OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Potreba po takojšnjem ukrepanju na področju podnebnih sprememb

V zvezi z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) je bilo konec leta 2010 priznano, da globalno segrevanje ne sme preseči temperatur pred industrijsko revolucijo za več kot 2 °C[1]. To je ključno za omejitev negativnih posledic človekovega poseganja v podnebni sistem. Svetovne emisije se morajo zato začeti zmanjševati. Za doseganje tega dolgoročnega cilja je treba svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj 50 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990[2].

Razvite države morajo do leta 2050 emisije skupaj zmanjšati za 80–95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Unija se je srednjeročno zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, pod ustreznimi pogoji pa za 30 %[3]. Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) v ta cilj še ni vključen.

Kljub temu Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov[4] (sistem EU za trgovanje z emisijami) ter Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov[5] (odločba o porazdelitvi prizadevanj), določata, da morajo k doseganju cilja Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za leto 2020 prispevati vsi sektorji gospodarstva. Poleg tega člen 9 Odločbe št. 406/2009/ES Komisijo poziva, da oceni način za vključitev emisij in odvzemov iz dejavnosti, povezanih z LULUCF, v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij ter po potrebi pripravi zakonodajni predlog, pri čemer se zagotovita trajnost in okoljska celovitost prispevka sektorja ter natančno spremljanje in obračunavanje.

Komisija po obsežnem posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter na podlagi ocene učinka predlaga sklep, s katerim se bo v prvem koraku določil pravni okvir za trdna, usklajena in celovita pravila za obračunavanje za sektor LULUCF, ki bodo prilagojena posebnemu profilu tega sektorja. Predlog uvaja pravni okvir za sektor LULUCF, ločen od okvirov, ki urejajo obstoječe zaveze (sistem EU za trgovanje z emisijami in odločba o porazdelitvi prizadevanj), kar pomeni, da sektor na tej stopnji formalno ne bi bil vključen v cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Sektor LULUCF bo mogoče formalno vključiti v cilje Unije za zmanjšanje emisij šele, ko bodo vzpostavljena trdna pravila za obračunavanje, spremljanje in poročanje. Zato je Komisija pripravila tudi predlog za razveljavitev Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola[6], ki bi jo nadomestila z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije[7].

Vloga rabe zemljišč in gozdarstva na področju podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov v Uniji nastajajo zlasti pri proizvodnji energije in drugih virih, ki jih je ustvaril človek. Hkrati se ogljik absorbira (odvzame) iz ozračja s fotosintezo, pri čemer se shrani v drevesih in z njimi povezanih proizvodih ter v drugih rastlinah in tleh. Zato se lahko z ustreznimi načini rabe tal in načini gospodarjenja v gozdarstvu in kmetijstvu omejijo emisije ogljika in poveča odvzem emisij iz ozračja. Te prakse so vključene v sektor LULUCF, ki zajema predvsem emisije ogljikovega dioksida (CO2) in odvzeme po kopenskih ekosistemih, kar se na splošno ocenjuje kot spremembe zalog ogljika[8]. V okviru LULUCF je bila leta 2009 iz ozračja odvzeta količina ogljika, enakovredna približno 9 % vseh emisij toplogrednih plinov Unije v drugih sektorjih.

Kmetijstvo, gozdarstvo, njima sorodne industrije in energetika so najpomembnejši gospodarski sektorji za LULUCF, ki lahko na več načinov prispevajo k zmanjšanju emisij in povečanju odvzema po ponorih. Kmetijski ukrepi, katerih cilja sta manjše spreminjanje namembnosti travišč in zmanjšanje izgub ogljika zaradi obdelave organskih tal, lahko vključujejo izboljšanje agronomskih praks, kot sta uporaba različnih rastlinskih vrst (npr. več stročnic) in podaljšanje cikla kolobarjenja. Kmetijsko-gozdarske prakse, ki zagotavljajo večje zaloge ogljika v tleh, lahko prispevajo tako, da za vzrejo živali ali gojenje rastlin za prehrano uporabijo zemljišča, na katerih se gojijo tudi drevesa za les, energijo ali druge lesne proizvode. Organski materiali se lahko vrnejo na zemljišča ali tam pustijo, da se izboljša produktivnost polj in travišč, pri čemer so lahko ponovno namakanje, dajanje v praho ali neizsuševanje organskih tal, vključno s šotišči, in obnovitev degradiranih tal zelo koristni za ublažitev in biotsko raznovrstnost. Glede na to bi bila vključitev gospodarjenja s polji in travišči v obračunavanje emisij nujen korak k polnemu priznavanju prispevanja teh dejavnosti k izpolnjevanju zavez v zvezi s podnebnimi spremembami.

Tudi v gozdarstvu se lahko veliko prispeva k ublažitvi razmer. To vključuje prakse, kot so spreminjanje negozdnih površin v gozdne površine (tj. pogozdovanje)[9], preprečevanje spreminjanja gozdov v druge vrste površin (tj. krčenje gozdov), shranjevanje ogljika v obstoječih gozdovih z daljšo obhodnjo, preprečevanje sečnje vseh dreves (npr. gospodarjenje z gozdovi z redčenjem ali selektivno sečnjo) in spreminjanje v ohranjene gozdove ter splošnejša uporaba preventivnih ukrepov za omejitev učinkov motenj, kot so požari, škodljivci in nevihte. Prav tako je pomembno, da obstoječi gozdovi postanejo produktivnejši tako, da se razmiki med obhodnjami približajo produktivnemu maksimumu, da se več proizvaja iz nizkoproduktivnih gozdov ter da se poveča spravilo lesnih odrezkov in vej, če se lahko pri tem ohranijo biotska raznovrstnost, rodovitnost tal in organske snovi. Učinek se lahko doseže tudi s spreminjanjem sestave vrst in stopnje rasti.

Poleg možnosti, ki so neposredno povezane z gozdarstvom in kmetijstvom, lahko k ublažitvi prispevajo tudi sorodne industrije (npr. celuloza in papir, predelava lesa) in sektorji obnovljive energije, če se kmetijska zemljišča in gozdovi upravljajo za proizvodnjo lesa in energije. Medtem ko se ogljik shranjuje v drevesih in drugih rastlinah ter tleh, se lahko za več desetletij shrani tudi v proizvodih (npr. v gradbenem lesu). Politike, usmerjene v industrijo in potrošnike, lahko pomembno prispevajo k večji dolgoročni uporabi in recikliranju lesa in/ali proizvodnji celuloze, papirja in lesnih proizvodov ter tako nadomestijo emisijsko intenzivnejše ekvivalente (npr. beton, jeklo in plastiko iz fosilnih goriv). Dejansko lahko biotehnološka industrija izkoristi posevke, ki se gojijo za nadomestitev materialov (npr. konopljo in travo za izolacijo namesto steklenih vlaken, slamo za proizvodnjo pohištva, obloge za notranjo stran avtomobilskih vrat iz lanu ali sisala, uporaba bioplastike) ali za energijo (npr. uporaba biomase namesto fosilnih goriv). Študije kažejo, da se za vsako tono ogljika v lesnih proizvodih, ki se nadomestijo z nelesenimi proizvodi, lahko pričakuje povprečno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za približno dve toni ogljika[10].

Z vključitvijo obveznega obračunavanja za gospodarjenje z gozdovi, polji in pašniki bi se izboljšala opaznost ukrepanja kmetov, gozdarjev in gozdarskih dejavnosti ter zagotovila podlaga za oblikovanje političnih spodbud za njihovo nadaljnje ukrepanje za ublažitev. Če se taka prizadevanja upoštevajo, se njihov splošni okoljevarstveni doprinos tem sektorjem ustrezneje odraža, stroškovna učinkovitost doseganja ciljev za zmanjšanje emisij pa se izboljša.

Ker se raba kmetijskih zemljišč, gozdarstvo in sorodne industrije med državami članicami z vidika potenciala za emisije v Uniji zelo razlikujejo, enoten pristop politike ne bo ustrezal vsem. Potreben je prilagojen pristop za obravnavo različnih oblik rabe zemljišč in gozdarskih praks. Osnovni pogoj za varstvo in okrepitev zalog ogljika ter stopnjo odvzema je zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za različne vrste ukrepov v različnih sektorjih v državah članicah (npr. gospodarjenje s pašniki ali proizvodnja bioenergije) s točnim in usklajenim obračunavanjem emisij in odvzemov iz sektorja LULUCF.

Sedanje politike ne zadostujejo

Čeprav sektor LULUCF še ne prispeva k cilju zmanjšanja emisij Unije za leto 2020, pa delno prispeva k zavezi Unije v okviru Kjotskega protokola k UNFCCC, odobrenega z Odločbo Sveta 2002/358/ES[11], za obdobje 2008–2012. Vendar imajo obstoječa mednarodna pravila za obračunavanje, ki vključujejo neobvezne in obvezne prakse, velike pomanjkljivosti. Najpomembneje je, da je obračunavanje neobvezno za večino dejavnosti sektorja LULUCF, zlasti za gospodarjenje z gozdovi (kar predstavlja približno 70 % sektorja) ter za gospodarjenje s polji in pašniki (kar predstavlja približno 17 % sektorja). Zato je obračunavanje v državah članicah v tem prvem ciljnem obdobju iz Kjotskega protokola zelo različno. Dodatna pomanjkljivost je pomanjkanje spodbud za ublažitev podnebnih sprememb v gozdarstvu. Pri obračunavanju so potrebne izboljšave, da se v kmetijstvu, gozdarstvu in sorodnih industrijah ter energetskem sektorju v državah članicah ustvarijo enaki konkurenčni pogoji z namenom zagotovitve skladnega obravnavanja na notranjem trgu Unije.

Za zanesljivo in usklajeno oceno emisij in odvzemov v kmetijstvu in gozdarstvu so potrebne naložbe v zmogljivost spremljanja in poročanja. Pomanjkljivosti so še vedno izrazite, izboljšati pa se morata tudi točnost in popolnost sporočenih podatkov, zlasti v zvezi s podatki o kmetijskih zemljiščih. Z izboljšavami na področju spremljanja in poročanja se bo tako podprlo obračunavanje ter tudi zagotovil zanesljiv, jasen in prepoznaven kazalnik napredka v kmetijstvu in gozdarstvu.

