Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o recikliranju ladij /* COM/2012/0118 final - 2012/0055 (COD) */

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1. Splošno ozadje in razlogi za predlog

Okolju škodljive in nevarne prakse razstavljanja ladij so zelo zaskrbljujoče. Večina velikih trgovskih morskih plovil je ob koncu obratovalne dobe razstavljena v obratih, v katerih uporabljajo metode z znatnimi vplivi na okolje in zdravje. Zaradi teh negativnih vidikov recikliranje ladij ne more postati ustrezno trajnostna industrija.

Položaj se bo verjetno poslabšal, saj se pričakuje, da bo v naslednjih letih zaradi sedanje presežne zmogljivosti svetovnega ladjevja, ki bo po ocenah delovalo še najmanj 5 do 10 let, v razstavljanje poslanih veliko ladij. Poleg tega se pričakuje, da bodo v prihajajočem obdobju recikliranja znatno večjega števila ladij zaradi postopne izločitve tankerjev z enojnim trupom (2015) največje koristi imeli najbolj podstandardni obrati.

Z uredbo o pošiljkah odpadkov[1] se v Evropski uniji izvajajo zahteve iz Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja. Z navedeno uredbo se izvaja tudi določba spremembe Konvencije (tako imenovana sprememba o prepovedi), ki prepoveduje izvoz nevarnih odpadkov iz držav OECD. Zaradi nezadostnega števila ratifikacij ta sprememba na mednarodni ravni še ni začela veljati.

V skladu z uredbo o pošiljkah odpadkov so ladje pod zastavo EU, namenjene za razstavljanje, razvrščene kot nevarni odpadki, ker vsebujejo nevarne snovi. Zato so lahko razstavljene le v državah OECD. Vendar ta zakonodaja v primeru ladij pod zastavo EU[2] skoraj sistematično ni upoštevana, zato so mednarodni predpisi in zakonodaja Unije neučinkoviti.

Tako razširjeno neupoštevanje predpisov in zakonodaje je povezano predvsem s premajhno zmogljivostjo recikliranja, ki je zlasti za največje ladje na voljo v državah OECD. Obstoječa zmogljivost na evropski ravni se uporablja za razstavljanje malih ladij in vladnih ladij, za velika trgovska morska plovila pa ne. Zaradi gospodarskih razlogov (povpraševanje po jeklu, nizki stroški dela, brez internalizacije okoljskih stroškov) se je razstavljanje ladij podobno kot ladjedelništvo v zadnjih nekaj desetletjih iz evropskih držav preselilo v države, ki niso članice OECD. Zato možnost za razvoj dodatnih zmogljivosti za razstavljanje v Evropi ni ekonomsko izvedljiva.

Znatna zmogljivost recikliranja zunaj držav OECD je vzpostavljena na Kitajskem, v Indiji, Pakistanu in Bangladešu. Obrati v državah OECD in na Kitajskem ter nekateri obrati v Indiji bodo lahko predvidoma izpolnjevali zahteve iz Konvencije iz Hongkonga do leta 2015.

Sedanja obstoječa zmogljivost na Kitajskem (2,83 milijona LDT[3] leta 2009) je dejansko že skoraj dovolj za obdelavo vseh ladij pod zastavo EU do leta 2030 (največji letni obseg v obdobju 2012–2030 bo znašal 1,88 milijona LDT), pri čemer bo v kratkem začel delovati nov obrat z zmogljivostjo 1 milijona LDT. K temu so prispevali ukrepi, ki so jih javni organi sprejeli zlasti za spodbujanje trga okolju prijaznega recikliranja ladij in zaprtje podstandardnih obratov, ter naložbe odgovornih evropskih lastnikov ladij v varne in neškodljive obrate za recikliranje.

Poleg tega je sedanje stanje na trgu recikliranja ladij ugodno za obrate v Bangladešu, Indiji in (manj) v Pakistanu, medtem ko lahko konkurenti v EU, Turčiji in na Kitajskem, kjer so vzpostavljeni višji tehnični standardi, pokrivajo le tržne niše na primer za male ladje, vladna plovila, vključno z vojnimi ladjami, ali ladjevje zavezanih lastnikov ladij.

Prav tako veljavna zakonodaja ni prilagojena posebnostim ladij. Ugotavljanje, kdaj postane ladja odpadek, je težavno. Odločitev lastnikov ladij, da pošljejo svoje ladje v recikliranje, temelji na ekonomski primerjavi stroškov in koristi nadaljnjega delovanja ladje in razstavljanja.

Če je ta odločitev sprejeta, ko je ladja v mednarodnih vodah ali v vodah pod pristojnostjo države recikliranja, je postopke iz uredbe o pošiljkah odpadkov zelo težko ali nemogoče uporabiti. Poleg tega trgovske ladje, ki izplujejo iz evropskih pristanišč in zapustijo evropske vode, svojo zadnjo plovbo običajno optimizirajo tako, da pred razstavljanjem dostavijo blago v Aziji. Če lastnik ladje ob izplutju iz pristanišča EU ne izrazi namere za razstavljanje ladje, ustrezni organi na splošno ne morejo ukrepati. Uredba o pošiljkah odpadkov določa pravice in obveznosti države izvoznice, države uvoznice in tranzitnih držav, če je to ustrezno. Vendar ni nujno, da so o nameri lastnika ladje za recikliranje ladje obveščene države pristanišča. Poleg tega ni neobičajno, da lastnik ladjo proda drugemu upravljavcu pod pretvezo, da se bo ladja še naprej uporabljala za trgovanje, dejansko pa je ladja namenjena v obrat za razstavljanje ladij.

Za uporabo veljavne zakonodaje in zlasti prepovedi izvoza izrabljenih ladij iz držav OECD bi bilo ob upoštevanju premajhne zmogljivosti recikliranja v OECD ter tudi pravne možnosti, v skladu s katero lahko katera koli ladja spremeni državo registracije („država zastave“), potrebno nesorazmerno prizadevanje držav članic na področju izvrševanja.

Za izboljšanje stanja so pogodbenice Baselske konvencije leta 2004 Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) pozvale, naj pripravi obvezne zahteve za recikliranje ladij[4]. Pogodbenice Baselske konvencije so leta 2006 podprle ukrepe, ki jih je Mednarodna pomorska organizacija sprejela v okviru priprave osnutka konvencije o recikliranju ladij, in priznale, da je treba preprečiti podvajanje instrumentov z enakim ciljem. Pogodbenice so bile pozvane, naj izvedejo oceno stopnje nadzora in izvrševanja, ki je bila v celoti vzpostavljena z Baselsko konvencijo, ter oceno pričakovane stopnje nadzora in izvrševanja, ki naj bi jo v celoti zagotovil osnutek konvencije o recikliranju ladij, ter naj primerjajo obe konvenciji[5].

Mednarodna pomorska organizacija je maja 2009 sprejela Mednarodno konvencijo iz Hongkonga o varnem in okolju prijaznem recikliranju ladij (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz Hongkonga). Ko bo ta konvencija začela veljati, bodo morale njene pogodbenice (vključno z državami članicami EU) svoje velike trgovske ladje razstavljati le v državah pogodbenicah Konvencije. To lahko vključuje azijske države, katerih obrati za razstavljanje ladij bodo morali izpolnjevati mednarodno sprejete standarde (ki so višji od sedanjih standardov). Ti obrati bodo morali ladje iz nepogodbenic obdelovati podobno kot ladje pod zastavo pogodbenic Konvencije (klavzula „izključitve ugodnejše obravnave“).

Konvencija iz Hongkonga je bila sprejeta leta 2009, vendar bo lahko začela veljati in učinkovati šele, ko jo bo ratificiralo dovolj velikih držav zastave in velikih držav v smislu recikliranja. To se predvidoma ne bo zgodilo pred letom 2020. Ta konvencija bo začela veljati štiriindvajset mesecev po datumu, ko bodo izpolnjeni naslednji pogoji:

– najmanj 15 držav jo je že podpisalo brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali je deponiralo zahtevano listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

– njihovo skupno trgovsko ladjevje predstavlja najmanj 40 odstotkov bruto tonaže svetovnega trgovskega ladjevja; in

– skupni največji letni obseg recikliranja ladij v predhodnih 10 letih predstavlja najmanj 3 odstotke bruto tonaže skupnega trgovskega ladjevja zadevnih držav.

Pogodbenice Baselske konvencije so leta 2010 podprle sprejetje Konvencije iz Hongkonga[6] in začele predhodno oceno o tem, ali Konvencija iz Hongkonga vzpostavlja enakovredno stopnjo nadzora in izvrševanja, kot je vzpostavljena z Baselsko konvencijo[7].

Evropska unija in njene države članice so oceno dokončale aprila 2010, pri čemer so ugotovile, da naj bi Konvencija iz Hongkonga za ladje, ki so v skladu z Baselsko konvencijo razvrščene kot odpadek, zagotavljala vsaj enakovredno stopnjo nadzora in izvrševanja, kot jo zagotavlja Baselska konvencija[8].

Pogodbenice Baselske konvencije so oktobra 2011 spodbudile ratifikacijo Konvencije iz Hongkonga, da bi omogočile začetek njene veljavnosti[9].

Komisija je leta 2007 sprejela zeleno knjigo o boljšem razstavljanju ladij, leta 2008 pa sporočilo, v katerem predlaga strategijo EU o razstavljanju ladij[10]. Ta strategija obravnava zlasti ukrepe za čimprejšnje izboljšanje pogojev za razstavljanje ladij, vključno z vmesnim obdobjem pred začetkom veljavnosti Konvencije iz Hongkonga: tj. obravnavo ključnih elementov Konvencije, spodbuditev prostovoljnih dejavnosti industrije, zagotavljanje tehnične pomoči in podpore državam v razvoju ter boljše izvajanje veljavne zakonodaje. Na podlagi strategije je doseženo:

– sprejetje Konvencije, na podlagi katere se bo zaradi postopkov, prilagojenih posebnostim ladij, in podrobnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati izpopolnjeni obrati za recikliranje, izboljšalo recikliranje ladij;

– podpora prostovoljnim dejavnostim industrije pred začetkom veljavnosti Konvencije:

· prostovoljna uporaba zahtev iz Konvencije in njenih smernic (na primer priprava popisov nevarnih materialov),

· sprejetje okolju prijaznih prodajnih pogodb,

· naložbe v varne in neškodljive obrate za recikliranje;

– izvajanje študij, raziskav in pilotnih projektov za oceno razvoja in spodbujanje boljših tehnologij za recikliranje ladij za ladje, ki spadajo na področje uporabe Konvencije iz Hongkonga, in druge ladje;

– sprejetje ukrepov s strani Komisije za boljše izvajanje uredbe o pošiljkah odpadkov, kadar je sporočeno, da so posamezne ladje namenjene za razstavljanje;

– zagotovitev podpore državam recikliranja ladij v obliki nepovratnih sredstev iz Tematskega programa za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo, za Svetovni program za trajnostno recikliranje ladij, ki ga skupaj upravljajo sekretariati Baselske konvencije, Mednarodne pomorske organizacije in Mednarodne organizacije dela.

