SKUPNO SPOROČILO SVETU

SKUPNA STRATEGIJA ZA PARTNERSTVO MED EU IN KARIBI

UVOD

Na vrhu EU-Cariforum[1] maja 2010 v Madridu so se voditelji držav in vlad dogovorili o skupni strategiji za partnerstvo med EU in Karibi ter opredelili pet ključnih področij za tesnejše sodelovanje: regionalno integracijo, obnovo Haitija, podnebne spremembe in naravne nesreče, kriminal in varnost ter skupne ukrepe v večstranskih forumih. Ta dokument je na podlagi načrta, ki so ga opredelili voditelji držav v Madridu, pripravila skupna delovna skupina, v kateri sodelujejo Evropska služba za zunanje sodelovanje (ESZD), službe Komisije ter predstavniki držav članic EU in držav Cariforuma.

EU in Karibi imajo dolgo skupno zgodovino in širok spekter skupnih vrednot. EU je s svojimi čezmorskimi regijami, državami in ozemlji tudi fizično prisotna v karibski regiji. Obe regiji sta zavezani svetovnemu miru, napredku in blaginji ter demokraciji in pravni državi. Za Karibe je EU zanesljiva razvojna partnerica, katere podpora je pomembno prispevala k prizadevanjem regije za trajnostni razvoj.

Odnosi med regijama trenutno temeljijo na Sporazumu iz Cotonouja, Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Cariforumom in EU in dvoregionalnem političnem dialogu. Te dopolnjujejo drugi okviri regionalnega sodelovanja, v katerih sodelujejo EU in Karibi, na primer partnerstvo med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi (države LAC).

Namen tega osnutka skupne strategije je razviti novo razsežnost teh odnosov, prek katere bodo lahko EU in karibske države poglobile dialog in strukturirale svoje sodelovanje, tako da bodo lahko skupaj reševale izzive in izkoristile priložnosti 21. stoletja. Načela, na katerih temelji ta skupna strategija, so obojestranska udeležba, vzajemna odgovornost in solidarnost, soupravljanje in soodgovornost. Strategija odraža skupno zavezo Cariforuma in EU načelom, določenim z listino ZN in mednarodnim pravom, zlasti zavezo spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravni državi in demokratičnemu upravljanju.

Namen tega skupnega sporočila je zaprositi Svet za potrditev predlagane „skupne strategije za partnerstvo med EU in Karibi“.

1. TEMA I: REGIONALNA INTEGRACIJA IN SODELOVANJE V ŠIRŠI KARIBSKI REGIJI

1.1.        PREGLED

Rast v karibski regiji je mogoče povečati prek trgovine, naložb in turizma ter z razvojem nišnih trgov in drugih gospodarskih priložnosti. Vendar je treba premagati tudi trajne težave. Zaradi globalizacije veliko majhnih in ranljivih držav v razvoju, kot so države Karibov, težko polno sodeluje v visoko konkurenčnem svetovnem gospodarstvu.

Regionalno povezovanje in sodelovanje veljata za najboljša načina spodbujanja človekovega in družbenega napredka ter trajnostnega razvoja Karibov. Glavni organizaciji za regionalno povezovanje sta Karibska skupnost (Caricom) in Organizacija vzhodnokaribskih držav (OECS). Regionalno sodelovanje spodbujata tako Cariforum[2] kot tudi sodelovanje EU s čezmorskimi državami in ozemlji. EU na podlagi svojih izkušenj še naprej aktivno sodeluje pri regionalnem povezovanju in sodelovanju za pospeševanje in racionalizacijo razvojnih ciljev v Karibih. Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Cariforumom in EU uresničuje trgovinsko partnerstvo, usmerjeno v povečanje konkurenčnosti, gospodarsko rast in razvoj, podporo regionalnemu povezovanju v Karibih in sodelovanje v svetovnem trgovinskem sistemu.