Pomembna je tudi krepitev sinergij s širšimi cilji politike. Spodbude za pospeševanje uporabe bioenergije obstajajo[12], vendar trenutno ni na voljo skladnega pristopa k ublažitvi podnebnih sprememb v sektorju LULUCF, ki bi zajemal ukrepe v kmetijstvu, gozdarstvu in sorodnih industrijah.

Ublažitev podnebnih sprememb bi dejansko lahko imela vse večjo vlogo v skupni kmetijski politiki (SKP). V politiki Unije za razvoj podeželja po letu 2013 bi se ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje lahko reševala z boljšimi spodbudami za sekvestracijo ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu. Hkrati bi se z nekaterimi spodbudami povečale in zavarovale zaloge ogljika ter ustvarile dodatne koristi za biotsko raznovrstnost in prilagajanje prek večje zmogljivosti skladiščenja vode in manjše erozije. Zaradi obveznega obračunavanja s tem povezanih tokov ogljika bi bil pozitiven prispevek teh ukrepov bolj opazen, hkrati pa bi se zagotovil njihov celoten prispevek k obvladovanju izzivov podnebnih sprememb. Z obračunavanjem za sektor LULUCF bi koristi trajnostne bioenergije zaradi boljšega izražanja povezanih emisij postale bolj jasne, zlasti emisije iz izgorevanja biomase, ki se trenutno ne obračunavajo. S tem bi se okrepile spodbude, ki se zagotavljajo na podlagi trajnostnih meril v okviru ciljev v zvezi z obnovljivo energijo.

Sektor LULUCF se vendarle razlikuje od drugih sektorjev. Odvzemi in emisije toplogrednih plinov v tem sektorju so posledica sorazmerno počasnih naravnih procesov. Več desetletij lahko traja, preden se z ukrepi, kot so pogozdovanje, doseže znaten vpliv. Zato je treba ukrepe za povečanje odvzemov in zmanjšanje emisij v gozdarstvu in kmetijstvu obravnavati dolgoročno. Poleg tega so emisije in odvzemi reverzibilni: do reverzibilnosti lahko pride, če na gozd in zemeljsko površje vplivajo izjemni dogodki, kot so požari, nevihte, suša in škodljivci, ali zaradi odločitev v zvezi z gospodarjenjem (npr. sečnja ali zasajevanje dreves). Poleg tega so letna nihanja emisij in odvzemov v gozdovih velika, pri čemer lahko kot posledica naravnih motenj in sečnje v nekaterih državah članicah dosegajo do 35 % skupnih letnih emisij. V takih primerih države članice težko izpolnjujejo letne cilje.

Čeprav se emisije in odvzemi iz sektorja LULUCF sporočajo v okviru UNFCCC in so delno upoštevane v Kjotskem protokolu, je bil sektor izključen iz podnebnih zavez Unije v okviru svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo zaradi ugotovitve resnih pomanjkljivosti mednarodnih pravil za obračunavanje emisij in odvzemov iz tega sektorja. Ob določitvi cilja Unije za zmanjšanje emisij se je tudi pričakovalo, da bo na vrhu o podnebnih spremembah v Københavnu leta 2009 sklenjen mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, vključno s spremenjenimi pravili za obračunavanje za sektor LULUCF, ki bi ga Unija potem lahko sprejela. Vendar sporazum na tem vrhu ni bil sklenjen.

Kljub temu je bil na 17. konferenci pogodbenic UNFCCC, ki je bila tudi sestanek pogodbenic Kjotskega protokola, decembra 2011 v Durbanu dosežen napredek. V tem okviru so v Sklepu -/CMP.7 določena pravila, opredelitve in načini za obračunavanje v sektorju LULUCF od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej. Določena je zlasti obveznost obračunavanja za dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, vključno s pridelanimi lesenimi proizvodi, navedene pa so bile tudi opredelitve za naravne motnje ter osuševanje in ponovno vzpostavitev mokrišč. Zato je nadaljnje ukrepanje na ravni Unije nujno, in sicer vzporedno z mednarodnim procesom. Pravni predlog o obračunavanju emisij in odvzemov iz dejavnosti v zvezi s sektorjem LULUCF v Uniji mora biti v skladu z odločitvami, sprejetimi na mednarodni ravni, da se zagotovi ustrezna raven skladnosti; vendar je hkrati treba Uniji omogočiti, da daje zgled z namenom sklenitve mednarodnega sporazuma od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej.

Cilj tega predloga je zato postopna vključitev sektorja LULUCF v podnebno politiko Unije na podlagi ločenega okvira, ki obravnava posebni profil sektorja, ter zagotavljanja zanesljivega in usklajenega okvira za obračunavanje. Najpomembneje je, da se s tem dopolni obračunavanje antropogenih emisij toplogrednih plinov iz vseh gospodarskih dejavnosti v Uniji. V okviru tega bi se povečala opaznost sedanjih in novih prizadevanj za ublažitev na področju kmetijstva, gozdarstva in sorodnih industrij ter zagotovila podlaga za oblikovanje ustreznih spodbud politike (npr. v SKP in glede na Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri[13]). Enotna pravila Unije za obračunavanje bi pomenila tudi enake konkurenčne pogoje med državami članicami. Zajela bi spremembe količin zalog ogljika zaradi uporabe doma proizvedene biomase in s tem dopolnila obračunavanje energije iz biomase na ravni gospodarstva. Tako bi se okrepila okoljska celovitost podnebne politike Unije. Končno bi to bil pomemben in potreben korak k stroškovno učinkovitemu prizadevanju za doseganje ambicioznejših ciljev v zvezi s podnebjem. Zato je pomembno zagotoviti, da so vzpostavljena trdna in usklajena pravila za sektor ter da se zagotovi njihov prispevek k obvladovanju izzivov podnebnih sprememb.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Na začetku leta 2010 je bila v okviru evropskega programa za podnebne spremembe ustanovljena strokovna skupina za podnebno politiko za sektor LULUCF. V skupini so sodelovale različne zainteresirane strani: okoljske nevladne organizacije, poklicna združenja, strokovnjaki iz javnih uprav in raziskovalci. Cilj te skupine je bil opredeliti in zagotoviti prispevek k pomembnim vprašanjem, povezanim z vključitvijo sektorja LULUCF v prizadevanja Unije za ublažitev podnebnih sprememb. To je prispevalo k opredelitvi področja uporabe in usmerjanju dela Komisije. Zbirno poročilo z glavnimi ugotovitvami je na voljo na ustreznih spletnih straneh Komisije[14].

Leta 2010 je bilo izvedeno spletno javno posvetovanje, da bi se zbrala mnenja o priložnostih in izzivih, povezanih z vključitvijo sektorja LULUCF v zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.[15] Skupaj je bilo prejetih 153 odgovorov, v katerih je bilo zastopano stališče zasebnih podjetij, poslovnih organizacij, industrijskih združenj, posameznikov in zasebnih lastnikov zemljišč, nevladnih organizacij, akademikov in raziskovalcev ter javnih organov. Ista vprašanja so bila nato zastavljena pri ločenem posvetovanju z državami članicami, pri čemer je bilo prejetih 14 odgovorov. Na podlagi podatkov, zbranih med spletnim javnim posvetovanjem, je mogoče ugotoviti naslednje:

· večina udeležencev posvetovanja meni, da bi lahko dejavnosti rabe zemljišč kratkoročno (do leta 2020) in bolj dolgoročno, tj. od leta 2020 do leta 2050, prispevale k ublažitvi podnebnih sprememb;

· večina je odgovorila, da bi moral biti sektor LULUCF vključen v cilje Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov za leto 2020, pri čemer bi večina podprla vključitev sektorja le, če bi Unija sprejela ambicioznejšo zavezo;

· večina sodelujočih v posvetovanju je dala prednost ločenemu okviru za obračunavanje za sektor LULUCF pred vključitvijo v sistem EU za trgovanje z emisijami ali odločbo o porazdelitvi prizadevanj;

· večina sodelujočih se je strinjala tudi, da sta potrebni večja uskladitev in standardizacija pri poročanju in spremljanju v Uniji;

· velika večina sodelujočih je menila, da obstoječe politike Unije in nacionalne politike niso zadostne, da bi dejavnosti rabe zemljišč lahko prispevale k ublažitvi podnebnih sprememb.

Celotni rezultati spletnega javnega posvetovanja in posvetovanja z državami članicami so na voljo na ustreznih spletnih straneh Komisije.[16]

Poleg tega je Komisija 28. januarja 2011 v Bruslju organizirala tudi srečanje zainteresiranih strani. Razprav v okviru tega srečanja se je udeležilo približno 75 predstavnikov držav članic, poklicnih združenj, okoljskih nevladnih organizacij in raziskovalnih inštitutov. Zapisnik je prav tako objavljen na ustreznih spletnih straneh Komisije.[17]

Ocena učinka

V okviru ocene učinka so bila preučena tri ključna vprašanja, ki jih je treba obravnavati pri oceni, na kakšen način bi bilo treba vključiti LULUCF v zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer:

· kako zagotoviti trdna pravila za obračunavanje emisij in odvzemov;

· kako vzpostaviti zanesljivo spremljanje in poročanje;

· kako vzpostaviti ustrezen politični okvir za vključitev zadevnega sektorja v zaveze Unije v zvezi s podnebnimi spremembami.

Na podlagi političnega okvira za vključitev zadevnega sektorja v zaveze Unije, ki jih zdaj urejata odločba o porazdelitvi prizadevanj in sistem EU za trgovanje z emisijami, so bile v okviru ocene učinka obravnavane tri možnosti za vključitev sektorja LULUCF, in sicer kot del odločbe o porazdelitvi prizadevanj, kot ločen okvir ali z odložitvijo vključitve v celoti. Pri vsaki možnosti sta bili obravnavani vprašanji obračunavanja in spremljanja. Podrobno so bili preučeni morebitni socialni in gospodarski učinki ter vplivi na okolje.