1.2. Cilj predloga

Cilj uredbe o recikliranju ladij je znatno zmanjšanje negativnih vplivov, povezanih z recikliranjem ladij pod zastavo EU, zlasti v južni Aziji, ne da bi pri tem nastale nepotrebne gospodarske obremenitve. S predlagano uredbo se uveljavi predčasno izvajanje zahtev iz Konvencije iz Hongkonga, s tem pa se pospeši njen začetek veljavnosti na svetovni ravni.

1.3. Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Predlog je povezan s sprejetjem uredbe o recikliranju ladij. Z novo uredbo se nadomesti sedanja Uredba (ES) št. 1013/2006[11] v zvezi z ladjami, za katere se uporablja Konvencija iz Hongkonga.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija se je pri pripravi ocene učinka, na kateri temelji ta zakonodajni predlog, v okviru javnega posvetovanja, ki je potekalo od aprila do junija 2009, in štirih strokovnih delavnic posvetovala z zainteresiranimi stranmi in zunanjimi strokovnjaki.

Večina zainteresiranih strani je jasno podprla predlog, da države članice EU čim prej ratificirajo Konvencijo iz Hongkonga in tako k ratifikaciji spodbudijo druge države, s tem pa pospešijo začetek veljavnosti Konvencije. Veliko zainteresiranih strani podpira predčasno izvajanje Konvencije v EU, ker menijo, da je čakanje na začetek njene veljavnosti zaradi smrti in poškodb delavcev, ki razdirajo ladje, pri delu ter znatne okoljske škode nesprejemljivo. Po mnenju nekaterih EU ne bi smela določiti dodatnih zahtev, ki presegajo zahteve iz Konvencije. Prispevki, povzetek odzivov na javno posvetovanje in poročila o delavnici za zainteresirane strani so na voljo na internetu[12].

Evropski parlament, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Svet so razpravljali o sporočilu in sprejeli dokumente o strategiji EU za boljše razstavljanje ladij, in sicer je bila 26. marca 2009 sprejeta resolucija[13], 13. maja 2009 je bilo sprejeto mnenje[14], 21. oktobra 2010 pa sklepi[15].

2.2. Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka, da bi preučila možnosti za ureditev recikliranja ladij, ki jo je mogoče učinkovito izvajati. Pri analizi so bili obravnavani gospodarski in socialni učinki različnih možnosti ter njihov vpliv na okolje.

Upoštevana so bila priporočila odbora za oceno učinka, pri čemer so bile glavne spremembe povezane s potrebo po bolj jasni opredelitvi problema, bolj jasni predstavitvi ukrepov, ki so že sprejeti v državah recikliranja ladij, v osnovnem scenariju, okrepitvi intervencijske logike in boljši povezavi med posebnimi in operativnimi cilji ter problemi in dejavniki ter po boljši oceni možnosti politike zlasti v zvezi z morebitnimi prihodnjimi težavami glede izvrševanja in skladnosti.

Opredeljene cilje v skladu z ugotovitvami iz ocene učinka v celoti izpolnjuje le sveženj politike D.

Ta možnost zajema sprejetje začasne uredbe, ki vključuje ladje, za katere se uporablja Konvencija iz Hongkonga (velika trgovska morska plovila). Ta uredba bi zajemala celotno življenjsko dobo ladij pod zastavo EU, pri čemer bi se predčasno izvajale zahteve iz Konvencije iz Hongkonga in bi se vključile strožje okoljske zahteve za obrate za recikliranje ladij, kot to dovoljuje Konvencija. Recikliranje ladij pod zastavo držav članic EU bi bilo dovoljeno le v obratih, ki izpolnjujejo zahteve.

Države članice EU bodo pravočasno pisno obveščene o nameri lastnika ladje, da pošlje ladjo v recikliranje. S to zahtevo in uvedbo sankcij, vsaj enakovrednih sankcijam, ki se uporabljajo v skladu z veljavno zakonodajo, bo zagotovljena skladnost. Medtem ko skoraj ni mogoče pričakovati, da bodo lahko navedene zahteve izpolnjevali sedanji „plažni“ obrati, bodo lahko ta merila v prihodnosti verjetno izpolnjevali izboljšani obrati. Za ladje, zajete v tej novi zakonodaji, se ne bi več uporabljala uredba o pošiljkah odpadkov, da se preprečijo nejasnosti, prekrivanja in upravna obremenitev.

Ta sveženj politike je podlaga za ta predlog.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1. Povzetek predloga

Ta zakonodajni predlog v obliki nove začasne uredbe obravnava ladje, za katere se uporablja Konvencija iz Hongkonga (velika trgovska morska plovila). Zajema celoten življenjski krog ladij pod zastavo EU, izvaja nekatere zahteve iz Konvencije iz Hongkonga (priprava popisa nevarnih materialov, obveznost recikliranja ladij v varnih in neškodljivih obratih, splošne zahteve za ladje pred recikliranjem) in, kot omogoča Konvencija, vključuje strožje okoljske določbe, ki so potrebne pred začetkom veljavnosti Konvencije (zahteve za obrate za recikliranje ladij, priprava evropskega seznama obratov za recikliranje ladij, določitev pogodbe med lastnikom ladje in obratom za recikliranje ladij).

Obveznost priprave in vodenja popisa nevarnih materialov na krovu ladij

Ladje pod zastavo države članice EU bodo morale pripraviti in v celotni obratovalni dobi voditi popis nevarnih materialov na krovu. Medtem ko morajo nove ladje pod zastavo države članice pripraviti popis takoj, bodo obstoječe ladje morale to storiti v petih letih, razen če so prej poslane v razstavljanje.

Popis je treba posodobiti in dopolniti, preden je ladja poslana v recikliranje, da se zagotovi, da ima izbrani obrat za recikliranje ladij zmožnosti za ravnanje z vsemi nevarnimi materiali in odpadki na krovu ter je za to odobren.

Razstavljanje ladij pod zastavo držav članic bo dovoljeno le v varnih in okolju prijaznih obratih za recikliranje ladij

Seznam zahtev, s katerimi so opredeljene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati obrati za recikliranje ladij, temelji na tehničnih zahtevah iz Konvencije iz Hongkonga. Poleg tega so določene dodatne zahteve za boljše varstvo zdravja ljudi in okolja ter zlasti za zagotovitev, da so vsi nevarni odpadki v obratih za recikliranje ladij in v primeru prenosa v obrate za ravnanje z odpadki obdelani na okolju prijazen način.

Posamezni obrati za recikliranje, ki bodo izpolnjevali te zahteve, bodo predložili vlogo za vključitev na evropski seznam obratov za recikliranje ladij. Recikliranje ladij pod zastavo države članice EU bo dovoljeno le v obratih, navedenih na evropskem seznamu.

Ko bo Konvencija iz Hongkonga začela veljati, bodo morale pogodbenice pripraviti in poslati sezname obratov za recikliranje ladij, ki so jih odobrile v skladu s Konvencijo. Ti seznami bodo poslani Mednarodni pomorski organizaciji, ki jih bo po potrebi posredovala. Ko bodo ti seznami obratov na voljo na mednarodni ravni, bo treba pregledati uredbo o recikliranju ladij ter tako preprečiti upravno obremenitev in podvajanje dela v zvezi z evropskim seznamom obratov za recikliranje ladij. Uveden bo lahko na primer mehanizem vzajemnega priznavanja.

Posebne zahteve pred recikliranjem

Ladje pod zastavo držav članic bodo morale čim bolj zmanjšati količino nevarnih odpadkov na krovu (ki so lahko tudi v ostankih tovora, kurilnem olju itd.), preden bodo izročene obratu za recikliranje ladij.

V posebnem primeru tankerjev bodo morali lastniki ladij zagotoviti, da stanje ladij ob prihodu v obrat za recikliranje ladij omogoča potrditev, da je ladja varna za vstop in varna za delo z vročino, da se preprečijo eksplozije in nesreče (s smrtnim izidom) delavcev v obratih za recikliranje ladij.

Izboljšanje skladnosti z zakonodajo Unije

V nasprotju z veljavno zakonodajo predlagana uredba temelji na sistemu nadzora in izvrševanja iz Konvencije iz Hongkonga, ki je posebej načrtovan za ladje in mednarodni pomorski promet (potrdila, pregledi, posebne obveznosti za državo zastave itd.).

Ker bo dovoljeno recikliranje ladij v obratih zunaj skupine držav OECD, če izpolnjujejo zahteve in so vključeni na evropski seznam, bo ta uredba obravnavala tudi sedanjo težavo glede pomanjkanja zmogljivosti recikliranja, ki je lastnikom ladij pravno dostopna.

Poleg tega bodo države članice EU pravočasno pisno obveščene o nameri lastnika ladje, da pošlje ladjo v recikliranje, s tem pa bo odpravljena težava glede ugotavljanja, kdaj postane ladja odpadek. Države članice bodo obveščene o načrtovanem začetku recikliranja in njegovem koncu. S primerjavo seznama ladij, za katere so izdale potrdilo o popisu, s seznamom ladij, ki so bile reciklirane v odobrenih obratih, bodo lahko lažje ugotovile primere nezakonitega recikliranja. Poleg tega bodo uvedene sankcije, ki so bolj specifične in natančne od sankcij iz veljavne zakonodaje. Te zahteve bodo skupaj z razpoložljivostjo zadostnega pravno dostopnega varnega in neškodljivega recikliranja ter sistema nadzora, prilagojenega posebnostim ladij, zagotavljale boljšo skladnost z zakonodajo.