1.2.        CILJI

Karibi in EU so zavezani spodbujanju regionalnega povezovanja in sodelovanja, ki sta posebej pomembna pri odpravljanju ranljivosti skupine, ki jo sestavljajo predvsem majhne otoške države. Obe strani sta opredelili posebna področja strateškega sodelovanja v podporo tesnejšemu regionalnemu povezovanju in sodelovanju za spodbujanje trajnostnega gospodarskega in človekovega razvoja. Področja sodelovanja med drugim vključujejo:

· krepitev postopkov regionalnega povezovanja in sodelovanja v Karibih, vključno s sosednjimi čezmorskimi departmaji in ozemlji EU ter sosednjimi državami v Srednji in Južni Ameriki;

· uresničevanje karibskega enotnega trga in gospodarstva ter gospodarske unije Organizacije vzhodnokaribskih držav;

· učinkovito izvajanje Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Cariforumom in EU s poudarkom na priložnostih, ki jih ponuja gospodarskim subjektom v Karibih;

· spodbujanje zdravega gospodarskega in naložbenega okolja v Karibih, ki povečuje integracijo regionalnih trgov in konkurenčnost na mednarodni ravni;

· razvoj podjetij prek naložb zasebnega sektorja, zlasti v storitvenem sektorju, vključno s finančnimi storitvami, turizmom in kulturo, ter v kmetijstvu in proizvodnem sektorju; spodbujanje inovacij, informacij, komunikacij, tehnologije in konkurence;

· razvoj infrastrukturnih omrežij za spodbujanje medregionalne in mednarodne trgovine;

· diverzifikacijo in povezovanje energetskih virov ter energetsko varnost;

· spodbujanje okolju prijazne gospodarske rasti s posebno podporo prizadevanjem za ohranjanje biotske raznovrstnosti ob upoštevanju pomembnosti vodnih virov, turizma, kmetijstva in bioloških raziskav;

· razvoj znanj in spretnosti v izobraževanju prek usposabljanja in sodelovanja na področju znanosti in tehnologije;

· regionalni pristop k prehranski varnosti in zdravju;

· spodbujanje boja proti revščini, socialne kohezije, socialnega dialoga, razvoja civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, nediskriminacijo in enakostjo spolov, spodbujanje dostojnega dela in mednarodno priznanih delovnih standardov ter vključenosti mladih v nacionalni razvoj.

1.3.        SKUPNI UKREPI

Partnerja bosta sledila dolgoročnemu programu skupnih ukrepov, osredotočenemu na rast in trajnostni razvoj ter reševanje skupnih izzivov, s posebnim poudarkom na regionalnem povezovanju in sodelovanju.

Skupni ukrepi v tem okviru bi lahko vključevali:

· intenzivnejši in vključujoč politični in strateški dialog med EU in Karibi o vprašanjih, ki so pomembna za obe regiji, in globalnih izzivih;

· ukrepe, ki bi prispevali k skladnosti med različnimi dogovori glede povezovanja in sodelovanja, v katerih sodelujejo Karibi, vključno s partnerstvom med državami AKP in Evropsko unijo, mehanizmi sodelovanja med EU in državami LAC ter sodelovanjem med EU in čezmorskimi državami in ozemlji;

· ukrepe, ki bi prispevali k poglabljanju regionalnega povezovanja in sodelovanja, vključno s krepitvijo institucionalnih zmogljivosti regionalnih organizacij v Karibih in na nacionalni ravni, za spodbujanje učinkovitega oblikovanja in izvajanja regionalnih politik ter stalnih ukrepov za spremljanje;

· podporo prizadevanjem za konsolidacijo institucij na regionalni in podregionalni ravni;

· programe, ki bi prispevali k učinkovitemu izvajanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Cariforumom in EU, enotnega trga in gospodarstva Caricoma ter gospodarske unije Organizacije vzhodnokaribskih držav, pa tudi h krepitvi povezav med Cariforumom in čezmorskimi državami in ozemlji ter najbolj oddaljenimi regijami EU, zlasti na področju trgovine in energetike;

· ukrepe za vzpostavljanje zdravega gospodarskega in naložbenega okolja ter spodbujanje razvoja proizvodnih zmogljivosti v Karibih:

· razvoj industrijskih in izvoznih strategij;

· raziskave in razvoj ter usposabljanje na področju inovacij, znanosti in tehnologije;

· krepitev konkurenčnosti in spodbujanje inovacij;

· razvoj regionalnih podjetij s posebnim poudarkom na razvoju regionalnih MSP;

· energetika, s posebnim poudarkom na obnovljivih virih energije;

· povezljivost, vključno s prometom ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

· prispevanje k spodbujanju dostojnega dela in mednarodno priznanih delovnih standardov v podporo človekovemu razvoju, socialni koheziji in gospodarski rasti;

· prispevanje k razvoju okvira za celo karibsko regijo za učinkovito regionalno zdravstveno strategijo;

· prizadevanja za razvoj strategije za prehransko varnost, kakovost in raznolikost hrane v Karibih z uporabo novih tehnologij, da se izboljšata produktivnost in konkurenčnost.