Na podlagi ocene učinka je bilo ugotovljeno, da obstajajo dobri razlogi za vključitev sektorja LULUCF v zaveze EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer izboljšanje skladnosti politike, okoljske celovitosti in gospodarske učinkovitosti. Vendar bo to mogoče uresničiti le, če bo vzpostavljen ustrezni okvir politike za LULUCF. Zaradi velike spremenljivosti emisij in odvzemov v gozdovih so letni cilji zmanjšanja emisij, ki veljajo za druge sektorje, neprimerni. Poleg tega se sektor LULUCF od večine drugih sektorjev razlikuje po tem, da začnejo ukrepi za ublažitev učinkovati šele po dolgem pripravljalnem obdobju. Glede na to je ocena učinka pokazala, da bi bila najprimernejša možnost vzpostavitev ločenega pravnega okvira za sektor LULUCF. Kar zadeva obračunavanje, so bile kot primerne možnosti opredeljene tiste, ki vključujejo obvezno obračunavanje emisij in odvzemov iz dejavnosti gozdarstva in kmetijstva ter enakovredno obravnavajo vse ukrepe za ublažitev, ne glede na to, ali so sprejeti v sektorju gozdarstva, kmetijstva, sorodnih industrijah ali v energetskem sektorju. To je stroškovno učinkoviteje in zagotavlja enake konkurenčne pogoje za države članice in različne sektorje na notranjem trgu Unije. Poleg tega bo vzpostavljen okvir za zagotavljanje spodbud za ukrepe za ublažitev, ki jih sprejmejo kmetje, gozdarji in sorodni akterji, in sicer z zagotavljanjem prepoznavnosti in ustreznega upoštevanja teh ukrepov. Z obsežno vključitvijo emisij in odvzemov bo tako zagotovljeno tudi upoštevanje morebitne reverzibilnosti v sistemu obračunavanja. Kljub temu se ukrepov za ublažitev ne sme ustaviti. Pripravili bi se lahko nacionalni akcijski načrti, da bi zagotovili strategijo in napoved za sektor LULUCF. To bi bil vmesni korak k popolni vključitvi sektorja v sedanje politike. Poleg tega je bilo na podlagi ocene učinka ugotovljeno tudi, da je treba izboljšati spremljanje in poročanje, da se zagotovi podpora okviru obračunavanja in kazalnikom za spremljanje napredka v kmetijstvu in gozdarstvu. Komisija predlaga, da se to doseže prek ločenega okvira, tj. s spremembo odločbe o mehanizmu za spremljanje. Zaradi primerljivosti in stroškovne učinkovitosti bi se lahko bolje izkoristili instrumenti spremljanja v Uniji, kot sta LUCAS in CORINE.

Celotni rezultati so predstavljeni v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu.

Povzetek predloga

Glavni cilj tega sklepa je vzpostaviti zanesljiva in celovita pravila za obračunavanje za sektor LULUCF ter omogočanje prihodnjega razvoja politike, da bi bil sektor LULUCF v celoti vključen v zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ko bodo pogoji ustrezni. V zvezi s tem ta sklep določa okvir za:

· obvezno obračunavanje za države članice v zvezi z emisijami toplogrednih plinov po virih in odvzemi po ponorih, povezanimi s kmetijskimi in gozdarskimi dejavnostmi v sektorju LULUCF, in prostovoljno obračunavanje za obnovo vegetacije ter osuševanje in ponovno vzpostavitev mokrišč;

· splošna pravila za obračunavanje, ki jih je treba uporabljati;

· posebna pravila za obračunavanje pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov, gospodarjenja z gozdovi, sprememb v zalogi pridelanih lesenih proizvodov, gospodarjenja s polji, gospodarjenja s pašniki, obnove vegetacije ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč;

· posebna pravila za obračunavanje naravnih motenj;

· sprejetje akcijskih načrtov za LULUCF v državah članicah, da bi se omejile ali zmanjšale emisije po virih ter ohranili ali povečali odvzemi po ponorih, povezani z dejavnostmi LULUCF, in za oceno teh načrtov s strani Komisije;

· pooblastilo Komisije za posodobitev opredelitev iz člena 2 glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je sprejela Unija, za spremembo Priloge I, da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in ustreznimi obdobji, ki veljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih, za spremembo Priloge II s posodobljenimi referenčnimi ravnmi v skladu s predlaganimi referenčnimi ravnmi, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 6 ob upoštevanju popravkov v skladu s tem sklepom, za spremembo informacij iz Priloge III glede na znanstveni napredek in za spremembo pogojev v zvezi s pravili za obračunavanje naravnih motenj iz člena 9(2) glede na znanstveni napredek, ali za upoštevanje sprememb aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga

Pravna podlaga zakonodajnega predloga je člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Cilj predloga, tj. boj proti podnebnim spremembam, je zakonit cilj s področja uporabe člena 191(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Cilj zakonodajnega predloga je omogočiti, da bodo države članice natančno in dosledno obračunavale emisije po virih in odvzeme po ponorih v zvezi z LULUCF, ter s tem izboljšati razpoložljivost informacij za oblikovanje politik in odločanje na področju zavez Unije v zvezi s podnebnimi spremembami ter zagotoviti spodbude za prizadevanja za ublažitev. Tega cilja ni mogoče doseči s sredstvi, ki bi bila manj omejevalna od zakonodajnega predloga.

Načelo subsidiarnosti

Ukrepi Unije so upravičeni, če se upošteva načelo subsidiarnosti.

(a) Nadnacionalna narava problema (preskus nujnosti)

Podnebne spremembe so čezmejno vprašanje, v zvezi s katerim je potrebno skupno ukrepanje držav članic. Le z nacionalnimi ukrepi ne bi bilo mogoče izpolniti skupnih ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, določenih na ravni Unije; poleg tega ne bi bilo mogoče izpolniti ciljev in mednarodno dogovorjenih zavez. Zato mora Unija oblikovati pravni okvir, ki bo omogočil usklajeno obračunavanje za sektor LULUCF, kadar je to mogoče, da se poveča njegov prispevek k zavezam Unije v zvezi s podnebnimi spremembami.

(b) Preskus učinkovitosti (dodana vrednost)

Ukrepanje na ravni Unije bi imelo zaradi svoje učinkovitosti jasne koristi v primerjavi z ukrepanjem na ravni držav članic. Ker so splošne zaveze glede podnebnih sprememb sprejete na ravni Unije, je prav tako učinkoviteje, da se potrebna pravila za obračunavanje oblikujejo na ravni Unije. Poleg tega so za odpravo ugotovljenih težav, kot je potreba po natančnih in skladnih metodologijah za obračunavanje različnih dejavnosti LULUCF, potrebna skupna pravila v vseh državah članicah. To se lahko zagotovi le na ravni Unije.

S tem pravnim okvirom se bo zagotovila učinkovitost z uporabo usklajenega in zanesljivega obračunavanja in akcijskih načrtov za LULUCF ter z omogočanjem natančnejše ocene in vrednotenja napredka v državah članicah. Tako se bo zagotovila skladnost podnebne politike Unije, dodatno izboljšala okoljska celovitost zavez Unije v zvezi s podnebnimi spremembami in povečala gospodarska učinkovitost podnebne politike Unije.

Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz spodaj navedenih razlogov.

Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev izboljšanja kakovosti podatkov o podnebnih spremembah ter izpolnjevanja zavez in zahtev mednarodne skupnosti in Unije.

Predlog je sorazmeren s splošnim ciljem Unije, tj. doseganje njenih ciljev iz svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, Kjotskega protokola, Københavnskega dogovora ter sklepov 1/CP.16, 1/CMP.6 in 2/CMP.6 („sporazum iz Cancúna“).

Predlog določa izvajanje pravil za obračunavanje, ki so podobna pravilom, ki se obravnavajo in uporabljajo na mednarodni ravni, zlasti v zvezi s Sklepom -/CMP.7, vendar pa so trdnejša in celovitejša.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kot je podrobno opisano v oceni finančnih posledic, ki je priložena temu sklepu, se bo sklep izvajal z uporabo obstoječega proračuna in ne bo vplival na večletni finančni okvir.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Predlog vključuje določbo, v skladu s katero bo Komisija pregledala pravila za obračunavanje iz tega sklepa najpozneje v enem letu po koncu prvega obračunskega obdobja.

2012/0042 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter akcijskih načrtih o takšnih emisijah in odvzemih

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[18],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[19],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: LULUCF) v Uniji je neto ponor, s katerim se iz ozračja odvzemajo toplogredni plini, katerih količina je enaka znatnemu deležu skupnih emisij Unije. Tako nastajajo antropogene emisije in odvzemi toplogrednih plinov zaradi sprememb količine ogljika, shranjenega v rastlinstvu in tleh. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v sektorju LULUCF, se ne upoštevajo pri ciljih Unije za 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov[20], ter Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES[21], čeprav delno prispevajo k cilju Unije v zvezi s količinskim omejevanjem in zmanjševanjem emisij v skladu s členom 3(3) Kjotskega protokola (v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC), odobrenega z Odločbo Sveta 2002/358/ES[22].

(2) Člen 9 Odločbe št. 406/2009/ES določa, da bo Komisija ocenila načine za vključitev emisij in odvzemov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spreminjanjem rabe zemljišč in gozdarstvom, v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s čimer se bodo zagotovili trajnost in okoljska celovitost sektorja ter natančno spremljanje in obračunavanje ustreznih emisij in odvzemov. Zato je treba v tem sklepu najprej določiti pravila za obračunavanje, ki se bodo uporabljala za emisije in odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Da bi se medtem zagotovilo ohranjanje in povečevanje zalog ogljika, je treba zagotoviti tudi, da bodo države članice sprejele akcijske načrte za LULUCF, v katerih bodo določeni ukrepi za omejitev ali zmanjšanje emisij ter za ohranitev ali povečanje odvzemov v sektorju LULUCF.

(3) Na 17. konferenci pogodbenic UNFCCC v Durbanu decembra 2011 je bil sprejet Sklep -/CMP.7 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola („Sklep -/CMP.7“). Navedeni sklep določa pravila za obračunavanje v sektorju LULUCF od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej. Ta sklep mora biti skladen z navedenim sklepom, da se bo zagotovila ustrezna raven skladnosti med notranjimi pravili in metodologijami Unije, dogovorjenimi z UNFCCC. V tem sklepu je treba upoštevati tudi posebnosti sektorja LULUCF v Uniji.