Poleg tega se za ladje, zajete v tej novi zakonodaji, uredba o pošiljkah odpadkov ne bi več uporabljala, da se preprečijo nejasnosti, prekrivanja in upravna obremenitev.

3.2. Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 192(1) PDEU.

3.3. Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost EU.

Recikliranje ladij je že urejeno v evropski zakonodaji, in sicer v uredbi o pošiljkah odpadkov.

Evropska unija ne more biti pogodbenica Konvencije iz Hongkonga, ker lahko njene pogodbenice postanejo le države, ki so članice Mednarodne pomorske organizacije. Zato bodo države članice EU, zlasti kot države zastave, zelo pomembne za ratifikacijo in začetek veljavnosti določb te konvencije.

Posamični ukrepi držav članic ne bodo dovolj, ker ratifikacija Konvencije iz Hongkonga ni prednostna naloga vseh držav članic. Obstaja očitno tveganje, da bodo za velike trgovske ladje pod zastavo EU veljale različne pravne zahteve, ki bodo odvisne od posameznih zadevnih držav članic. Takšne okoliščine lahko povzročijo spremembe zastav in nelojalno konkurenco med državami članicami, ki so države zastave.

S pripravo evropskega seznama obratov za recikliranje ladij, ki izpolnjujejo zahteve, bo preprečeno podvajanje dela držav članic EU in olajšani postopki nadzora, ki jih morajo izvajati kot države zastave.

Vključitev Konvencije iz Hongkonga v evropsko zakonodajo bo spodbudila usklajeno odločanje in pospešila postopek ratifikacije med državami članicami. Poleg tega bo predčasno ukrepanje EU bolj vplivalo na tretje države kot ukrepanje posameznih držav članic, kar bo bolj verjetno spodbudilo hitrejši začetek veljavnosti Konvencije iz Hongkonga. Zato je skupaj s tem predlogom uredbe predložen tudi predlog sklepa Sveta o pooblastilu držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Mednarodno konvencijo iz Hongkonga o varnem in okolju prijaznem recikliranju ladij iz leta 2009 ali pristopijo k njej.

3.4. Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti. Dodatna obremenitev gospodarskih subjektov in nacionalnih organov je omejena na obremenitev, ki je potrebna za zagotovitev varnega in okolju prijaznega recikliranja ladij. Čeprav so s predlogom povezani dodatni stroški za lastnike ladij (priprava popisov nevarnih materialov in pregledi), bodo ti stroški predvidoma izravnani z znatnimi socialnimi in okoljskimi koristmi.

3.5. Izbira instrumenta

Predlagani instrument je uredba.

Uredba je primeren pravni instrument, ker za lastnike ladij in države članice neposredno in v kratkem časovnem okviru določa natančne zahteve, ki jih je treba izvajati hkrati in na enak način v vsej Uniji. S pripravo zahtev za varne in okolju prijazne obrate za recikliranje ladij ter evropskega seznama obratov za recikliranje ladij bo zagotovljeno zlasti usklajeno izvajanje Konvencije iz Hongkonga.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

2012/0055 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o recikliranju ladij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ladje, ki predstavljajo odpadek in pri katerih je za recikliranje potreben prehod preko meja, urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (v nadaljnjem besedilu: Baselska konvencija) ter Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov[16]. Z Uredbo (ES) št. 1013/2006 se izvajata Baselska konvencija in sprememba[17] Konvencije, sprejeta leta 1995, ki na mednarodni ravni še ni začela veljati in ki prepoveduje izvoz nevarnih odpadkov v države, ki niso članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ladje so na splošno razvrščene kot nevarni odpadki, ker vsebujejo nevarne materiale, zato se jih ne sme izvažati za recikliranje v obrate v državah, ki niso članice OECD.

(2) Mehanizmi za nadzor in izvrševanje veljavne zakonodaje na mednarodni in evropski ravni niso prilagojeni posebnostim ladij in mednarodnega pomorskega prometa ter so se izkazali za neučinkovite pri preprečevanju nevarnih in škodljivih praks recikliranja ladij.

(3) V državah OECD je sedanja zmogljivost recikliranja ladij, ki je pravno dostopna za ladje pod zastavo države članice, premajhna. Varna in neškodljiva zmogljivost recikliranja, ki je že na voljo v državah, ki niso članice OECD, je dovolj za obdelavo vseh ladij pod zastavo EU, pri čemer se bo do leta 2015 zaradi ukrepov, ki so jih države recikliranja sprejele za izpolnjevanje zahtev iz Konvencije iz Hongkonga, predvidoma še povečala.

(4) Mednarodna konvencija iz Hongkonga o varnem in okolju prijaznem recikliranju ladij (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz Hongkonga) je bila sprejeta 15. maja 2009 pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije na zahtevo pogodbenic Baselske konvencije. Konvencija iz Hongkonga bo začela veljati 24 mesecev po datumu, ko jo bo ratificiralo najmanj 15 držav, katerih skupno trgovsko ladjevje predstavlja najmanj 40 odstotkov bruto tonaže svetovnega trgovskega ladjevja in katerih skupni največji letni obseg recikliranja ladij v predhodnih 10 letih predstavlja najmanj tri odstotke bruto tonaže skupnega trgovskega ladjevja zadevnih držav. Države članice morajo Konvencijo čim prej ratificirati, da pospešijo njen začetek veljavnosti. Konvencija obravnava načrtovanje, gradnjo, delovanje in pripravo ladij, ki omogočajo varno in okolju prijazno recikliranje ter ne vplivajo na varnost ladje in učinkovitost njenega delovanja; obravnava tudi varno in okolju prijazno delovanje obratov za recikliranje ladij ter vzpostavitev ustreznega mehanizma izvrševanja za recikliranje ladij.

(5) Konvencija iz Hongkonga izrecno določa, da lahko njene pogodbenice v skladu z mednarodnim pravom sprejmejo strožje ukrepe v zvezi z varnim in okolju prijaznim recikliranjem ladij, da se preprečijo, zmanjšajo ali čim bolj omejijo kakršni koli škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje. K doseganju navedenega cilja in boljšemu izvrševanju zaradi lažjega nadzora držav zastave nad ladjami, poslanimi v recikliranje, bo prispevala priprava evropskega seznama obratov za recikliranje ladij, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Navedene zahteve za obrate za recikliranje ladij morajo temeljiti na zahtevah iz Konvencije iz Hongkonga.

(6) Države zastave, ki pošljejo svoje ladje v izboljšane obrate za recikliranje, ki izpolnjujejo zahteve iz Konvencije iz Hongkonga, imajo gospodarski interes, da se zagotovi čimprejšnji začetek veljavnosti Konvencije iz Hongkonga in s tem enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni.

(7) Ladje, za katere se ne uporabljata Konvencija iz Hongkonga in ta uredba, je treba še naprej reciklirati v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1013/2006 ter Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv[18].

(8) Pojasniti je treba področje uporabe te uredbe, Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2008/98/ES, da se prepreči podvajanje regulativnih instrumentov z enakim ciljem.

(9) Pri razlagi zahtev iz te uredbe je treba upoštevati smernice h Konvenciji iz Hongkonga, ki jih je pripravila Mednarodna pomorska organizacija.

(10) Države članice morajo sprejeti ukrepe za preprečitev izogibanja pravilom o recikliranju ladij in povečanje preglednosti recikliranja ladij. Države članice morajo v skladu s Konvencijo iz Hongkonga poslati informacije o ladjah, za katere je izdano potrdilo o popisu, in o ladjah, za katere je prejeta izjava o dokončanju, ter informacije o nezakonitem recikliranju in nadaljnjih ukrepih, ki so jih sprejele.

(11) Države članice morajo določiti pravila o kaznih za primere kršitev te uredbe in zagotoviti uporabo teh kazni, da se prepreči izogibanje pravilom o recikliranju ladij. Kazni, ki so lahko civilne ali upravne narave, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(12) Da se upošteva napredek v zvezi z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v zvezi s posodabljanjem prilog k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(13) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[19].

(14) Ker cilja preprečiti, zmanjšati ali odpraviti škodljive učinke recikliranja, delovanja in vzdrževanja ladij pod zastavo države članice na zdravje ljudi in okolje države članice zaradi mednarodnega značaja pomorskega prometa in recikliranja ladij ne morejo zadovoljivo doseči in se zato ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov i – Področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Cilj

Namen te uredbe je preprečiti, zmanjšati ali odpraviti škodljive učinke recikliranja, delovanja in vzdrževanja ladij pod zastavo države članice na zdravje ljudi in okolje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „ladja“ pomeni katero koli plovilo, ki kakor koli deluje ali je delovalo v morskem okolju, vključno s podvodnimi in plavajočimi plovili, plavajočimi ploščadmi, samodvižnimi plavajočimi ploščadmi, plavajočimi skladiščnimi enotami (FSU) ter plavajočimi proizvodnimi, skladiščnimi in pretovornimi enotami (FPSO), in plovilo z odstranjeno opremo ali v vleki;

(2) „nova ladja“ pomeni eno od naslednjega:

(a) ladjo, za katero je na dan začetka veljavnosti te uredbe ali po njem sklenjena pogodba o gradnji,

(b) ladjo, pri kateri je na dan začetka veljavnosti te uredbe ali šest mesecev po njem, če ni sklenjena pogodba o gradnji, položen gredelj ali je v podobni fazi gradnje,

(3) „tanker“ pomeni tanker za prevoz nafte, kakor je opredeljen v Prilogi I h Konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), ali tanker za prevoz škodljivih tekočih snovi, kakor je opredeljen v Prilogi II k navedeni konvenciji;

(4) „nevarni material“ pomeni kakršen koli material ali snov, zaradi katere je lahko ogroženo zdravje ljudi ali okolje, vključno s kakršno koli snovjo, ki se šteje za nevarno v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS[20] ter Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[21];