2. TEMA II: OBNOVA HAITIJA IN INSTITUCIONALNA PODPORA

2.1.        PREGLED

Republika Haiti je 12. januarja 2010 doživela enega najbolj uničujočih potresov v novejši zgodovini. Življenje je po ocenah izgubilo okrog 250 000 ljudi, 1,5 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Potres je močno poškodoval družbeno in gospodarsko infrastrukturo. Poslabšal je že obstoječe težave, s katerimi se država sooča: revščino, negotovost, degradacijo okolja in ranljivost za naravne nesreče. Glede na indeks človekovega razvoja ZN je bil Haiti leta 2009 uvrščen na 145. mesto od 162 držav.

Haiti ima v tej skupni strategiji za partnerstvo med Karibi in EU prednost zaradi obsega svojih potreb. Pridobljene izkušnje, zlasti z zmanjševanjem tveganj nesreč in ranljivosti, bodo koristne tudi za celo karibsko regijo.

2.2.        CILJI

Najnujnejše potrebe Haitija se tudi zahvaljujoč obsežni humanitarni pomoči EU in Karibov izpolnjujejo. Vendar državo čakajo še veliki izzivi z rekonstrukcijo ter gospodarski in družbeni izzivi. Krepitev demokratičnih institucij Haitija, izboljšanje upravljanja, zmanjšanje revščine in socialnih neenakosti ter krepitev uprave so pomembni izzivi, pri katerih bi lahko EU in Karibi zagotovili precejšnjo dodatno podporo v sodelovanju s haitsko vlado in drugimi mednarodnimi donatorji. Mogoče je povečati tudi povezanost Haitija s karibsko regijo. Skupna priprava programov ERS bo pripomogla k povečanju vloge Haitija pri sodelovanju znotraj karibske regije in spodbujala večjo udeleženost v procesu regionalnega povezovanja.

2.3.        SKUPNI UKREPI

Skupni ukrepi Cariforuma in EU v tem okviru bi lahko vključevali:

· usklajevanje ukrepov za pomoč pri obnovi Haitija v okviru obstoječih struktur za usklajevanje donatorjev ter pripravo skupnih ukrepov Cariforuma in EU na podlagi skupnega načrtovanja programov EU za Haiti;

· mobilizacijo ustreznih instrumentov in mehanizmov sodelovanja v okviru partnerstva med državami AKP in ES in procesa EU-LAC;

· podporo delovanju in krepitvi demokracije na Haitiju na podlagi svobodnih, preglednih in verodostojnih volitev, spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic in pravne države, pravosodnim reformam ter krepitvi civilne družbe, pa tudi nujnim ukrepom za boj proti korupciji;

· ukrepe za zagotovitev polnega sodelovanja Haitija pri Sporazumu o gospodarskem partnerstvu Cariforuma in EU ter karibskem enotnem trgu in gospodarstvu, vključno z razvojem institucionalnih zmogljivosti na Haitiju;

· ukrepe na področju pripravljenosti na nesreče in strategij za zmanjševanje tveganj, vključno z razvojem mehanizmov, kot je regionalna ureditev gradnje, da se izboljšajo zmogljivosti v regiji za blažitev posledic naravnih nesreč;

· razvoj mehanizmov prenosa tveganja in financiranja za zmanjševanje tveganj, kot je Karibski sklad za zavarovanje tveganj (CCRIF), uporaba dobrih praks v okviru Karibske agencije za obvladovanje izrednih razmer ob nesrečah (CDEMA) ter drugih karibskih institucij, specializiranih za obvladovanje nesreč.

3. TEMA III: PODNEBNE SPREMEMBE IN NARAVNE NESREČE

3.1.        PREGLED

Podnebne spremembe in njihove posledice so največje ovire za razvoj in doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Karibske države so večinoma majhne otoške države v razvoju z nizko nadmorsko višino in so zlasti ranljive ob dvigu morske gladine, ki pomeni grožnjo obalnim skupnostim, obalni infrastrukturi in zalogam pitne vode. Višanje temperature in kislosti morske vode, ki ju povzročajo toplogredni plini, močno škodita koralnim grebenom, zaradi česar se zmanjšuje morska biotska raznovrstnost v regiji.