(4) Pri pravilih za obračunavanje v sektorju LULUCF je treba upoštevati prizadevanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju za večji prispevek sprememb pri uporabi zemeljskih virov k zmanjšanju emisij. Ta sklep mora določati pravila za obračunavanje, ki se bodo obvezno uporabljala za gozdarske dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov in gospodarjenja z gozdovi ter za kmetijske dejavnosti gospodarjenja s pašniki in polji. Določati mora tudi pravila za obračunavanje, ki se bodo neobvezno uporabljala za dejavnosti obnove vegetacije ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč.

(5) Za zagotovitev okoljske celovitosti pravil za obračunavanje, ki se uporabljajo za sektor LULUCF v Uniji, morajo ta pravila temeljiti na načelih obračunavanja iz sklepov -/CMP.7 in 16/CMP.1 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola.

(6) V pravilih za obračunavanje je treba natančno upoštevati spremembe emisij in odvzemov, ki jih povzroči človek. V zvezi s tem mora ta sklep določati uporabo posebnih metodologij za različne dejavnosti LULUCF. Emisije in odvzemi, povezani s pogozdovanjem, ponovnim pogozdovanjem in krčenjem gozdov, so neposredno posledica človeških posegov in jih je zato treba v celoti upoštevati. Ker vsi emisije in odvzemi, povezani z gospodarjenjem z gozdom, niso antropogeni, morajo zadevna pravila za obračunavanje vseeno določati uporabo referenčnih ravni, da se izključijo učinki naravnih značilnosti in značilnosti, specifičnih za posamezno državo. Referenčne ravni so ocene letnih neto emisij ali odvzemov, ki nastanejo pri gospodarjenju z gozdovi na ozemlju države članice v letih, vključenih v obdobje obračunavanja, ter morajo biti določene pregledno v skladu s Sklepom -/CMP.7. Te ravni je treba posodabljati, da se upoštevajo izboljšave metodologij ali podatkov, ki so na voljo v državah članicah. Pravila za obračunavanje morajo določati zgornjo omejitev za neto emisije in odvzeme toplogrednih plinov pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih je mogoče upoštevati v obračunih, glede na osnovne negotovosti pri projekcijah, na katerih temeljijo referenčne ravni.

(7) S pravili za obračunavanje je treba zagotoviti, da države članice v obračunih ustrezno upoštevajo čas nastanka emisij toplogrednih plinov iz pridelanega lesa, da se zagotovijo spodbude za uporabo pridelanih lesenih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom. Funkcija razgradnje prve stopnje, ki se uporablja za emisije iz pridelanih lesenih proizvodov, mora zato ustrezati enačbi 12.1 iz smernic za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki jih je objavil Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC), ustrezne privzete vrednosti razpolovnega časa pa morajo temeljiti na preglednici 3a.1.3 smernic IPCC za dobro prakso pri rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu iz leta 2003.

(8) Ker so medletna nihanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri kmetijskih dejavnostih, veliko manjša od nihanj, povezanih z gozdarskimi dejavnostmi, morajo države članice obračunati emisije in odvzeme toplogrednih plinov zaradi dejavnosti gospodarjenja s polji in pašniki glede na svoje izhodiščno leto, v skladu s svojim pregledanim prvotnim poročilom o podatkih o emisijah izhodiščnega leta, ki je bilo predloženo UNFCCC v skladu s Sklepom 13/CMP.1 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola („Sklep 13/CMP.1“).

(9) Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, izredni vremenski pojavi in geološke motnje, lahko povzročijo začasne emisije ali odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF oziroma lahko povzročijo reverzibilnost predhodnih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, je treba s tem sklepom zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za sektor LULUCF. Poleg tega je treba s tem sklepom državam članicam dati omejeno možnost, da iz svojih obračunov za sektor LULUCF izključijo emisije zaradi motenj, na katere ne morejo vplivati. Vendar način, na katerega države članice uporabljajo te določbe, ne sme povzročiti neupravičenega premajhnega obračunavanja.

(10) Pravila o poročanju v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in sporočanju drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z informacijami o sektorju LULUCF, spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. …/… [Predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (COM/2011/0789 final – 2011/0372 (COD))], zato ne spadajo v področje uporabe tega sklepa.

(11) Zaradi medletnih nihanj emisij in odvzemov pogoste potrebe po ponovnem izračunu nekaterih sporočenih podatkov in dolgega obdobja, potrebnega za to, da spremenjene prakse gospodarjenja v kmetijstvu in gozdarstvu vplivajo na količino ogljika, shranjenega v rastlinah in tleh, bi bili obračuni v sektorju LULUCF netočni in nezanesljivi, če bi se pripravili na letni ravni. Zato mora ta sklep določati daljša in primernejša obdobja obračunavanja.

(12) Akcijski načrti držav članic za LULUCF morajo določati ukrepe za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov iz sektorja LULUCF. Vsak akcijski načrt za LULUCF mora vsebovati nekatere informacije, kot so določene v tem sklepu. Poleg tega mora biti za spodbujanje najboljše prakse okvirni seznam ukrepov, ki so prav tako lahko vključeni v te načrte, določen v Prilogi k temu sklepu. Komisija mora redno ocenjevati vsebino in izvajanje akcijskih načrtov držav članic za LULUCF in po potrebi zagotoviti priporočila za spodbujanje ukrepanja držav članic.

(13) Na Komisijo je treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za posodobitev opredelitev iz člena 2 glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je sprejela Unija, za spremembo Priloge I, tako da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in ustreznimi obdobji, ki veljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih, za spremembo Priloge II s posodobljenimi referenčnimi ravnmi v skladu s predlaganimi referenčnimi ravnmi, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 6 ob upoštevanju popravkov v skladu s tem sklepom, za spremembo informacij iz Priloge III glede na znanstveni napredek in za spremembo pogojev v zvezi s pravili za obračunavanje naravnih motenj iz člena 9(2) glede na znanstveni napredek, ali za upoštevanje sprememb aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(14) Ker države članice ciljev predlaganega ukrepa zaradi njihove narave same ne morejo zadovoljivo doseči, ampak jih je mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepanja lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta sklep določa pravila za obračunavanje, ki se uporabljajo za emisije in odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Določa tudi, da morajo države članice sprejeti akcijske načrte za LULUCF, da bi se omejile ali zmanjšale emisije in ohranili ali povečali odvzemi, ter predvideva oceno teh načrtov s strani Komisije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „emisije“ pomenijo antropogene emisije toplogrednih plinov po virih;

(b) „odvzemi“ pomenijo antropogene odvzeme toplogrednih plinov po ponorih;

(c) „pogozdovanje“ pomeni neposredno človeško povzročeno spremembo zemljišča, ki ni bilo gozd vsaj 50 let, v gozd z zasajevanjem, sejanjem in/ali spodbujanjem naravnih virov semen, ki ga povzroči človek, če je bila ta sprememba izvedena po 1. januarju 1990;

(d) „ponovno pogozdovanje“ pomeni vsako neposredno človeško povzročeno spremembo zemljišča, ki ni gozd, v gozd z zasajevanjem, sejanjem in/ali spodbujanjem naravnih virov semen, ki ga povzroči človek, na zemljišču, ki je bilo poraščeno z gozdom, vendar je bilo spremenjeno v zemljišče brez gozda, če je bila ta sprememba izvedena po 1. januarju 1990;

(e) „krčenje gozdov“ pomeni človeško povzročeno spremembo gozda v zemljišče, ki ni gozd, če je bila ta sprememba izvedena po 1. januarju 1990;

(f) „gospodarjenje z gozdovi“ pomeni vsako dejavnost, ki izhaja iz sistema praks, ki se uporablja za gozdove in je namenjen izboljšanju katere koli ekološke, gospodarske ali socialne funkcije gozda;

(g) „gospodarjenje s polji“ pomeni vsako dejavnost, ki izhaja iz sistema praks, ki se uporabljajo za zemljišče, na katerem se gojijo kmetijske poljščine, in za zemljišče, ki je prepuščeno naravnemu razvoju ali se začasno ne uporablja za pridelavo poljščin;

(h) „gospodarjenje s pašniki“ pomeni vsako dejavnost, ki izhaja iz sistema praks, ki se uporablja za zemljišče, ki se uporablja za živinorejo in je namenjeno nadziranju ali vplivanju na količino in vrsto gojenih rastlin in vzrejenih živali;

(i) „obnova vegetacije“ pomeni vsako dejavnost, ki jo neposredno povzroči človek in je namenjena povečanju zalog ogljika na katerem koli zemljišču, velikemu najmanj 0,05 hektara, z razširjanjem rastlinstva, če ta dejavnost ne pomeni pogozdovanja ali ponovnega pogozdovanja;

(j) „zaloge ogljika“ pomenijo količino ogljika, shranjenega v skladiščih ogljika, izraženo v milijonih ton;

(k) „osuševanje in ponovna vzpostavitev mokrišč“ pomeni vsako dejavnost, ki izhaja iz sistema za osuševanje ali ponovno vzpostavitev mokrišč na zemljišču, ki je veliko vsaj 1 hektar in vključuje organska tla, če zadevna dejavnost ne pomeni katere koli druge dejavnosti iz člena 3(1) ter če je osuševanje nižanje podtalne vode, ki ga neposredno povzroči človek, in je ponovna vzpostavitev mokrišč delna ali popolna izravnava osuševanja, ki jo neposredno povzroči človek;

(l) „vir“ pomeni kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, pri katerem se v ozračje izpuščajo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

(m) „ponor“ pomeni kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, s katerim se iz ozračja odvzamejo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

(n) „skladišče ogljika“ pomeni celoto ali del biogeokemične značilnosti ali sistema na ozemlju države članice, na katerem je shranjen ogljik, kateri koli predhodnik toplogrednih plinov, ki vsebuje ogljik, ali kateri koli toplogredni plin, ki vsebuje ogljik;

(o) „predhodnik toplogrednega plina“ pomeni kemično spojino, ki se je vključena v kemijske reakcije, pri katerih nastaja kateri koli toplogredni plin iz člena 3(2);