(5) „recikliranje ladij“ pomeni dejavnost popolnega ali delnega razstavljanja ladje v obratu za recikliranje ladij, da se ob pazljivem ravnanju z nevarnimi in drugimi materiali pridobijo sestavni deli in materiali za predelavo in ponovno uporabo, ter vključuje s tem povezane postopke, kot sta skladiščenje ter ravnanje s sestavnimi deli in materiali na kraju samem, vendar ne vključuje njihove nadaljnje obdelave ali odstranjevanja v ločenih obratih;

(6) „obrat za recikliranje ladij“ pomeni opredeljeno območje, in sicer lokacijo, delovišče ali obrat, ki je v državi članici ali tretji državi in se uporablja za recikliranje ladij;

(7) „družba za recikliranje“ pomeni lastnika obrata za recikliranje ladij ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, ki je od lastnika obrata za recikliranje ladij prevzela odgovornost za izvajanje recikliranja ladij;

(8) „uprava“ pomeni vladni organ, za katerega država določi, da je na opredeljenem geografskem območju ali strokovnem področju odgovoren za naloge, povezane z ladjami, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, ali ladjami, ki delujejo pod njeno pristojnostjo;

(9) „pristojni organ“ pomeni vladni organ, za katerega država določi, da je na opredeljenem geografskem območju ali strokovnem področju odgovoren za naloge, povezane z obrati za recikliranje ladij, ki delujejo na območju v pristojnosti navedene države;

(10) „bruto tonaža“ pomeni bruto tonažo (BT), izračunano v skladu s pravili o izmeri tonaže iz Priloge I k Mednarodni konvenciji o izmeritvi ladij ali katere koli naslednje konvencije;

(11) „pristojna oseba“ pomeni osebo, ki ima primerno izobrazbo in usposobljenost ter ustrezno znanje, izkušnje in spretnosti za opravljanje posameznega dela;

(12) „delodajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki zaposluje enega ali več delavcev, ki izvajajo recikliranje ladij;

(13) „lastnik ladje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je v ladijski register vpisana kot lastnik ladje, vključno s fizično ali pravno osebo, ki ima ladjo v lasti omejeno obdobje do njene prodaje ali predaje obratu za recikliranje ladij, ali, če vpisa ni, fizično ali pravno osebo, ki ima ladjo v lasti, ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za delovanje ladje, in pravno osebo, ki upravlja ladjo v državni lasti;

(14) „nova namestitev“ pomeni namestitev sistemov, opreme, izolacije ali drugega materiala na ladji po začetku veljavnosti te uredbe;

(15) „varno za vstop“ pomeni prostor na ladji, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a) vsebnost kisika v ozračju in koncentracija vnetljivih hlapov sta v varnih mejah;

(b) koncentracija kakršnih koli strupenih materialov v ozračju je dopustna;

(c) kakršni koli ostanki ali materiali, povezani z delom, ki ga odobri pristojna oseba, ne povzročajo nenadzorovanega sproščanja strupenih materialov ali nevarne koncentracije vnetljivih hlapov v obstoječih atmosferskih pogojih, kadar se vzdržujejo po navodilih;

(16) „varno za delo z vročino“ pomeni prostor na ladji, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a) vzpostavljeni so varni, neeksplozivni pogoji, vključno s stanjem brez plina, za uporabo opreme za elektroobločno ali plinsko varjenje, opreme za rezanje ali sežiganje ali drugih oblik odprtega plamena ter postopke segrevanja ali mletja ali vžigalne postopke;

(b) izpolnjena so merila glede varnosti za vstop iz točke 15;

(d) vse površine v bližini so ustrezno očiščene ali obdelane, da se prepreči vžig ali širjenje ognja;

(17) „inšpekcijski pregled na terenu“ pomeni inšpekcijski pregled obrata za recikliranje ladij, pri katerem se potrdi stanje, opisano v potrjeni dokumentaciji;

(18) „izjava o dokončanju“ pomeni potrdilo, ki ga izda obrat za recikliranje ladij in v katerem je navedeno, da je recikliranje ladje končano v skladu s to uredbo;

(19) „delavec“ pomeni katero koli osebo, ki stalno ali začasno opravlja delo v okviru delovnega razmerja, vključno z osebjem, ki dela za podizvajalce;

(20) „priznana organizacija“ pomeni organizacijo, priznano v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[22].

2. V točki 11 odstavka 1 je pristojna oseba lahko usposobljen delavec ali vodstveni delavec, ki lahko prepozna in oceni nevarnosti pri delu, tveganja in izpostavljenost delavcev potencialno nevarnim materialom ali nevarnim razmeram v obratu za recikliranje ladij in ki lahko opredeli potrebne zaščitne in preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo ali zmanjšanje navedenih nevarnosti, tveganj ali izpostavljenosti.

Brez poseganja v Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES[23] lahko pristojni organ opredeli ustrezna merila za imenovanje takšnih oseb in določi naloge, ki se jim dodelijo.

Člen 3

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za ladje, ki lahko plujejo pod zastavo države članice ali ki delujejo pod njeno pristojnostjo.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) vojne ladje, vojaške pomožne ladje ali druge ladje, ki so v lasti ali upravljanju države članice in dokler se uporabljajo le za nekomercialne vladne namene;

(b) ladje, katerih tonaža je manjša od 500 BT;

(c) ladje, ki vso življenjsko dobo delujejo v vodah pod suverenostjo ali pristojnostjo države, pod zastavo katere je ladja upravičena pluti.

Naslov ii – Ladje

Člen 4

Nadzor nad nevarnimi materiali

1. Na vseh ladjah je v skladu z Direktivo Sveta 96/59/ES[24] prepovedana nova namestitev materialov, ki vsebujejo azbest ali poliklorirane bifenile.

2. Na vseh ladjah so prepovedane nove namestitve materialov, ki vsebujejo nadzorovane snovi, opredeljene v Uredbi (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[25].

3. V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 757/2010[26] je prepovedana nova namestitev materialov, ki vsebujejo perfluorooktan sulfonsko kislino in njene derivate (PFOS).

4. Države članice sprejmejo vse naslednje ukrepe:

(a) prepovejo ali omejijo namestitev ali uporabo nevarnih materialov iz odstavkov 1 do 3 na ladjah, ki lahko plujejo pod njihovo zastavo ali ki delujejo pod njihovo pristojnostjo;

(b) prepovejo ali omejijo namestitev ali uporabo takšnih materialov na ladjah, kadar so v njihovih pristaniščih, ladjedelnicah, remontnih ladjedelnicah ali predobalnih terminalih;

Člen 5

Popis nevarnih materialov

1. Na krovu vsake nove ladje se vodi popis nevarnih materialov.

2. Popis nevarnih materialov se pripravi, preden je ladja poslana v recikliranje, in se vodi na krovu.

3. Obstoječe ladje, ki so registrirane pod zastavo tretje države in predložijo vlogo za registracijo pod zastavo države članice, zagotovijo, da se na krovu vodi popis nevarnih materialov.

4. Popis nevarnih materialov:

(a) je pripravljen za posamezno ladjo;

(b) dokazuje, da ladja izpolnjuje prepovedi ali omejitve glede namestitve ali uporabe nevarnih materialov v skladu s členom 4;

(c) opredeljuje vsaj nevarne materiale iz Priloge I, ki jih vsebuje konstrukcija ali oprema ladje, njihovo lokacijo in približno količino.

5. Poleg odstavka 4 se za obstoječe ladje pripravi načrt, v katerem je opisan vizualni pregled/pregled z vzorčenjem, na podlagi katerega je pripravljen popis nevarnih materialov.

6. Popis nevarnih materialov je sestavljen iz treh delov:

(a) seznama nevarnih materialov iz Priloge I, ki jih vsebuje konstrukcija ali oprema ladje, njihove lokacije in približne količine (del I);

(b) seznama odpadkov na krovu ladje, vključno z odpadki, ki nastanejo pri delovanju ladje (del II);

7. Del I popisa nevarnih materialov se med celotno obratovalno dobo ladje ustrezno vodi in posodablja, pri čemer so v njem navedene nove namestitve, ki vsebujejo katere koli nevarne materiale iz Priloge I, ter ustrezne spremembe konstrukcije in opreme ladje.

8. Poleg ustrezno vodenega in posodobljenega dela I se v popis pred recikliranjem vključi del II za odpadke, ki nastanejo pri delovanju, in del III za zaloge, pri čemer popis preveri država članica, pod zastavo katere pluje ladja.

9. Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posodobitvijo seznama točk popisa nevarnih materialov iz Priloge I.

Člen 6

Priprava na recikliranje: splošne zahteve

1. Lastniki ladij zagotovijo, da:

(a) so ladje pred objavo evropskega seznama reciklirane izključno v obratih za recikliranje ladij v Uniji ali državi članici OECD;

(b) so ladje po objavi evropskega seznama reciklirane izključno v obratih za recikliranje ladij, ki so navedeni na evropskem seznamu;

(c) ladje v obdobju pred vstopom v obrat za recikliranje ladij izvajajo dejavnosti tako, da se čim bolj zmanjša količina ostankov tovora, preostalega kurilnega olja in ladijskih odpadkov, ki ostanejo na krovu;

(d) ladje posodobijo in dopolnijo popis nevarnih materialov v skladu s členom 5;

(e) imajo ladje pred kakršno koli dejavnostjo recikliranja potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki ga izda država članica, pod zastavo katere plujejo.

2. Poleg tega lastniki ladij zagotovijo, da stanje prostorov za tovor in črpalnih postaj tankerjev ob prihodu v obrat za recikliranje ladij omogoča potrditev, da je tanker varen za vstop in varen za delo z vročino.

