničnimi in socialnimi zadevami na svojih ladjah in posadko na odprtem morju. Izvršuje predpise na plovilih, ki so registrirana pod njeno zastavo, vključno s predpisi, povezanimi z inšpekcijskimi pregledi, izdajanjem spričeval ter izdajanjem varnostnih dokumentov in dokumentov o preprečevanju onesnaževanja.

V praksi to pomeni, da države članice preverijo, ali ladja izpolnjuje mednarodna pravila in predpise s področij, ki spadajo v njeno odgovornost, preden ji dovolijo pluti pod svojo zastavo.

Ta predlog o državi zastave se omejuje na prevzem nekaterih delov naslova V MKDSP v zvezi z odgovornostmi države zastave. Kot je že omenjeno, ta predlog dopolnjuje Direktivo 2009/21/ES o državi zastave, vendar je ne spreminja. Predlog zagotavlja izvrševanje Direktive 2009/13/ES in skladnost države zastave s to direktivo.

Vendar vseh določb MKDSP, ki določajo naloge ladij v zvezi s spričevalom o delu v pomorstvu in izjavo o skladnosti dela v pomorstvu ter potrjujejo, da velja vseh 14 elementov MKDSP (najnižja starost pomorščakov, zdravniško spričevalo pomorščakov, kvalifikacije pomorščakov, pogodbe o zaposlitvi pomorščakov, uporaba katere koli licencirane ali certificirane ali regulirane zasebne službe za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov, ure dela ali počitka, število članov ladijske posadke, nastanitev, rekreacijske zmogljivosti na ladji, hrana in preskrba, zdravje in varnost ter preprečevanje nesreč, zdravstvena oskrba na ladji, pritožbeni postopki na ladji, plačilo plač), zaradi pristojnosti EU in političnih možnosti ni mogoče prenesti v zakonodajo EU.

Tako Direktiva 2009/13 ne vsebuje celotnega sklopa zadev, ki jih ureja MKDSP. Zato so obveznosti držav zastave EU omejene na izvrševanje določb Direktive 2009/13/ES.

3.1.2      Podrobna vsebina predloga

Namen Direktive 2009/21/ES je zagotoviti dober ugled zastav vseh držav članic EU (da niso uvrščene na črno listo) in vključiti sistem pregledov Mednarodne pomorske organizacije (IMO) za države zastave v zakonodajo EU ter uvesti izdajo spričeval nacionalnih pomorskih organov o kakovosti, medtem ko so nameni tega predloga drugačni. Ta predlog se ne sklicuje na nobene postopke IMO, temveč določa načela za spremljanje uporabe Direktive 2009/13/ES s prevzemanjem nekaterih standardov iz Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu. Zaradi jasnosti je bolje zagotoviti ločeno besedilo.

Člen 1 opisuje vsebino predloga, ki vsebuje zagotovitve, da države zastave EU izpolnjujejo svoje odgovornosti pri uporabi in izvrševanju Direktive 2009/13/ES.

Člen 2 se nanaša na opredelitev pojma ladje in lastnika ladje na podlagi opredelitve iz MKDSP, ki je uporabljena v Direktivi 2009/13/ES, da se prepreči morebitna razlika med standardi in ukrepi za izvajanje.

Člen 3 določa obveznost države zastave, da določi mehanizme za inšpekcijski pregled in zagotovitev skladnosti svojih ladij z Direktivo 2009/13/ES.

Člen 4 se nanaša na poklicne kvalifikacije in neodvisnost osebja, ki je odgovorno za preverjanje, ali se zadeve iz Direktive 2009/13/ES pravilno uporabljajo na ladjah, ki plujejo pod zastavami zadevnih držav članic.

Člen 5 obravnava pritožbe na ladjah, ki plujejo pod zastavo EU, ter določa načela in postopke, ki jih mora upoštevati pristojno osebje držav zastave.

3.1.3      Obrazložitveni dokumenti, ki so priloženi k obvestilu o ukrepih za prenos

Na podlagi Skupnih političnih izjav (UL 2011/C 369/02; UL 2011/C 369/03)[8] Komisija zdaj preučuje potrebo po obrazložitvenih dokumentih za vsak primer posebej. Predlog ne spreminja nobenega drugega pravnega akta, zato se meni, da zaradi sorazmernosti obrazložitveni dokumenti v tem predlogu niso upravičeni, da se prepreči morebitna dodatna upravna obremenitev in tudi zato, ker je predlog dovolj omejen in ne vpliva na močno regulirana področja na nacionalni ravni. Zato ta predlog ne vsebuje uvodne izjave o obrazložitvenih dokumentih.