(p) „pridelani leseni proizvod“ pomeni vse proizvode pri sečnji dreves, vključno z lesenim materialom in lubjem, ki so odstranjeni s kraja sečnje dreves;

(q) „gozd“ pomeni zemljišče s površino vsaj 0,5 hektara in zastrtostjo z drevjem ali enakovredno stopnjo poraščenosti nad 10 %, pri čemer drevesa na območju rasti v času zrelosti dosežejo višino vsaj 5 metrov, vključno s skupinami mladih naravno rastočih dreves ali nasadi, ki še niso dosegli 10-odstotne zastrtosti drevja ali enakovredne stopnje poraščenosti ali višine dreves vsaj 5 metrov, vključno s katerim koli območjem, ki je običajno del gozda, vendar na njem začasno ni dreves zaradi človeških posegov, kot je sečnja, ali zaradi naravnih vzrokov, vendar za katerega se lahko pričakuje, da bo ponovno pogozdeno;

(r) „zastrtost z drevjem“ pomeni delež določenega območja, ki je prekrito z drevesnimi krošnjami, izraženo v odstotkih;

(s) „stopnja poraščenosti“ pomeni gostoto nepodrtih in rastočih dreves na gozdnem zemljišču, izmerjeno v skladu z metodologijo, ki jo določi država članica;

(t) „naravna motnja“ pomeni kateri koli neantropogen dogodek ali okoliščino, ki povzroči znatne emisije v gozdovih ali kmetijskih tleh in na pojav katere zadevna država članica ne more vplivati, če ta država članica tudi po pojavu dogodka ali okoliščine objektivno ne more znatno omejiti vpliva tega dogodka ali okoliščine na emisije;

(u) „vrednost pri polovici življenjske dobe“ pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje vsebnosti ogljika v lesenem proizvodu za polovico njegove prvotne količine;

(v) „metoda takojšnje oksidacije“ pomeni metodo obračunavanja, pri kateri se predvideva, da se celotna količina ogljika, shranjenega v pridelanih lesenih proizvodih, izpusti v ozračje, ko država članica te proizvode vključi v svoje obračune v skladu s tem sklepom;

(w) „nujna sečnja“ pomeni dejavnost, ki vključuje pridobivanje lesa, ki je poškodovano zaradi naravnih motenj in se še vedno lahko vsaj delno uporabi.

2. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da spremeni opredelitve iz odstavka 1 tega člena zaradi posodobitev teh opredelitev glede na spremembe opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC, Kjotskega protokola ali drugih večstranskih sporazumov v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih sprejme Unija.

Člen 3

Obveznost priprave in vodenja obračunov za LULUCF

1. Države članice za vsako obračunsko obdobje iz Priloge I pripravijo in vodijo obračune, v katerih se natančno upoštevajo vse emisije in vsi odvzemi zaradi dejavnosti na njihovem ozemlju, ki spadajo v naslednje kategorije dejavnosti:

(a) pogozdovanje;

(b) ponovno pogozdovanje;

(c) krčenje gozdov;

(d) gospodarjenje z gozdovi;

(e) gospodarjenje s polji;

(f) gospodarjenje s pašniki.

Države članice lahko prav tako pripravijo in vodijo obračune, v katerih se natančno upoštevajo emisije in odvzemi, ki nastanejo pri obnovi vegetacije ter osuševanju in ponovni vzpostavitvi mokrišč.

2. Obračuni iz odstavka 1 zajemajo emisije in odvzeme naslednjih toplogrednih plinov:

(a) ogljikovega dioksida (CO2);

(b) metana (CH4);

(c) dušikovega oksida (N2O).

3. Države članice v obračune vključijo posamezno dejavnost iz odstavka 1 od začetka izvajanja dejavnosti ali od 1. januarja 2013, kar koli je pozneje.

Člen 4

Splošna pravila za obračunavanje

1. Države članice v svojih obračunih iz člena 3(1) vire označijo s pozitivnim znakom (+), ponore pa z negativnim znakom (–).

2. Emisije in odvzemi zaradi katere koli dejavnosti, ki spada v eno ali več kategorij dejavnosti iz člena 3(1), se obračunajo le pod eno kategorijo.

3. Države članice na podlagi preglednih in preverljivih podatkov določijo zemljišča, na katerih se izvaja dejavnost, ki spada v kategorijo iz člena 3(1). Države članice zagotovijo, da so vsa ta zemljišča natančno opredeljena v obračunu za zadevno kategorijo.

4. Države članice v svoje obračune iz člena 3(1) vključijo vsako spremembo zalog ogljika pri naslednjih skladiščih ogljika:

(a) nadzemni biomasi;

(b) podzemni biomasi;

(c) stelji;

(d) odmrlem lesu;

(e) organskem ogljiku v tleh;

(f) pridelanih lesenih proizvodih.

Vendar se lahko države članice odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika iz točk (a) do (e) prvega pododstavka, kadar skladišče ogljika ni ponor, ki se zmanjšuje, ali vir. Države članice upoštevajo, da skladišče ogljika ni ponor, ki se zmanjšuje, ali vir samo takrat, kadar je to dokazano s preglednimi in preverljivimi podatki.

5. Države članice dopolnijo obračune iz člena 3(1) konec vsakega obračunskega obdobja iz Priloge I z določitvijo skupnih emisij in odvzemov, vključenih v te obračune med zadevnim obračunskim obdobjem.

6. Države članice vodijo celovito in natančno evidenco vseh metodologij in podatkov, ki so bili uporabljeni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz tega sklepa.

7. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se spremeni Priloga I, da se dodajo obračunska obdobja ter zagotovi skladnost med temi obračunskimi obdobji in zadevnimi obdobji, ki se uporabljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih.

Člen 5

Pravila za obračunavanje pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov

1. Države članice v obračunih v zvezi s ponovnim pogozdovanjem upoštevajo le emisije in odvzeme iz dejavnosti, ki se izvajajo na zemljiščih, ki 1. januarja 1990 niso bila gozdna zemljišča.

2. Če države članice v obračunih upoštevajo neto spremembe emisij in odvzemov ogljikovega dioksida (CO2) zaradi dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, takšne neto spremembe pomenijo skupne odvzeme in emisije za leta v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, ki se na podlagi preglednih in preverljivih podatkov izračunajo s seštetjem zalog ogljika na dan 31. decembra zadevnega leta v posameznih letih zadevnega obračunskega obdobja, od česar se odštejejo zaloge ogljika na dan 1. januarja istega leta.

3. Če države članice v obračunih upoštevajo emisije metana (CH4) in dušikovega oksida (N2O) zaradi dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, takšne emisije pomenijo skupne emisije za leta v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, ki se na podlagi preglednih in preverljivih podatkov izračunajo s seštetjem emisij v posameznih letih zadevnega obračunskega obdobja.

4. Države članice še naprej pripravljajo in vodijo obračune, v katerih se upoštevajo emisije in odvzemi, ki nastanejo v zvezi z zemljiščem, ki je bilo v obračunih v skladu s členom 4(3) opredeljeno kot zemljišče, na katerem se izvajajo dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, tudi če se takšne dejavnosti na tem zemljišču ne izvajajo več.

5. Države članice pri izračunih za določanje, ali se v določenem gozdu izvajajo dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov, uporabljajo enako prostorno enoto za ocenjevanje.

Člen 6

Pravila za obračunavanje gospodarjenja z gozdovi

1. Države članice v obračunih v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi upoštevajo emisije in odvzeme zaradi takšnih dejavnosti, pri čemer se te izračunajo kot emisije in odvzemi v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, od katerih se odšteje vrednost, izračunana s pomnožitvijo števila let v zadevnem obračunskem obdobju z njihovo referenčno stopnjo iz Priloge II.

2. Če je rezultat izračuna iz odstavka 1 za obračunsko obdobje negativen, države članice v obračunih za gospodarjenje z gozdovi upoštevajo skupne emisije in odvzeme, ki ne presegajo 3,5 % emisij držav članic v izhodiščnem letu, kot so bile predložene UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah v izhodiščnem letu v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1, pri čemer se izključijo emisije in odvzemi iz dejavnosti iz člena 3(1), to število pa se pomnoži s številom let v zadevnem obračunskem obdobju.

3. Države članice zagotovijo, da so metode izračuna, ki jih uporabljajo v zvezi z obračuni za dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, skladne z metodami izračuna, uporabljenimi za izračun njihovih referenčnih ravni iz Priloge II v zvezi z naslednjimi vidiki:

(a) skladišči ogljika in toplogrednimi plini;

(b) območjem gospodarjenja z gozdovi;

(c) pridelanimi lesenimi proizvodi;

(d) naravnimi motnjami.

4. Države članice najpozneje eno leto pred koncem posameznega obračunskega obdobja sporočijo Komisiji predlagane spremenjene referenčne ravni za naslednje obračunsko obdobje v skladu z metodologijo iz Sklepa -/CMP.7, uporabljeno za izračun referenčnih ravni iz navedenega sklepa.

5. Če se spremenijo ustrezne določbe Sklepa -/CMP.7, države članice sporočijo Komisiji predlagane spremenjene referenčne ravni, pri katerih se upoštevajo te spremembe, najpozneje šest mesecev po sprejetju teh sprememb.

6. Če so na voljo boljše metodologije, ki državam članicam omogočajo, da veliko bolj natančno izračunajo referenčne ravni, ali če se znatno izboljša kakovost podatkov, ki so na voljo državi članici, zadevna država članica takoj sporoči Komisiji predlagane spremenjene referenčne ravni, pri katerih se upoštevajo te spremembe.

7. Za namene iz odstavkov 4, 5 in 6 države članice navedejo količino letnih emisij, ki so nastale zaradi naravnih motenj in ki so bile vključene v njihove predlagane in revidirane referenčne stopnje, ter način, na katerega so to količino ocenile.

8. Komisija preveri točnost predlaganih spremenjenih referenčnih ravni.

9. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da po potrebi posodobi referenčne ravni iz Priloge II.

10. Države članice v obračunih za gospodarjenje z gozdovi upoštevajo vpliv vseh sprememb Priloge II v zvezi s celotnim zadevnim obračunskim obdobjem.