Člen 7

Načrt za recikliranje ladje

1. Pred vsakim recikliranjem ladje se pripravi načrt za recikliranje za posamezno ladjo.

2. Načrt za recikliranje ladje:

(a) pripravi obrat za recikliranje ladij ob upoštevanju informacij, ki jih predloži lastnik ladje v skladu s členom 9(3)(b);

(b) je pripravljen v uradnem jeziku države, ki je odobrila obrat za recikliranje ladij, če pa jezik, ki se uporablja, ni angleščina, francoščina ali španščina, se načrt za recikliranje ladij prevede v enega od navedenih jezikov;

(c) vsebuje informacije o vzpostavitvi, vzdrževanju in spremljanju meril glede varnosti za vstop in varnosti za delo z vročino ter druge potrebne informacije;

(d) vsebuje informacije o vrsti in količini nevarnih materialov in odpadkov, ki nastanejo pri recikliranju posamezne ladje, vključno z materiali, opredeljenimi v popisu nevarnih materialov, ter informacije o načinu ravnanja s temi nevarnimi materiali in odpadki v obratu ter tudi v obratih za nadaljnje ravnanje z odpadki;

(e) v primeru uporabe več kot enega obrata za recikliranje ladij opredeljuje obrate za recikliranje ladij, ki bodo uporabljeni, ter določa dejavnosti recikliranja in njihov vrstni red v vsakem odobrenem obratu za recikliranje ladij.

Člen 8

Pregledi

1. Preglede izvajajo uradne osebe v upravi ali priznani organizaciji, ki deluje v imenu uprave.

2. Na ladjah se opravijo naslednji pregledi:

(a) prvi pregled;

(b) redni pregled;

(d) končni pregled.

3. Prvi pregled se opravi, preden začne ladja delovati ali preden se izda potrdilo o popisu. Uradne osebe, ki opravijo navedeni pregled, preverijo, ali del I popisa nevarnih materialov izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

4. Redni pregled se izvaja v časovnih presledkih, ki jih določi uprava in niso daljši od pet let. Uradne osebe, ki opravijo navedeni pregled, preverijo, ali del I popisa nevarnih materialov izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

5. Dodatni splošni ali delni pregled se lahko opravi na zahtevo lastnika ladje po spremembi, zamenjavi ali večjem popravilu konstrukcije, opreme, sistemov, delov, naprav in materiala. Uradne osebe, ki opravijo navedeni pregled, zagotovijo, da je vsaka taka sprememba, zamenjava ali večje popravilo izvedeno tako, da ladja izpolnjuje zahteve iz te uredbe, ter preverijo, ali je del I popisa nevarnih materialov ustrezno spremenjen.

6. Končni pregled se opravi, preden se ladja preneha uporabljati in preden se začne njeno recikliranje.

Uradne osebe, ki opravijo navedeni pregled, preverijo, ali:

(a) popis nevarnih materialov izpolnjuje zahteve iz te uredbe;

(b) so v načrtu za recikliranje ladje ustrezno upoštevane informacije iz popisa nevarnih materialov;

(1) vzpostavitvi, vzdrževanju in spremljanju meril glede varnosti za vstop in varnosti za delo z vročino;

(2) ravnanju z nevarnimi materiali in odpadki, ki nastanejo pri recikliranju posamezne ladje v obratu za recikliranje ladij in v katerem koli odobrenem obratu za obdelavo odpadkov;

(d) je sklenjena pogodba med lastnikom ladje in obratom za recikliranje ladij v skladu s členom 9;

(e) je obrat za recikliranje ladij, v katerem bo ladja reciklirana, vključen na evropski seznam.

7. Za obstoječe ladje, namenjene za razstavljanje, se prvi in končni pregled opravita hkrati.

Člen 9

Pogodba med lastnikom ladje in obratom za recikliranje ladij

1. Lastnik ladje in obrat za recikliranje ladij, ki izpolnjuje zahteve iz člena 12, skleneta pogodbo za vsako ladjo, ki jo je treba reciklirati.

2. Pogodba velja najpozneje od dneva zahteve za končni pregled iz člena 8(1)(d) do zaključka recikliranja.

3. Pogodba vključuje naslednje obveznosti za lastnika ladje:

(a) uporaba splošnih zahtev za pripravo recikliranja iz člena 6;

(b) predložitev vseh informacij o ladji, potrebnih za pripravo načrta za recikliranje ladje v skladu s členom 7, obratu za recikliranje;

(c) ponoven sprejem ladje pred začetkom recikliranja ali po njem, če je to tehnično izvedljivo, kadar se vsebnost nevarnih materialov na krovu bistveno razlikuje od popisa nevarnih materialov in zato ustrezno recikliranje ladje ni mogoče.

4. Pogodba vključuje naslednje obveznosti za obrat za recikliranje ladij:

(a) priprava načrta za recikliranje posamezne ladje v skladu s členom 7 v sodelovanju z lastnikom ladje;

(b) poročanje o načrtovanem začetku recikliranja ladje lastniku ladje na obrazcu iz Priloge II;

(d) pri pripravi na sprejem ladje v recikliranje pisna obvestitev zadevnih pristojnih organov o nameri za recikliranje zadevne ladje vsaj 14 dni pred načrtovanim začetkom recikliranja, ki vključuje:

(i) ime države, pod zastavo katere je ladja upravičena pluti;

(ii) datum registracije ladje s strani navedene države;

(iii) identifikacijsko številko ladje (številko IMO);

(iv) številko trupa pri izročitvi novega plovila;

(v) ime in vrsto ladje;

(vi) pristanišče, v katerem je ladja registrirana;

(vii) ime in naslov lastnika ladje in registriranega lastnika IMO ter identifikacijsko številko;

(viii) ime in naslov družbe ter identifikacijsko številko IMO družbe;

(ix) ime vseh klasifikacijskih zavodov, pri katerih je ladja razvrščena;

(x) glavne podatke o ladji (skupna dolžina (LOA), širina (konstrukcijska), globina (prostora), teža prazne ladje, bruto in neto tonaža ter vrsta motorja in nazivno število vrtljajev motorja);

(xi) popis nevarnih materialov in

(xii) osnutek načrta za recikliranje ladje;

(e) premestitev vseh odpadkov, nastalih v obratu za recikliranje ladij, le v obrate za obdelavo odpadkov, ki jih pristojni organi odobrijo za ravnanje z njimi in njihovo odstranjevanje na varen in okolju prijazen način;

(f) poročanje lastniku ladje o zaključku recikliranja ladje na obrazcu iz Priloge III po delnem ali celotnem recikliranju ladje v skladu s to uredbo.

5. Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem obrazca poročila o načrtovanem začetku recikliranja ladij iz Priloge II.

6. Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem obrazca izjave o dokončanju recikliranja ladij iz Priloge III.

Člen 10

Izdaja potrdil in vnašanje zaznamkov v potrdila

1. Po zaključku prvega ali rednega pregleda ali dodatnega pregleda na zahtevo lastnika ladje država članica izda potrdilo o popisu na obrazcu iz Priloge IV. Temu potrdilu se priloži del I popisa nevarnih materialov.

Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem obrazca potrdila o popisu iz Priloge IV.

2. Po uspešnem zaključku končnega pregleda v skladu s členom 8(6) uprava izda potrdilo o pripravljenosti za recikliranje na obrazcu iz Priloge V. Temu potrdilu se priložita popis nevarnih materialov in načrt za recikliranje ladje.

3. Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem obrazca potrdila o pripravljenosti za recikliranje iz Priloge V. Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki se izda po opravljenem pregledu v skladu z odstavkom 2, sprejmejo druge države članice, pri čemer ima to potrdilo za namene te uredbe enako veljavnost kot potrdilo, ki ga izdajo same.

4. Potrdila o pripravljenosti za recikliranje izda uprava ali priznana organizacija, ki deluje v imenu uprave, ali vanje vnese zaznamke.

Člen 11

Trajanje in veljavnost potrdil

1. Potrdilo o popisu se izda za obdobje, ki ga določi uprava in ni daljše od pet let.

2. Potrdilo o popisu, izdano v skladu s členom 10 te uredbe, preneha veljati v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) kadar se stanje ladje bistveno razlikuje od podatkov iz potrdila, vključno kadar del I popisa nevarnih materialov ni ustrezno voden in posodobljen ter v njem niso upoštevane spremembe konstrukcije in opreme ladje;

(b) kadar redni pregled ni opravljen v časovnih presledkih, ki jih določi uprava in niso daljši od pet let;

3. Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, izdano v skladu s členom 10 te uredbe, preneha veljati, če se stanje ladje bistveno razlikuje od podatkov iz potrdila.

4. Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje izda uprava, in sicer za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev. Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje lahko uprava ali priznana organizacija, ki deluje v imenu uprave, podaljša za enkratno plovbo ladje do obrata za recikliranje ladij.

Naslov iii – Obrati za recikliranje ladij

Člen 12

Zahteve za obrate za recikliranje ladij

Ladje so reciklirane le v obratih za recikliranje ladij, ki so vključeni na evropski seznam.

Obrat za recikliranje ladij je vključen na evropski seznam, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) je zasnovan, zgrajen in deluje na varen in okolju prijazen način;

(b) vzpostavi sisteme, postopke in tehnike upravljanja in spremljanja, ki ne predstavljajo nevarnosti za zdravje zadevnih delavcev ali prebivalstva v bližini obrata za recikliranje ladij in ki bodo preprečili, zmanjšali, čim bolj omejili in v izvedljivem obsegu odpravili škodljive učinke recikliranja ladij na okolje;

(d) pripravi in odobri načrt za obrat za recikliranje ladij;

(e) pripravi in vzdržuje načrt pripravljenosti in ukrepanja v nujnih primerih;

(f) zagotovi varnost delavcev in njihovo usposabljanje, vključno z zagotovitvijo uporabe osebne zaščitne opreme za postopke, pri katerih je takšna uporaba potrebna;

(g) vzpostavi evidence o incidentih, nesrečah, poklicnih boleznih in kroničnih učinkih ter, če to zahtevajo pristojni organi, poroča o vseh incidentih, nesrečah, poklicnih boleznih ali kroničnih učinkih, ki povzročajo ali bi lahko povzročili nevarnosti za varnost delavcev, zdravje ljudi in okolje;

(h) zagotavlja varno in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi materiali;

(i) ima odobritev pristojnih organov za opravljanje svojih dejavnosti;

(j) za opremo za ukrepanje ob nesrečah, kot je oprema in vozila za gašenje požarov, reševalna vozila in žerjave zagotovi dostop do vseh delov obrata za recikliranje ladij;

(k) zagotovi zadrževanje vseh nevarnih materialov na krovu ladje med postopkom recikliranja, da se prepreči kakršno koli sproščanje teh nevarnih materialov v okolje in zlasti bibavični pas;

(l) dokaže nadzor kakršnega koli uhajanja, zlasti v bibavični pas;

(m) ravna z nevarnimi materiali in odpadki le na nepropustnih tleh z učinkovitimi osuševalnimi sistemi;

(n) zagotovi, da se vsi odpadki, nastali pri recikliranju, premestijo le v obrate za ravnanje z odpadki, ki so odobreni za ravnanje z njimi in njihovo odstranjevanje brez ogrožanja zdravja ljudi in na okolju prijazen način.