3.2         Pravna podlaga

Člen 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

3.3         Načelo subsidiarnosti

Usklajeni predpisi o izvrševanju v celotni EU bi naj prispevali k zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev delovanja, da se preprečijo izkrivljanja konkurence na notranjem trgu na račun varnosti v pomorskem prometu ter zagotovijo dostojni delovni in življenjski pogoji za vse pomorščake, ne glede na njihovo narodnost. Kot učinkovite za zagotavljanje boljšega nadzora ladij, ki pristajajo v pristaniščih EU, so se pokazale zlasti izkušnje pri pomorski inšpekciji države pristanišča na ravni EU, ki združuje vire in zagotavlja izmenjavo informacij.

3.4         Načelo sorazmernosti

Ukrepi države zastave so temeljno sredstvo za izvrševanje v sektorju pomorskega prometa. Namen tega predloga je krepitev vloge države zastave pri spremljanju učinkovite uporabe Direktive 2009/13/ES na skladen način, ki preprečuje državam članicam posamezno ukrepanje na račun skladnosti in morebitne kršitve mednarodnega prava ali prava EU.

3.5         Izbira instrumentov

V smislu minimalnih standardov, ki jih morajo izvajati države članice z ukrepi v svojih nacionalnih sistemih in na področju deljenih pristojnosti, je ustrezni instrument direktiva.

3.6         Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan začetka veljavnosti Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, prav tako kot Direktiva 2009/13.

2012/0065 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o odgovornostih države zastave za izvrševanje Direktive Sveta 2009/13/ES o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Cilji ukrepov Unije na področju pomorskega prometa so med drugim izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev pomorščakov na ladjah, varnost na morju ter preprečevanje onesnaževanja zaradi pomorskih nesreč.

(2)       Unija se zaveda dejstva, da večino nesreč na morju povzročijo neposredno človeški dejavniki, zlasti utrujenost.

(3)       Eden od glavnih ciljev politike Unije glede pomorske varnosti je izločitev podstandardnega ladjevja.

(4)       Mednarodna organizacija dela je 23. februarja 2006 sprejela Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (Konvencija), da bi ustvarila enoten, skladen instrument, ki v čim večji meri zajema vse sodobne standarde iz obstoječih mednarodnih konvencij in priporočil o delovnih standardih v pomorstvu ter tudi temeljna načela iz drugih mednarodnih konvencij o delovnih standardih.

(5)       Odločba Sveta 2007/431/ES z dne 7. junija 2007[11] je pooblastila države članice, da ratificirajo Konvencijo. Države članice se poziva, naj Konvencijo čim prej ratificirajo.

(6)       Konvencija določa delovne standarde v pomorstvu za vse pomorščake, ne glede na njihovo narodnost in zastavo ladje.

(7)       Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009[12] izvaja Sporazum, sklenjen med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter spreminja Direktivo 1999/63/ES (Sporazum).

(8)       Direktiva 2009/13/ES je bil sprejeta na podlagi člena 155 Pogodbe.

(9)       Ker sporazumi, sklenjeni na podlagi člena 155 Pogodbe, ki se izvajajo s sklepi Sveta, lahko vsebujejo le zadeve, opredeljene v členu 153 Pogodbe, nekatere določbe Konvencije v zvezi z odgovornostmi države zastave za izvrševanje Konvencije ne morejo biti del socialnega sporazuma, ki se izvaja z Direktivo 2009/13/ES. Navedene določbe je treba vključiti v zakonodajo EU s to direktivo.

(10)     Čeprav Direktiva 2009/21/ES ureja odgovornosti države zastave z vključevanjem sistema pregledov IMO za države zastave v zakonodajo Unije ter uvajanjem izdajanja spričeval nacionalnih pomorskih organov o kakovosti, se zdi, da bi ločena direktiva, ki zajema delovne standarde v pomorstvu, primerneje in jasneje odražala različne namene in postopke.

(11)     Direktiva 2009/13/ES se uporablja za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice. Zato morajo države članice spremljati skladnost ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, z vsemi določbami navedene direktive.