Člen 7

Pravila za obračunavanje za pridelane lesene proizvode

1. Države članice v svojih obračunih v skladu s členom 3(1) upoštevajo emisije iz pridelanih lesenih proizvodov, ki vsebujejo ogljik, na dan 1. januarja 2013, tudi če je bil les za te proizvode pridelan pred tem datumom.

2. Države članice v obračunih v skladu s členom 3(1) v zvezi s pridelanimi lesenimi proizvodi upoštevajo emisije iz naslednjih pridelanih lesenih proizvodov na podlagi izračunov v skladu s funkcijo razgradnje prve stopnje in privzeto vrednostjo pri polovici življenjske dobe iz Priloge III:

(a) papirja;

(b) lesenih plošč;

(c) žaganega lesa.

Države članice lahko namesto vrednosti pri polovici življenjske dobe iz Priloge III uporabijo vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifične za posamezno državo, če te vrednosti določi država članica na podlagi preglednih in preverljivih podatkov.

Države članice lahko v obračunih v zvezi z izvoženimi pridelanimi lesenimi proizvodi namesto vrednosti pri polovici življenjske dobe iz Priloge III navedejo vrednosti pri polovici življenjske dobe, specifične za posamezno državo, če te vrednosti določi država članica na podlagi preglednih in preverljivih podatkov o uporabi teh pridelanih lesenih proizvodov v državi uvoznici.

3. Če države članice v obračunih v skladu s členom 3(1) upoštevajo emisije ogljikovega dioksida (CO2) iz pridelanih lesenih proizvodov na deponijah trdnih odpadkov, to naredijo na podlagi metode takojšnje oksidacije.

4. Če države članice v obračunih upoštevajo emisije iz proizvodov iz lesa, ki je bil pridelan za namene pridobivanja energije, to naredijo na podlagi metode takojšnje oksidacije.

5. Država članica lahko v obračunih navede emisije iz pridelanih lesenih proizvodov, samo kadar te emisije izvirajo iz pridelanih lesenih proizvodov, odstranjenih z zemljišč, ki so vključena v obračune zadevne države članice v skladu s členom 3(1).

6. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da pregleda informacije iz Priloge III v skladu z znanstvenim napredkom.

Člen 8

Pravila za obračunavanje za gospodarjenje s polji in pašniki, obnovo vegetacije ter osuševanje in ponovno vzpostavitev mokrišč

1. Države članice v obračunih v zvezi z gospodarjenjem s polji in pašniki upoštevajo emisije in odvzeme, ki nastanejo pri takšnih dejavnostih ter se izračunajo kot emisije in odvzemi v posameznem obračunskem obdobju iz Priloge I, od katerih se odšteje vrednost, izračunana s pomnožitvijo števila let v tem obračunskem obdobju s številom emisij in odvzemov, ki so v državi članici nastali pri takšnih dejavnostih v izhodiščnem letu, kot je bilo predloženo UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah izhodiščnega leta v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1.

2. Če se država članica odloči, da bo pripravila in vodila obračune za obnovo vegetacije in/ali osuševanje in ponovno vzpostavitev mokrišč, uporabi metodo izračuna iz odstavka 1.

Države članice v obračunih v zvezi z osuševanjem in ponovno vzpostavitvijo mokrišč upoštevajo emisije in odvzeme iz teh dejavnosti na vseh zemljiščih, ki so bila osušena od leta 1990, in vseh zemljiščih, na katerih so bila od leta 1990 ponovno vzpostavljena mokrišča.

Člen 9

Pravila za obračunavanje za naravne motnje

1. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, lahko države članice neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih, ki so posledica naravnih motenj, izključijo iz izračunov v zvezi z njihovimi obveznostmi obračunavanja v skladu s členom 3(1)(a), (b), (d), (e) in (f). Če države članice te emisije izključijo, potem izključijo tudi vse nadaljnje odvzeme na zemljiščih, ki so jih prizadele navedene naravne motnje. Vendar pa pri tem niso izključene neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih kot posledica naravnih motenj, ki so bile vključene v izračun referenčne ravni iz člena 6(4), (5) ali (6).

2. Države članice lahko izključijo neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih v skladu z odstavkom 1 iz izračunov, relevantnih za njihove obveznosti v zvezi z obračunavanjem v skladu s členom 3(1)(a), (b) in (d), kadar te neantropogene emisije toplogrednih plinov iz takšnih naravnih motenj v enem letu presežejo 5 % skupnih emisij države članice v izhodiščnem letu, kot so bile predložene UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah v izhodiščnem letu v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1, pri čemer so izključeni emisije in odvzemi iz dejavnosti iz člena 3(1), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) država članica opredeli vsa zemljišča, izključena iz priprave obračunov držav članic v skladu s členom 3(1)(a), (b) in (d), vključno z njihovo geografsko lokacijo, letom in vrstami naravnih motenj;

(b) država članica oceni letne neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih, ki so posledica naravnih motenj, in naknadne odvzeme na izključenih zemljiščih;

(c) raba zemljišč na izključenih območjih se ni spremenila, pri čemer država članica uporablja pregledne in preverljive metode in merila za opredelitev spremembe rabe zemljišč na teh območjih;

(d) država članica sprejme ukrepe za upravljanje ali nadzor vpliva naravnih motenj, kadar je to izvedljivo;

(e) država članica sprejme ukrepe za sanacijo območij izključenih zemljišč, kadar je to mogoče;

(f) emisije iz pridelanih lesenih proizvodov, pridobljenih z nujno sečnjo, niso bile izključene iz obračunavanja.

3. Prav tako lahko države članice ločeno izključijo neantropogene emisije toplogrednih plinov po virih v skladu z odstavkom 1 iz izračunov, relevantnih za njihove obveznosti v zvezi z obračunavanjem v skladu s členom 3(1)(e) in (f), kadar te neantropogene emisije toplogrednih plinov iz takšnih naravnih motenj v enem letu presežejo 5 % skupnih emisij države članice v izhodiščnem letu, kot so bile predložene UNFCCC v pregledanem prvotnem poročilu zadevne države članice o podatkih o emisijah v izhodiščnem letu v skladu s Prilogo k Sklepu 13/CMP.1, pri čemer so izključeni emisije in odvzemi iz dejavnosti iz člena 3(1), če so izpolnjeni pogoji iz člena 9(2).

4. Države članice v obračune iz člena 3(1) vključijo emisije iz pridelanih lesenih proizvodov, pridobljenih z nujno sečnjo v skladu s členom 7.

5. Komisija je v skladu s členom 12 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da pregleda pogoje iz prvega pododstavka odstavka 2 glede na znanstveni napredek ali da upošteva spremembe aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola.

Člen 10

Akcijski načrti za LULUCF

1. Države članice najpozneje šest mesecev po začetku posameznega obračunskega obdobja iz Priloge I pripravijo osnutke akcijskih načrtov za LULUCF in jih predložijo Komisiji, da omejijo ali zmanjšajo emisije ter ohranijo ali povečajo odvzeme, ki nastanejo pri dejavnostih iz člena 3(1). Države članice se posvetujejo s številnimi zainteresiranimi stranmi.

Osnutki akcijskih načrtov za LULUCF zajemajo trajanje ustreznega obračunskega obdobja iz Priloge I.

2. Države članice v svoje osnutke akcijskih načrtov za LULUCF vključijo naslednje informacije v zvezi s posameznimi dejavnostmi iz člena 3(1):

(a) opis preteklih trendov emisij in odvzemov;

(b) napovedi emisij in odvzemov za zadevno obračunsko obdobje;

(c) analizo možnosti za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov;

(d) seznam ukrepov, ki jih je treba prilagoditi, da bodo dosežene možnosti za ublažitev, kadar je to opredeljeno v skladu z analizo iz točke (c), vključno z ukrepi iz Priloge IV, če je to primerno;

(e) predvidene politike za izvajanje ukrepov iz točke (d), vključno z opisom pričakovanega vpliva teh ukrepov na emisije in odvzeme;

(f) časovne okvire za sprejetje in izvajanje ukrepov iz točke (d).

3. Komisija oceni osnutek akcijskega načrta za LULUCF, ki ga pripravi država članica, v treh mesecih po prejetju vseh ustreznih informacij od zadevne države članice. Komisija objavi rezultate te ocene in lahko po potrebi izda priporočila, da bi se povečalo prizadevanje držav članic za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov.

Države članice ustrezno upoštevajo ugotovitve Komisije ter v treh mesecih od prejetja ocene Komisije v elektronski obliki objavijo svoje akcijske načrte za LULUF in jih dajo na voljo javnosti.

4. Države članice Komisiji do sredine posameznega obračunskega obdobja iz Priloge I in do konca posameznega obračunskega obdobja iz Priloge I predložijo poročilo o napredku pri izvajanju akcijskih načrtov za LULUCF.

5. Komisija v šestih mesecih od prejetja poročil iz odstavka 4 oceni izvajanje akcijskih načrtov za LULUCF v državah članicah.

Komisija objavi navedena poročila in rezultate te ocene ter lahko po potrebi izda priporočila, da bi se povečalo prizadevanje držav članic za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov. Države članice ustrezno upoštevajo ugotovitve Komisije.

Člen 11

Pregled

Komisija pregleda pravila za obračunavanje iz tega sklepa najpozneje v enem letu od konca prvega obračunskega obdobja iz Priloge I.

Člen 12

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz členov 2(2), 4(7), 6(9), 7(6) in 9(4) se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti tega sklepa.

3. Pooblastilo iz členov 2(2), 4(7), 6(9), 7(6) in 9(4) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati s sklepom o preklicu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegiran akt, sprejet v skladu s členi 2(2), 4(7), 6(9), 7(6) in 9(4), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2013.