Za namene točke (n) se lahko okolju prijazno ravnanje v zvezi z zadevnimi postopki predelave odpadkov ali njihovega odstranjevanja domneva, kadar lahko obrat za recikliranje ladij dokaže, da bo obrat za ravnanje z odpadki, ki sprejme odpadke, deloval v skladu s standardi varovanja zdravja ljudi in okolja, ki so enakovredni standardom iz zakonodaje Unije.

Člen 13

Dokazila, ki jih predložijo obrati za recikliranje ladij

Obrat za recikliranje ladij predloži dokazila o izpolnjevanju zahtev iz člena 12, ki so potrebna za izvajanje recikliranja ladij in vključitev na evropski seznam.

Obrat za recikliranje ladij zlasti:

(1) opredeli dovoljenje, licenco ali odobritev, ki so jih podelili pristojni organi za izvajanje recikliranja ladij, ter navede omejitve glede velikosti (največja dolžina, širina in teža prazne ladje) ladij, za recikliranje katerih je odobren, in vse veljavne omejitve;

(2) potrdi, da bo v skladu z določbami te uredbe v recikliranje sprejel le ladje pod zastavo države članice Evropske unije;

(3) predloži dokazila, da lahko obrat za recikliranje ladij med celotnim postopkom recikliranja ladje vzpostavi, vzdržuje in spremlja merila glede varnosti za vstop in varnosti za delo z vročino;

(4) priloži zemljevid meje obrata za recikliranje ladij in lokacije izvajanja postopkov recikliranja ladij v njem;

(5) za vsak material iz Priloge I in dodatni nevarni material, ki je lahko del konstrukcije ladje, določi:

(a) ali je obrat odobren za odstranjevanje nevarnega materiala. V tem primeru se določi odgovorno osebje, pooblaščeno za odstranjevanje, in predložijo dokazila o njegovi usposobljenosti;

(b) kateri postopek ravnanja z odpadki bo uporabljen v obratu, tj. sežiganje, odlaganje ali druga metoda obdelave odpadkov, pri čemer se predložijo dokazila, da se bo uporabljeni postopek izvajal tako, da ne bo ogrožal zdravja ljudi in ne bo škodljivo vplival na okolje ter zlasti:

(i) ne bo predstavljal tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali;

(ii) ne bo imel škodljivega vpliva zaradi hrupa ali vonjav;

(iii) ne bo škodljivo vplival na krajino ali kraje posebnega pomena;

(c) kateri postopek ravnanja z odpadki se bo uporabljal, če se nevarni materiali pošljejo v obrat za nadaljnjo obdelavo odpadkov zunaj obrata za recikliranje ladij. O vsakem obratu za nadaljnjo obdelavo odpadkov se predložijo naslednje informacije:

(i) ime in naslov obrata za obdelavo odpadkov;

(ii) dokazila, da je obrat za obdelavo odpadkov odobren za ravnanje z nevarnimi materiali;

(iii) opis postopka obdelave odpadkov;

(iv) dokazila, da se bo uporabljeni postopek obdelave odpadkov izvajal tako, da ne bo ogrožal zdravja ljudi in ne bo škodljivo vplival na okolje ter zlasti:

– ne bo predstavljal tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali;

– ne bo imel škodljivega vpliva zaradi hrupa ali vonjav;

– ne bo škodljivo vplival na krajino ali kraje posebnega pomena.

Člen 14

Odobritev obratov za recikliranje ladij v državi članici

1. Pristojni organi odobrijo obrate za recikliranje ladij na svojem ozemlju, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 12, za izvajanje recikliranja ladij. Navedena odobritev se lahko zadevnim obratom za recikliranje ladij izda za največ pet let.

2. Države članice pripravijo in posodabljajo seznam obratov za recikliranje ladij, ki so jih odobrile v skladu z odstavkom 1.

3. Komisija je o seznamu iz odstavka 2 obveščena takoj in najpozneje eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

4. Če obrat za recikliranje ladij zahtev iz člena 12 ne izpolnjuje več, država članica prekliče odobritev zadevnega obrata za recikliranje ladij in o tem nemudoma obvesti Komisijo.

5. Če je nov obrat za recikliranje ladij odobren v skladu z odstavkom 1, država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo.

Člen 15

Obrati za recikliranje ladij zunaj Unije

1. Družba za recikliranje, ki je zunaj Unije in želi reciklirati ladje pod zastavo države članice, Komisiji predloži vlogo za vključitev svojega obrata za recikliranje ladij na evropski seznam.

2. Tej vlogi se v skladu s členom 13 in Prilogo VI priložijo informacije in ustrezna dokazila, da obrat za recikliranje ladij izpolnjuje zahteve iz člena 12.

3. Komisija je v skladu s členom 26 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem obrazca za identifikacijo obrata za recikliranje ladij iz Priloge VI.

4. Predložitev vloge za vključitev na evropski seznam pomeni, da se obrati za recikliranje ladij strinjajo z možnostjo, da Komisija ali zastopniki v njenem imenu pred vključitvijo obratov na evropski seznam ali po njej izvedejo inšpekcijski pregled na terenu, da se preveri njihovo izpolnjevanje zahtev iz člena 12.

5. Glede na oceno informacij in ustreznih dokazil, predloženih v skladu z odstavkom 2, Komisija z izvedbenim aktom odloči, ali se obrat za recikliranje ladij, ki je zunaj Unije, vključi na evropski seznam. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27.

Člen 16

Priprava in posodabljanje evropskega seznama

1. Komisija z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 27 pripravi evropski seznam obratov za recikliranje ladij, ki:

(a) so v Evropski uniji in so jih države članice sporočile v skladu s členom 14(3);

(b) so zunaj Unije in katerih vključitev je bila sprejeta v skladu s členom 15(4).

2. Evropski seznam se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Komisije najpozneje v 36 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe.

3. Komisija evropski seznam po njegovem sprejetju z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 27 redno posodablja, pri čemer:

(a) obrat za recikliranje ladij vključi na evropski seznam v enem od naslednjih primerov:

(i) če je odobren v skladu s členom 13;

(ii) če je o njegovi vključitvi na evropski seznam sprejeta odločitev v skladu s členom 15(4);

(b) obrat za recikliranje ladij umakne z evropskega seznama v enem od naslednjih primerov:

(1) če obrat za recikliranje ladij ne izpolnjuje več zahtev iz člena 12;

(2) če je obrat za recikliranje ladij vključen na seznam več kot pet let in ne predloži dokazil, da še vedno izpolnjuje zahteve iz člena 12.

4. Države članice Komisiji sporočijo vse informacije, ki so lahko pomembne za posodabljanje evropskega seznama. Komisija vse pomembne podatke posreduje drugim državam članicam.

Naslov iv – Splošne upravne določbe

Člen 17

Jezik

Potrdilo o popisu in potrdilo o pripravljenosti za recikliranje sta pripravljena v uradnem jeziku države članice izdajateljice, če pa jezik, ki se uporablja, ni angleščina, francoščina ali španščina, se potrdili prevedeta v enega od navedenih jezikov.

Člen 18

Imenovanje pristojnih organov

Države članice imenujejo pristojne organe, odgovorne za izvajanje te uredbe, in o navedenih imenovanjih obvestijo Komisijo.

Člen 19

Imenovanje kontaktnih oseb

1. Države članice in Komisija vsaka posebej imenujejo eno ali več kontaktnih oseb, odgovornih za obveščanje fizičnih ali pravnih oseb, ki povprašujejo po informacijah, ali svetovanje tem osebam. Kontaktna oseba Komisije posreduje kontaktnim osebam držav članic vsa prejeta vprašanja, povezana z državo članico, in obratno.

2. Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenovanju kontaktnih oseb.

Člen 20

Srečanje kontaktnih oseb

Komisija redno organizira srečanja kontaktnih oseb, ki so namenjena obravnavi vprašanj v zvezi z izvajanjem te uredbe, če to zahtevajo države članice ali če je po njenem mnenju to primerno. Na ta srečanja ali dele srečanj so povabljene tudi ustrezne zainteresirane strani, če se vse države članice in Komisija strinjajo, da je to ustrezno.

Naslov v – Poročanje in izvrševanje

Člen 21

Zahteve za lastnike ladij glede uradnega obveščanja in poročanja

Lastnik ladje:

(a) vsaj 14 dni pred načrtovanim začetkom recikliranja pisno uradno obvesti upravo o nameri za recikliranje ladje, da ji omogoči pripravo na pregled in pripravo potrdila v skladu s to uredbo;

(b) upravi predloži poročilo o načrtovanem začetku recikliranja ladje, ki ga pripravi obrat za recikliranje ladij, v skladu s členom 9(4)(b);

(c) upravi predloži poročilo o zaključku recikliranja ladje, ki ga pripravi obrat za recikliranje ladij, v skladu s členom 9(4)(f).

Člen 22

Poročila držav članic

1. Vsaka država članica Komisiji predloži poročilo, ki vsebuje naslednje informacije:

(a) seznam ladij pod njeno zastavo, ki jim je izdano potrdilo o popisu, ter ime družbe za recikliranje in lokacijo obrata za recikliranje ladij, ki sta navedena na potrdilu o pripravljenosti za recikliranje;

(b) seznam ladij pod njeno zastavo, za katere je prejeta izjava o dokončanju;

2. Vsaka država članica poročilo predloži do 31. decembra 2015 in nato vsaki dve leti.

3. Poročila se Komisiji predložijo v elektronski obliki.

Člen 23

Izvrševanje v državah članicah

1. Države članice zagotovijo, da se učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni uporabljajo za ladje, ki:

(a) na krovu nimajo popisa nevarnih materialov v skladu s členoma 5 in 28;

(b) so bile poslane v recikliranje, ne da bi izpolnjevale splošne zahteve za pripravo iz člena 6;

(d) so bile poslane v recikliranje brez potrdila o pripravljenosti v skladu s členom 6;

(e) so bile poslane v recikliranje brez pisnega uradnega obvestila upravi v skladu s členom 21;

(f) so bile reciklirane na način, ki ni v skladu z načrtom za recikliranje ladje, kot je določeno v členu 7.

2. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kadar se ladja pošlje v recikliranje v obrat za recikliranje ladij, ki ni na evropskem seznamu, najmanjše kazni ustrezajo ceni, plačani lastniku za njegovo ladjo.

3. Države članice dvostransko ali večstransko sodelujejo, da bi olajšale preprečevanje in odkrivanje morebitnega izogibanja tej uredbi in njenih kršitev.

4. Države članice imenujejo člane stalnega osebja, odgovorne za sodelovanje iz odstavka 3. Navedene informacije se pošljejo Komisiji, ki sestavi seznam in ga pošlje navedenim članom.

5. Kadar se ladja proda in se v manj kot šestih mesecih od prodaje pošlje v recikliranje v obrat, ki ni na evropskem seznamu, se kazni:

(a) izrečejo solidarno zadnjemu in predzadnjemu lastniku, če ladja še vedno pluje pod zastavo države članice EU;

(b) izrečejo le predzadnjemu lastniku, če ladja ne pluje več pod zastavo države članice EU.

6. Države članice lahko uvedejo oprostitve plačila kazni iz odstavka 5, če lastnik svoje ladje ni prodal z namenom njenega recikliranja. V tem primeru države članice zahtevajo dokazila, ki utemeljujejo trditev lastnika ladje, vključno z izvodom prodajne pogodbe.

7. Države članice redno uradno obveščajo Komisijo o svoji nacionalni zakonodaji v zvezi z izvrševanjem te uredbe in kaznimi, ki se uporabljajo.

Člen 24

Zahteva za ukrepanje

1. Fizične ali pravne osebe, ki imajo ali bi lahko imele škodo zaradi kršitve te uredbe ali imajo zadosten interes pri okoljskem odločanju v zvezi s kršitvijo Uredbe ali pa uveljavljajo kršitev pravice, kadar upravno postopkovno pravo države članice to zahteva kot predpogoj, so upravičene, da kontaktnim osebam države članice predložijo kakršne koli ugotovitve v zvezi s kršitvami te uredbe ali neposredno grožnjo za tako kršitev, s katero so seznanjene, ter lahko od pristojnega organa zahtevajo, da ukrepa v skladu s to uredbo.

Kot zadosten interes pri okoljskem odločanju v zvezi s kršitvijo Uredbe zadošča interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje kakršne koli zahteve v skladu z nacionalno zakonodajo. Za take organizacije se tudi šteje, da imajo pravice, ki jih je mogoče kršiti, za namene uveljavljanja kršene pravice, kadar to upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.

2. Zahtevi za ukrepanje je treba priložiti ustrezne informacije in podatke, na katerih temeljijo ugotovitve, predložene v zvezi s kršitvijo zadevne uredbe.

3. Kadar zahteva za ukrepanje in priložene ugotovitve prepričljivo dokazujejo, da je Uredba kršena, pristojni organ preuči takšne ugotovitve in zahteve za ukrepanje. V takih okoliščinah pristojni organ družbi za recikliranje omogoči, da predstavi svoja stališča v zvezi z zahtevo za ukrepanje in priloženimi ugotovitvami.

4. Pristojni organ nemudoma in v vsakem primeru v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje obvesti osebe iz odstavka 1, ki so mu predložile svoje ugotovitve, o odločitvi, da ugodi zahtevi za ukrepanje ali jo zavrne, in navede razloge zanjo.

5. Države članice se lahko odločijo, da pri primerih grozeče kršitve odstavkov 1 in 4 ne uporabijo.

Člen 25

Dostop do pravnega varstva

1. Države članice zagotovijo, da imajo osebe iz člena 24(1) dostop do sodišča ali drugega neodvisnega in nepristranskega javnega organa, pristojnega za pregled formalne in materialne zakonitosti odločitev, ravnanj ali opustitev ravnanja pristojnega organa v skladu s to uredbo.

2. Ta uredba ne posega v kakršne koli določbe nacionalne zakonodaje, ki urejajo dostop do pravnega varstva in v skladu s katerimi je treba pred uvedbo sodnega postopka najprej izčrpati vse upravne nadzorne postopke.

Naslov vi – Končne določbe

Člen 26

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5, 9, 10 in 15 se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3. Pooblastilo iz odstavka 2 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati s sklepom o preklicu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu z odstavkom 2, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28

Prehodna določba

1. Popis nevarnih materialov se za vse ladje pripravi najpozneje v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe.

2. Države članice lahko pred objavo evropskega seznama dovolijo recikliranje ladij v obratih zunaj Unije, če je na podlagi informacij, ki jih predloži lastnik ladje ali obrati za recikliranje ladij ali ki so pridobljene drugače, preverjeno, da obrat za recikliranje ladij izpolnjuje zahteve iz člena 12.

Člen 29

Sprememba Uredbe (ES) št. 1013/2006

Členu 1(3) Uredbe (ES) št. 1013/2006 se doda naslednja točka:

„(i) ladje, za katere se uporablja Uredba (EU) št. XX [vstaviti celoten naslov te uredbe](*).

________________

(*) UL L […], […], str. [..].“

Člen 30

Pregled

Komisija to uredbo pregleda najpozneje v dveh letih od začetka veljavnosti Konvencije iz Hongkonga. Ta pregled obravnava vključitev obratov, ki jih odobrijo pogodbenice Konvencije iz Hongkonga, na evropski seznam obratov za recikliranje ladij, da se preprečijo podvajanje dela in upravne obremenitve.

Člen 31

Ta uredba začne veljati 365. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I SEZNAM TOČK POPISA NEVARNIH MATERIALOV

1. Materiali, ki vsebujejo azbest

2. Tanjšanje ozonskega plašča: nadzorovane snovi, opredeljene v členu 1(4) Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in navedene v prilogah A, B, C ali E k navedenemu protokolu, ki velja v času uporabe ali razlage te priloge. Snovi, ki tanjšajo ozonski plašč in jih je mogoče najti na ladji, med drugim vključujejo:

· halon 1211 bromoklorodifluorometan;

· halon 1301 bromotrifluorometan halon 2402 1,2-dibromo-1,1,2,2-tetrafluoroetan (znan tudi kot halon 114B2);

· CFC-11 triklorofluorometan CFC-12 diklorodifluorometan CFC-113 1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan;

· CFC-114 1,2-dikloro-1,1,2,2-tetrafluoroetan CFC-115 kloropentafluoroetan.

3. Materiali, ki vsebujejo poliklorirane bifenile (PCB)

4. Spojine in sistemi proti obraščanju v skladu s Prilogo I k Mednarodni konvenciji o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah (konvencija AFS)

5. Materiali, ki vsebujejo perfluorooktan sulfonsko kislino in njene derivate (PFOS)

6. Kadmij in njegove spojine

7. Šestvalentni krom in njegove spojine

8. Svinec in njegove spojine

9. Živo srebro in njegove spojine

10. Polibromirani bifenili (PBB)

11. Polibromirani difeniletri (PBDE)

12. Poliklorirani naftaleni (več kot trije klorovi atomi)

13. Radioaktivne snovi

14. Nekateri kratkoverižni klorirani parafini (alkani, C10-C13, kloro)

15. Bromirani zaviralci ognja (HBCDD)

PRILOGA II OBRAZEC POROČILA O NAČRTOVANEM ZAČETKU RECIKLIRANJA LADIJ

………………………….. (ime obrata za recikliranje ladij),

ki je v/na ………………………….. (polni naslov obrata za recikliranje ladij)

ter je vključen na evropski seznam, ki ga določa Uredba (EU) št. XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o recikliranju ladij, ter je odobren za opravljanje recikliranja ladij po pooblastilu Vlade

………………………….. (kraj odobritve)

s strani ………………………….. (polno ime pristojnega organa)

z dne (dd/mm/llll)............................................. (datum izdaje),

poroča, da je obrat za recikliranje ladij v vseh vidikih pripravljen na začetek recikliranja

plovila............................................................. (številka IMO).

Priloženo je potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, izdano v skladu z določbami Uredbe (EU) št. XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o recikliranju ladij po pooblastilu Vlade

………………………….. (polno ime države)

s strani ………………………….. (polno ime osebe ali organizacije, pooblaščene v skladu z Uredbo (EU) št. XXXX)

z dne (dd/mm/llll)............................................. (datum izdaje).

Podpis ………….

PRILOGA III OBRAZEC IZJAVE O DOKONČANJU RECIKLIRANJA LADJE

Ta dokument je izjava o dokončanju recikliranja ladje za………………………….. (ime ladje, ko je bila sprejeta v recikliranje/ob odjavi registracije).

Podatki o ladji, sprejeti v recikliranje

Razločevalne številke ali črke ||

Pristanišče registracije ||

Bruto tonaža ||

Številka IMO ||

Ime in naslov lastnika ladje ||

Identifikacijska številka IMO registriranega lastnika ladje ||

Identifikacijska številka IMO družbe ||

Datum izdelave ||

S TEM SE POTRJUJE:

da je bila ladja reciklirana v skladu z načrtom za recikliranje ladje ter Uredbo (EU) št. XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o recikliranju ladij v:

………………………….. (ime in kraj odobrenega obrata za recikliranje ladij)

in je bilo recikliranje ladje dokončano: (dd/mm/llll) ………………………….. (datum dokončanja).

Izdano v ………………………….. (kraj izdaje izjave o dokončanju) (dd/mm/llll) ………………(datum izdaje).