(12)     Za nadzor učinkovitega izvrševanja Direktive 2009/13/ES je potrebno, da države članice z rednimi inšpekcijskimi pregledi, spremljanjem in drugimi ukrepi nadzora preverjajo, ali ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2009/13/ES.

(13)     Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi obsega ali učinkov ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(14)     Ker ta direktiva izvršuje Direktivo 2009/13/ES, mora začeti veljati na isti dan kot Direktiva 2009/13/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa pravila, ki zagotavljajo, da države članice učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti kot države zastave v zvezi s spremljanjem skladnosti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, z Direktivo 2009/13/ES. Ta direktiva ne posega v Direktivo 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta[13].

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

a) „ladja“ pomeni ladjo, ki ne pluje izključno v celinskih vodah, vodah znotraj zaščitenih voda ali v njihovi neposredni bližini oziroma na območjih, kjer veljajo pristaniški predpisi;

b) „lastnik ladje“ pomeni lastnika ladje oziroma drugo organizacijo ali osebo, kot so upravitelj, pooblaščenec ali zakupnik ladijskega prostora, ki je prevzela odgovornost za obratovanje ladje od lastnika in ki se je ob prevzemu te odgovornosti strinjala, da bo prevzela naloge in odgovornosti, ki so lastnikom ladij naložene s Prilogo k Direktivi 2009/13/ES, ne glede na to, ali v imenu lastnika ladje izpolnjuje nekatere naloge ali odgovornosti katera druga organizacija ali oseba.

Člen 3

Spremljanje skladnosti

Države članice poskrbijo, da se določijo ustrezni mehanizmi za preverjanje in spremljanje ter izvajajo učinkoviti in ustrezni inšpekcijski pregledi, s čimer se zagotovi, da delovni in življenjski pogoji pomorščakov na ladjah, ki plujejo pod njihovo zastavo, izpolnjujejo in bodo še naprej izpolnjevali zahteve iz Direktive 2009/13/ES.

Člen 4

Osebje, ki je odgovorno za spremljanje skladnosti

Države članice zagotovijo, da je osebje, ki je odgovorno za preverjanje pravilnega izvajanja Direktive 2009/13/ES, opravilo usposabljanje, je usposobljeno, ima formalne pogoje, pooblastila, položaj in neodvisnost, ki so potrebni ali želeni, da jim omogočijo izvajanje navedenega preverjanja in zagotovijo skladnost z navedeno direktivo.

Člen 5

Pritožbe

1.           Če država članica prejme pritožbo, ki je ne šteje za očitno brez pravne podlage, ali prejme dokaz, da ladja, ki pluje pod njeno zastavo, ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2009/13/ES ali da obstajajo resne pomanjkljivosti pri njenih izvedbenih ukrepih, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preiskavo zadeve in poskrbi, da se sprejmejo ukrepi za odpravo vseh odkritih pomanjkljivosti.

2.           Osebje, ki je odgovorno za obravnavo pritožb, obravnava vire vseh stisk ali pritožb, ki domnevajo nevarnost ali pomanjkljivost v zvezi z delovnimi in življenjskimi pogoji pomorščaka ali kršitev zakonov in predpisov, kot zaupne ter lastniku ladje, zastopniku lastnika ladje ali ladijskemu prevozniku ne sporoči, da je bil inšpekcijski pregled opravljen zaradi takšne stiske ali pritožbe.

Člen 6

Prenos

1.           Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v 12 mesecih po začetku veljavnosti. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

2.           Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.           Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan začetka veljavnosti Direktive 2009/13/ES.

Člen 8

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 161, 22.6.2007, str. 63

[2]           UL L 124, 20.5.2009, str. 30

[3]               COM(2009) 8

[4]               Glej odstavek 3 Sporočila.

[5]               COM(2011) 144 konč.

[6]               UL L 131, 28.5.2009, str. 132

[7]               Objavljeno 20. julija 2011: http://ec.europa.eu/transport/maritime/seafarers/doc/2011-06-09-tfmec.pdf

[8]               COM ((2007) 502)

[9]               UL C […], […], str.[…].

[10]             UL C […], […], str.[…].

[11]             UL L 161, 22.6.2007, str. 63

[12]             UL L 124, 20.5.2009, str. 30

[13]             UL L 131, 28.5.2009, str. 132.