Člen 14

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 12.3.2012

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

OBRAČUNSKA OBDOBJA IZ ČLENA 3(1)

Obračunsko obdobje || Leta

Prvo obračunsko obdobje || od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020

PRILOGA II

REFERENČNE RAVNI DRŽAV ČLANIC IZ ČLENA 6

Država članica || Gg ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2) na leto

Avstrija || –6516

Belgija || –2 499

Bolgarija || –7 950

Ciper || –157

Češka || –4 686

Danska || 409

Estonija || –2 741

Finska || –20 466

Francija || –67 410

Nemčija || –22 418

Grčija || –1 830

Madžarska || –1 000

Irska || –142

Italija || –22 166

Latvija || –16 302

Litva || –4 552

Luksemburg || –418

Malta || –49

Nizozemska || –1 425

Poljska || –27 133

Portugalska || –6 830

Romunija || –15 793

Slovaška || –1 084

Slovenija || –3 171

Španija || –23 100

Švedska || –41 336

Združeno kraljestvo || –8 268

PRILOGA III

FUNKCIJA RAZGRADNJE PRVE STOPNJE IN PRIVZETE VREDNOSTI PRI POLOVICI ŽIVLJENJSKE DOBE IZ ČLENA 7

Funkcija razgradnje prve stopnje, ki se začne pri  in nadaljuje do tekočega leta:

               kjer je 

      ,

pri čemer je:

leto;

zaloge ogljika v zalogi pridelanih lesenih proizvodov na začetku leta , Gg C;

konstanta razpada prvega reda v enotah leto–1 , pri čemer je HL vrednost pri polovici življenjske dobe zaloge pridelanih lesenih proizvodov v letih);

vnos v zalogo pridelanih lesenih proizvodov v letu , Gg C, leto–1;

sprememba zalog ogljika v zalogi pridelanih lesenih proizvodov v letu , Gg C, leto–1.

Privzete vrednosti pri polovici življenjske dobe (HL):

            2 leti za papir;

            25 let za lesene plošče;

            35 let za žagani les.

PRILOGA IV

UKREPI, KI BODO MORDA VKLJUČENI V AKCIJSKE NAČRTE ZA LULUCF V SKLADU S ČLENOM 10(2)(d)

(a) Ukrepi v zvezi z gospodarjenjem s polji, kot so:

– izboljšanje agronomskih praks z izbiro boljših sort pridelkov;

– podaljšanje cikla kolobarjenja in preprečevanje ali zmanjšanje uporabe neobdelane zemlje;

– izboljšanje gospodarjenja s hranili, gospodarnega obdelovanja tal/ravnanja z ostanki in gospodarjenja z vodami;

– spodbujanje kmetijsko-gozdarskih praks in možnosti za spremembo (uporabe) zemeljskega površja;

(b) ukrepi v zvezi z gospodarjenjem s pašniki in njihovim izboljšanjem, kot so:

– preprečevanje spreminjanja travišč v polja in ponovna vzpostavitev prvotnega rastlinstva na poljih;

– izboljšanje gospodarjenja s pašniki z vključitvijo sprememb intenzivnosti in časa paše;

– povečanje produktivnosti;

– izboljšanje gospodarjenja s hranili;

– izboljšanje upravljanja požarov;

– uvajanje primernejših vrst in zlasti vrst z globokimi koreninami;

(c) ukrepi za izboljšanje gospodarjenja s kmetijskimi organskimi tlemi, zlasti šotami, kot so:

– spodbujanje trajnostnih paludikulturnih praks;

– spodbujanje prilagojenih kmetijskih praks, kot je zmanjšanje mešanja tal ali ekstenzivne prakse;

(d) ukrepi za preprečevanje osuševanja in spodbujanje ponovne vzpostavitve mokrišč;

(e) ukrepi v zvezi z obstoječimi ali delno osušenimi barji, kot so:

– preprečevanje nadaljnjega osuševanja;

– spodbujanje ponovne vzpostavitve mokrišč in barja;

– preprečevanje požarov v močvirjih;

(f) sanacija degradiranih zemljišč;

(g) ukrepi v zvezi z gozdarskimi dejavnostmi, kot so:

– preprečevanje krčenja gozdov;

– pogozdovanje in ponovno pogozdovanje;

– shranjevanje ogljika v obstoječih gozdovih;

– pospeševanje proizvodnje v obstoječih gozdovih;

– povečevanje zaloge pridelanih lesenih proizvodov;

– spodbujanje gospodarjenja z gozdovi, med drugim z optimizacijo sestave vrst, nego in redčenjem dreves ter ohranjanjem tal;

(h) krepitev varstva pred naravnimi motnjami, kot so požari, škodljivci in nevihte.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter akcijskih načrtih o takšnih emisijah in odvzemih

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[23]

OKOLJE IN PODNEBNI UKREPI [07]

1.3. Vrsta predloga/pobude

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[24].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlog je skladen s strategijo Evropa 2020 in naj bi prispeval k izpolnjevanju ciljev Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilj št.

Izvajanje politike in zakonodaje EU na področju podnebnih ukrepov (koda ABB 07 12)

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

07 12 01 (Izvajanje politike in zakonodaje Unije na področju podnebnih ukrepov)

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Predlog uvaja trden in usklajen pravni okvir za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov zaradi dejavnosti, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF) v Uniji, z omogočanjem podrobne ocene napredka v državah članicah. S predlogom se bo tako:

– izboljšala opaznost prizadevanj za ublažitev s povečanjem odvzemov in zmanjšanjem emisij v kmetijstvu in gozdarstvu ter s proizvodnjo pridelanih lesenih proizvodov v industriji ter zagotovila spodbuda za ta prizadevanja;

– okrepila okoljska celovitost zavez z zagotavljanjem ustreznega upoštevanja emisij in odvzemov ter omogočanjem trajnostne in podnebju prijazne proizvodnje energije iz biomase z dopolnitvijo obstoječih ukrepov politike ter

– povečala gospodarska učinkovitost v prizadevanju za doseganje ambicioznejših ciljev, saj predlog omogoča, da k njihovemu doseganju prispevajo vsi sektorji.

Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Splošnim, specifičnim in operativnim ciljem predloga ustrezajo naslednji kazalniki:

– trendi emisij in odvzemov;

– število primerov neskladnosti držav članic, pravočasno predloženi akcijski načrti za LULUCF in poročila držav članic Komisiji, pravočasno predložene referenčne ravni držav članic Komisiji;

– skladnost poročil držav članic z zahtevami iz predloga;

– stopnja popolnosti poročil držav članic, predloženih Komisiji, in uporabe skupnih pravil za obračunavanje v državah članicah;

– razpoložljivost podatkov in informacij na področjih, ki jih predlog obravnava.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Zahteve, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Cilja predloga sta:

– zagotovitev trdnega ter usklajenega obračunavanja emisij in odvzemov v sektorju LULUCF v državah članicah;

– spodbujanje prizadevanj za ublažitev v državah članicah z vzpostavitvijo in izvajanjem akcijskih načrtov za LULUCF.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

Ukrepanje na ravni Unije bi imelo zaradi svoje učinkovitosti jasne koristi v primerjavi z ukrepanjem na ravni držav članic. Ker so splošne zaveze glede podnebnih sprememb sprejete na ravni Unije, je prav tako učinkovito, da se potrebna pravila za obračunavanje oblikujejo na ravni Unije. Poleg tega je za odpravo ugotovljenih težav, kot je potreba po natančnih in skladnih pravilih za obračunavanje različnih dejavnosti LULUCF, potreben skupni pristop v vseh državah članicah, ki se lahko zagotovi le na ravni Unije.

S tem pravnim okvirom se bo zagotovila dejanska dodana vrednost z uporabo skupnega in natančnega obračunavanja v vseh državah članicah, vzpostavitvijo akcijskih načrtov za LULUCF ter posledično z omogočanjem natančnejše ocene in vrednotenja napredka v državah članicah. Tako se bo zagotovila skladnost podnebne politike Unije, dodatno izboljšala okoljska celovitost zavez Unije v zvezi s podnebnimi spremembami in povečala gospodarska učinkovitost podnebne politike Unije.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Predlog temelji na izkušnjah na mednarodni ravni in naj bi obravnaval pomanjkljivosti obstoječih pravil za obračunavanje v skladu s Kjotskim protokolom. Izvedena je bila podrobna ocena, na podlagi katere se je lahko predlagal trden in usklajen okvir obračunavanja za LULUCF.

1.5.4. Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Predlog je skladen s strategijo Evropa 2020 in vodilno pobudo iz strategije Evropa 2020 za Evropo, gospodarno z viri. Predlog poleg tega dopolnjuje veljavno podnebno, energetsko in socialno politiko Unije.

Dopolnjuje tudi skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2013 v zvezi z izvajanjem „ozelenitvenih komponent“, v okviru politike Unije za razvoj podeželja pa bi se lahko znatno izboljšale spodbude za sekvestracijo ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu. Z ustreznim obračunavanjem s tem povezanih pozitivnih tokov ogljika bi bil pozitiven prispevek teh ukrepov politike, ki se izvajajo na podlagi SKP, bolj opazen.

Z obračunavanjem za sektor LULUCF bi se zato podprla trajnostna raba energije iz biomase, pri čemer bi se zagotovil zanesljiv, jasen in prepoznaven kazalnik napredka v kmetijstvu in gozdarstvu. Brez celovitega obveznega obračunavanja dejavnosti LULUCF se prizadevanje držav članic, kmetov in gozdarjev za zagotavljanje storitev za ublažitev podnebnih sprememb ne bo upoštevalo v prizadevanjih Unije za doseganje ciljev zmanjšanja toplogrednih plinov.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

¨ Časovno omejen predlog/pobuda:

¨         trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL,

¨         finančni učinek med letoma LLLL in LLLL.

x Časovno neomejen predlog/pobuda:

izvajanje se bo predvidoma začelo 1. januarja 2013, odvisno od napredka v zvezi z zakonodajnim postopkom.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[25]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

¨         izvajalske agencije,

¨         organe, ki jih ustanovijo Skupnosti,[26]

¨         nacionalne organe javne uprave/organe, ki opravljajo javne storitve,

¨         osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Države članice bodo odgovorne za izvajanje glavnega dela tega predloga. Komisija bo ocenila informacije, vključene v poročila, ki jih predložijo države članice, in po potrebi izdala priporočila.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Države članice bodo v svoje obračune za LULUCF informacije vključevale na letni ravni, pri čemer bodo v skladu s tem predlogom emisije in odvzeme iz sektorja LULUCF obračunale konec vsakega obračunskega obdobja.

Komisija bo poročila, pripravljena v skladu s tem predlogom, za vsako obračunsko obdobje ocenila na podlagi tehnične strokovne pomoči.