(Podpis lastnika obrata za recikliranje ladij ali zastopnika, ki deluje v imenu lastnika)

PRILOGA IV OBRAZEC POTRDILA O POPISU

(Uradni žig) (Država)

Izdano v skladu z določbami Uredbe (EU) št. XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o recikliranju ladij (v nadaljnjem besedilu: Uredba)

po pooblastilu Vlade

……………………………………………………………(polno ime države)

s strani

………………………………(oseba ali organizacija, pooblaščena v skladu z Uredbo).

Podatki o ladji

Ime ladje ||

Razločevalne številke ali črke ||

Pristanišče registracije ||

Bruto tonaža ||

Številka IMO ||

Ime in naslov lastnika ladje ||

Identifikacijska številka IMO registriranega lastnika ladje ||

Identifikacijska številka IMO družbe ||

Datum izdelave ||

Podatki o delu I popisa nevarnih materialov

Številka identifikacije/preverjanja dela I popisa nevarnih materialov: ………………………………………………………….

S TEM SE POTRJUJE:

1. da je ladja pregledana v skladu s členom 8 Uredbe;

2. da ta pregled dokazuje, da del I popisa nevarnih materialov izpolnjuje veljavne zahteve iz Uredbe.

Datum dokončanja pregleda, na podlagi katerega je izdano to potrdilo: ………………………………………………………... (dd/mm/llll)

To potrdilo velja do: …………………………….. (dd/mm/llll)

Izdano v/na:………………………………(kraj izdaje potrdila)

(dd/mm/llll)…………… …………….………………………

(Datum izdaje) (Podpis pooblaščenega uradnika, ki je izdal potrdilo)

(Pečat ali žig organa, kot je ustrezno)

ZAZNAMEK ZA PODALJŠANJE VELJAVNOSTI POTRDILA, KI VELJA MANJ KOT PET LET[27]

Ladja izpolnjuje ustrezne določbe Uredbe, pri čemer se to potrdilo v skladu s členom 10 Uredbe sprejme kot veljavno do (dd/mm/llll): ………

Podpis:............................................................ (podpis pooblaščenega uradnika)

Kraj:

Datum: (dd/mm/llll)

(Pečat ali žig organa, kot je ustrezno)

ZAZNAMEK V PRIMERU OPRAVLJENEGA REDNEGA PREGLEDA[28]

Ladja izpolnjuje ustrezne določbe Uredbe, pri čemer se to potrdilo v skladu s členom 10 Uredbe sprejme kot veljavno do (dd/mm/llll):.....................................................

Podpis:............................................................ (podpis pooblaščenega uradnika)

Kraj:

Datum: (dd/mm/llll)

(Pečat ali žig organa, kot je ustrezno)

ZAZNAMEK ZA PODALJŠANJE VELJAVNOSTI POTRDILA DO PRIHODA V PRISTANIŠČE PREGLEDA ALI ZA OBDOBJE ODLOGA[29]

To potrdilo se v skladu s členom 10 Uredbe sprejme kot veljavno do …………………………….. (dd/mm/llll).

Podpis: ………………………….. (podpis pooblaščenega uradnika)

Kraj:...................................................................................................................................................

Datum: (dd/mm/llll)..............................................................................................................................

(Pečat ali žig organa, kot je ustrezno)

ZAZNAMEK ZA DODATNI PREGLED[30]

Pri dodatnem pregledu v skladu s členom 8 Uredbe je ugotovljeno, da ladja izpolnjuje ustrezne določbe Uredbe.

Podpis: ………………………….. (podpis pooblaščenega uradnika)

Kraj:...................................................................................................................................................

Datum: (dd/mm/llll)..............................................................................................................................

(Pečat ali žig organa, kot je ustrezno)

PRILOGA V OBRAZEC POTRDILA O PRIPRAVLJENOSTI ZA RECIKLIRANJE

(Uradni pečat) (Država)

Izdano v skladu z določbami Uredbe (EU) št. XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o recikliranju ladij (v nadaljnjem besedilu: Uredba) po pooblastilu Vlade:

…………………………………………………………………………..(polno ime države)

s strani

………………………………………………………………………….. (oseba ali organizacija, pooblaščena v skladu z Uredbo).

Podatki o ladji

Ime ladje ||

Razločevalne številke ali črke ||

Pristanišče registracije ||

Bruto tonaža ||

Številka IMO ||

Ime in naslov lastnika ladje ||

Identifikacijska številka IMO registriranega lastnika ladje ||

Identifikacijska številka IMO družbe ||

Datum izdelave ||

Podatki o obratih za recikliranje ladij

Ime obrata za recikliranje ladij ||

Razločevalna identifikacijska številka družbe za recikliranje[31] ||

Polni naslov ||

Datum prenehanja veljavnosti dokumenta o skladnosti z Uredbo ||

Podatki o popisu nevarnih materialov

Številka identifikacije/preverjanja popisa nevarnih materialov: ………….

Podatki o načrtu za recikliranje ladje

Številka identifikacije/preverjanja načrta za recikliranje ladje: ………………….

Opomba: načrt za recikliranje ladje v skladu s členom 7 Uredbe je bistveni del potrdila o pripravljenosti za recikliranje in mu mora biti vedno priložen.

S TEM SE POTRJUJE:

1. da je ladja pregledana v skladu s členom 8 Uredbe;

2. da ima ladja veljaven popis nevarnih materialov v skladu s členom 5 Uredbe;

3. da so v načrtu za recikliranje ladje v skladu s členom 7 Uredbe ustrezno navedene informacije iz popisa nevarnih materialov v skladu s členom 5 Uredbe ter informacije o vzpostavitvi, vzdrževanju in spremljanju meril glede varnosti za vstop in varnosti za delo z vročino;

4. da je obrat za recikliranje ladij, v katerem bo ladja reciklirana, vključen na evropski seznam v skladu s členom 16 Uredbe.

To potrdilo velja do (dd/mm/llll) …………………………….. (datum).

Izdano v/na ……………………………………………………… (kraj izdaje potrdila)

(dd/mm/llll) ……………………………………………………

(Datum izdaje) (Podpis pooblaščenega uradnika, ki je izdal potrdilo)

(Pečat ali žig organa, kot je ustrezno)

ZAZNAMEK ZA PODALJŠANJE VELJAVNOSTI POTRDILA DO PRIHODA V PRISTANIŠČE OBRATA ZA RECIKLIRANJE LADIJ ZA OBDOBJE ODLOGA[32]

To potrdilo se v skladu s členom 8 Uredbe sprejme kot veljavno za plovbo od točke do točke

iz pristanišča: ………………………….

v pristanišče: …………………………….

Podpis: ………………………….. (podpis pooblaščenega uradnika)

Kraj:...................................................................................................................................................

Datum: (dd/mm/llll)..............................................................................................................................

(Pečat ali žig organa, kot je ustrezno)

PRILOGA VI OBRAZEC IDENTIFIKACIJE OBRATA ZA RECIKLIRANJE LADIJ

Identifikacija obrata za recikliranje ladij

Ime obrata za recikliranje ladij ||

Razločevalna identifikacijska št. družbe za recikliranje ||

Polni naslov obrata za recikliranje ladij ||

Primarna kontaktna oseba ||

Telefonska številka ||

E-naslov ||

Ime, naslov in kontaktni podatki družbe za recikliranje ||

Delovni jeziki ||

[1] Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov.

[2] Leta 2009 je bilo več kot 90 % ladij pod zastavo EU razstavljenih zunaj držav OECD, večinoma v južni Aziji.

[3] Teža ladje za razrez je najpogosteje izražena v tonah lahkega izpodriva (LDT) ter se izračuna brez upoštevanja tovora, goriva, balastne vode itd., kar približno ustreza teži jekla plovila.

[4] Sklep VII/26 o okolju prijaznem upravljanju razstavljanja ladij, sprejet na 7. konferenci pogodbenic Baselske konvencije.

[5] Glej Sklep VIII/11, http://archive.basel.int/meetings/cop/cop8/docs/16eREISSUED.pdf.

[6] Sklep OEWG-VII/12 o okolju prijaznem upravljanju razstavljanja ladij.

[7] Glej Sklep OEWG VII/12, http://archive.basel.int/meetings/oewg/oewg7/docs/21e.pdf.

[8] Predložene ugotovitve Evropske unije in njenih držav članic so na voljo na http://archive.basel.int/ships/oewg-vii12-comments/comments/eu.doc.

[9] Sklep X/AA o okolju prijaznem razstavljanju ladij, sprejet na 10. konferenci pogodbenic Baselske konvencije.

[10] Sporočilo COM(2008) 767 konč. z dne 19. novembra 2008, v katerem je predstavljena strategija EU za boljše razstavljanje ladij, in njena ocena učinka v Delovnem dokumentu služb Komisije SEC(2008) 2846.

[11] Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov.

[12] http://ec.europa.eu/environment/waste/ships/index.htm.

[13] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0195+0+DOC+XML+V0//SL&language=SL.

[14] http://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces\nat\nat425\ces877-2009_ac.doc&language=SL.

[15] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/envir/110626.pdf.

[16] UL L 190, 12.7.2006, str. 1.

[17] Sprememba Baselske konvencije (sprememba o prepovedi), sprejeta s Sklepom III/1 pogodbenic Baselske konvencije.

[18] UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

[19] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[20] UL 196, 16.8.1967, str. 1.

[21] UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

[22] UL L 131, 28.5.2009, str. 11.

[23] UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

[24] UL L 243, 24.9.1996, str. 31.

[25] UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

[26] UL L 223, 25.8.2010, str. 29.

[27] Ta stran z zaznamkom ob pregledu se ponatisne in priloži potrdilu, če je po mnenju uprave to potrebno.

[28] Ta stran z zaznamkom ob pregledu se ponatisne in priloži potrdilu, če je po mnenju uprave to potrebno.

[29] Ta stran z zaznamkom ob pregledu se ponatisne in priloži potrdilu, če je po mnenju uprave to potrebno.

[30] Ta stran z zaznamkom ob pregledu se ponatisne in priloži potrdilu, če je po mnenju uprave to potrebno.

[31] Identifikacijska številka, kot je navedena na evropskem seznamu.

[32] Ta stran z zaznamkom se ponatisne in priloži potrdilu, če je po mnenju uprave to potrebno.

52012PC0118