Izvesti bi bilo treba študijo za oceno izvajanja tega sklepa v okviru klavzule o pregledu.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Ker je predlog pripravljen v obliki sklepa, so tveganja za izvajanje omejena, saj predlagane obveznosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih pravilih, ki jih države članice uporabljajo v okviru svojih zavez v skladu s Kjotskim protokolom.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Ukrepi za obravnavanje morebitnih tveganj bodo zajemali: konstruktiven dialog in sodelovanje z državami članicami, ohranjanje stika z ustreznimi službami Komisije, zlasti za zagotavljanje zadovoljevanja potreb ustreznih podatkov, posvetovanje s strokovnjaki, zlasti pri sprejemanju delegiranih aktov, ocenjevanje zunanjega strokovnega znanja za ustrezne ocene, izvajanje študij pri pregledovanju pravnega akta in po potrebi organizacijo tematskih konferenc.

2.3. Ukrepi za preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Glede na vključene zneske in vrsto javnega naročila ta pobuda ne predstavlja večjih tveganj za goljufije. Komisija bo upravljala in nadzorovala delo z vsemi ustreznimi sredstvi, kot je letni načrt upravljanja GD za podnebno politiko.

Zlasti so pomembni standardi notranjega nadzora št. 2, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 15 in 16. Poleg tega se bodo v celoti uporabljala načela iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/202 (finančna uredba) in njenih izvedbenih pravil.

Postopke oddaje javnih naročil bo urejal skupni finančni krog GD za podnebno politiko: delno centraliziran krog, katerega glavna značilnost je, da so osebe, ki v njem sodelujejo ter zagotavljajo finančni začetek in preverjanje, hierarhično neodvisne od odredbodajalca na podlagi prenosa.

Poleg tega bo Odbor za notranji nadzor (ENVAC) preučil postopek izbire izvajalca in preveril skladnost postopkov, ki jih sprejmejo odredbodajalci, z določbami finančne uredbe in izvedbenimi pravili, in sicer za kombinacijo naključnega vzorca in vzorca, ki temelji na analizi tveganj, iz pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Poleg teh ukrepov bo pri sprejemanju delegiranih aktov zagotovljeno, da so osebe, ki bodo sodelovale pri strokovnih posvetovanjih, neodvisne in ustrezno usposobljene.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…………...………...……….] || dif./nedif. ([27]) || držav Efte[28] || držav kandidatk[29] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

5 || 07 01 02 11 Drugi odhodki za upravljanje v podporo področju politike „okolje in podnebni ukrepi“ || nedif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…..…...…..............................] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

[…] || [XX YY YY YY] […] || […] || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || Razdelek 2

GD: CLIMA || || || Leto N[30] || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Leto N + 4 || Leto N + 5 || Leto N + 6 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1) || – || – || – || – || – || – || – || –

plačila || (2) || – || – || – || – || – || – || – || –

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || – || – || – || – || – || – || – || –

plačila || (2a) || – || – || – || – || – || – || – || –

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[31] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 07 01 04 05 (in naslednje vrstice) || || (3) || 0,100 || – || – || 0,600 || – || – || 0,600 || 1,300

Odobritve za GD CLIMA SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 0,100 || – || – || 0,600 || – || – || 0,600 || 1,300

plačila || = 2 + 2a + 3 || 0,100 || – || – || 0,600 || – || – || 0,600 || 1,300

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 0,100 || – || – || 0,600 || – || – || 0,600 || 1,300

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek), SKUPAJ || obveznosti || = 4 + 6 || 0,100 || – || – || 0,600 || – || – || 0,600 || 1,300

plačila || = 5 + 6 || 0,100 || – || – || 0,600 || – || – || 0,600 || 1,300

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 0,100 || || || 0,600 || || || 0,600 || 1,300

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek), SKUPAJ || obveznosti || = 4 + 6 || 0,100 || || || 0,600 || || || 0,600 || 1,300

plačila || = 5 + 6 || 0,100 || || || 0,600 || || || 0,600 || 1,300

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Leto N+ 4 || Leto N + 5 || Leto N + 6 || SKUPAJ

GD: CLIMA ||

Ÿ Človeški viri || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,889

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,348 || 0,348 || 0,348 || 0,348 || 0,348 || 0,348 || 0,348 || 2,433

GD CLIMA SKUPAJ || odobritve || 0,475 || 0,457 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 3,322

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 3,322

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[32] || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Leto N + 4 || Leto N + 5 || Leto N + 6 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || obveznosti || 0,575 || 0,475 || 0,475 || 1,075 || 0,475 || 0,475 || 1,075 || 4,622

plačila || 0,575 || 0,475 || 0,475 || 1,075 || 0,475 || 0,475 || 1,075 || 4,622

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

¨      Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

x      Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Leto N + 4 || Leto N + 5 || Leto N + 6 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[33] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ: Izvajanje politike in zakonodaje EU na področju podnebnih ukrepov (koda ABB 07 12)

– Realizacija || ocena || 0,004 || 27 || 0,100 || || || || || 27 || 0,100 || || || || || 27 || 0,100 || 81 || 0,300

– Realizacija || študija || 0,500 || || || || || || || || || || || || || 1 || 0,500 || 1 || 0,500

– Realizacija || pregled || 0,500 || || || || || || || 1 || 0,500 || || || || || || || 1 || 0,500

Seštevek za specifični cilj št. 1 || 27 || 0,100 || 0 || – || 0 || – || 28 || 0,600 || 0 || – || 0 || – || 28 || 0,600 || 83 || 1,300

STROŠKI SKUPAJ || 0 || 0,100 || 0 || – || 0 || – || 0 || 0,600 || 0 || – || 0 || – || 0 || 0,600 || 0 || 1,300

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

¨      Predlog/pobuda ne zahteva rabe odobritev upravne narave

x      Predlog/pobuda zahteva rabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N[34] || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Leto N + 4 || Leto N + 5 || Leto N + 6 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Leto N + 4 || Leto N + 5 || Leto N + 6 ||

Človeški viri (1 AD v EPDČ, ki že dela pri GD CLIMA) || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,889

Drugi upravni odhodki – 07 01 02 11 01 misije (5 na leto; 0,0015 mio. EUR/misijo) – 07 01 02 11 02 konference (2 na leto; 150 udeležencev; 0,035 mio EUR/konferenco) – 07 01 02 11 02 sestanki (2 na leto; največ 168 strokovnjakov (28 x 6); 1 dan; 0,135 mio EUR/sestanek) VMESNI SEŠTEVEK || 0,0075 0,070 0,270 0,348 || 0,0075 0,070 0,270 0,348 || 0,0075 0,070 0,270 0,348 || 0,0075 0,070 0,270 0,348 || 0,0075 0,070 0,270 0,348 || 0,0075 0,070 0,270 0,348 || 0,0075 0,070 0,270 0,348 || 0,053 0,490 1,890 2,433

Vmesni seštevek RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 3,322

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira[35] || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Vmesni seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 0,475 || 3,322

3.2.4. Ocenjene potrebe po človeških virih

¨      Predlog/pobuda ne zahteva rabe človeških virov

x      Predlog/pobuda zahteva rabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || Leto N + 4 || Leto N + 5 || Leto N + 6

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence) ||

|| 07 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[36] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[37] || – na sedežu[38] || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127 || 0,127

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || Sprejemajo ustrezne ukrepe za izvajanje različnih zahtev Komisije (npr. pregledujejo poročila držav članic, izvajajo analize, spremljajo izvajanje itd.).

Zunanje osebje ||

3.2.5. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

x      Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

¨      Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

¨      Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[39].

3.2.6. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

xV predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

x      Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

¨      Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva,

¨         na razne prihodke.

[1]               Sklep 1/CP.16 konference pogodbenic UNFCCC („sporazum iz Cancúna“).

[2]               Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).

[3]               Sklepi Evropskega sveta, 8.–9. marec 2007.

[4]               UL L 140, 5.6.2009, str. 63.

[5]               UL L 140, 5.6.2009, str. 136.

[6]               UL L 49, 19.2.2004, str. 1.

[7]               COM(2011) 789 final – 2011/0372 (COD).

[8]               Drugi toplogredni plini iz kmetijskih dejavnosti, npr. metan in dušikov oksid od prežvekovalcev in gnojil, niso zajeti v sektorju LULUCF, ki zajema zlasti emisije ogljika in odvzem ogljika s shranjevanjem v rastlinah in tleh. Emisije iz kmetijstva, ki niso CO2, so zajete v ločeni kmetijski evidenci.

[9]               To vključuje tudi kompromis, in sicer da sprememba ne sme povzročiti „selitve virov CO2“, tj. nadomestitve doma proizvedene hrane z uvoženo hrano, ki ima bolj negativen ogljični odtis.

[10]             Glej npr. Sathre, R., in O'Connor, J., A synthesis of research on wood products and greenhouse gas impacts (Sinteza raziskave o lesnih proizvodih in vplivih toplogrednih plinov), 2. izdaja, Vancouver, B. C. FP Innovations, 2010, str. 117.

[11]             UL L 130, 15.5.2002, str. 1.

[12]             Direktiva 2009/28/ES.

[13]             COM(2011) 571 final.

[14]             http://ec.europa.eu/clima/events/0029/index_en.htm.

[15]             http://ec.europa.eu/clima/consultations/0003/index_en.htm.

[16]             http://ec.europa.eu/clima/events/0029/index_en.htm.

[17]             http://ec.europa.eu/clima/events/0029/index_en.htm.

[18]             UL C , , str. .

[19]             UL C , , str. .

[20]             UL L 140, 5.6.2009, str. 136.

[21]             UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

[22]             UL L 130, 15.5.2002, str. 1.

[23]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[24]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[25]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[26]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[27]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[28]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[29]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[30]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[31]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[32]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Izvajanje se bo predvidoma začelo leta 2013, odvisno od napredka v zvezi z zakonodajnim postopkom.

[33]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[34]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Izvajanje se bo predvidoma začelo leta 2013, odvisno od napredka v zvezi z zakonodajnim postopkom.

[35]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[36]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[37]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[38]             Zlasti za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[39]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.