Ker je večina karibskih držav majhnih, so tudi bolj ranljive za učinke naravnih nesreč. En sam orkan lahko uniči gospodarsko osnovo celotne države, tudi infrastrukturo in vse glavne vire gospodarske dejavnosti in dohodka, kar še dodatno obremenjuje že tako omejene finančne vire. Izzive še povečujejo oddaljenost in geografski dejavniki, zaradi katerih se gospodarska osnova ne more krepiti in širiti.

3.2.        CILJI

Države članice EU in Cariforuma si kot podpisnice Kjotskega protokola skupaj prizadevajo za spodbujanje pogajanj v zvezi s podnebnimi spremembami, pripravile pa so tudi politike za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb in degradacije okolja. Sprejeti želijo celovite, pravične in pravno zavezujoče ukrepe v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCC). Države članice Cariforuma in EU si bodo še naprej prizadevale za sklenitev ambicioznega mednarodnega okoljskega sporazuma.

Naravnim nesrečam, kot so orkani in potresi, se ni mogoče izogniti, mogoče pa je sprejeti ukrepe za zmanjševanje tveganj in omejitev njihovih učinkov z odpravljanjem glavnih vzrokov za ranljivost in povečanjem zmogljivosti za odpravljanje posledic. Določenih je bilo pet prednostnih področij sodelovanja:

· prilagajanje vplivom podnebnih sprememb, ne da bi to vplivalo na doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

· okrepitev preprečevanja nesreč in zmanjševanja tveganj ter izboljšanje spremljanja, razumevanja razmer, ocenjevanja ter sistemov zgodnjega opozarjanja za obvladovanje nesreč in odzivanje nanje;

· zmanjšanje krčenja gozdov s trajnostnim upravljanjem gozdov;

· spodbujanje sodelovanja na svetovnem trgu ogljika s pomočjo mehanizma čistega razvoja;

· upoštevanje podnebnih sprememb v prizadevanjih za zmanjšanje revščine.

3.3.        SKUPNI UKREPI

Skupni ukrepi Cariforuma in EU na tem področju, skladni s cilji globalnega zavezništva o podnebnih spremembah (GCCA) in akcijskim načrtom iz Madrida, ki so ga pripravile EU in države LAC, bi lahko vključevali:

· spodbujanje sodelovanja v okviru mednarodnih pogajanj, tudi z rednimi posvetovanji in skupnimi pobudami z namenom uspešne sklenitve okoljskega sporazuma na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja za obdobje po letu 2012;

· podporo celovitemu pristopu za reševanje problema podnebnih sprememb z dajanjem prednosti ukrepom za prilagoditev in ublažitev, zlasti s prilagoditvijo načel okolju prijazne rasti in zagotavljanjem dostopa do obnovljivih virov energije;

· krepitev regionalnih zmogljivosti za ukrepanje v primeru nesreč in izrednih razmer s posebnim poudarkom na prilagajanju, zmanjševanju tveganja nesreč in interoperabilnosti, pa tudi spremljanju, razumevanju razmer in sistemih zgodnjega opozarjanja; v tem okviru tudi povezovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov;

· vključitev politik s področja podnebnih sprememb v nacionalne in regionalne razvojne politike in strategije ter v sporazume o sodelovanju in partnerstvu;

· zagotovitev, da ranljivost majhnih otoških držav v razvoju in držav z nizko nadmorsko višino ostane v ospredju prizadevanj za globalni razvoj, vključno s Sporazumom o partnerstvu med državami AKP in ES ter procesom EU-LAC;

· spodbujanje večje vloge usposabljanja, raziskav in razvoja, prenosa tehnologije in ekoloških inovacij;

· priznavanje posebnosti Karibskega morja kot posebnega območja v smislu trajnostnega razvoja ter podpora okvirom, namenjenim zaščiti njegovih nestabilnih ekosistemov in edinstvene biotske raznovrstnosti.

4. TEMA IV: KRIMINAL IN VARNOST

4.1.        PREGLED

Mednarodne kriminalne dejavnosti, zlasti preprodaja prepovedanih drog in povezana kazniva dejanja, pomenijo za EU in Karibe vedno večjo težavo. Karibi so pomembno tranzitno območje za prepovedane droge iz Južne in Srednje Amerike; kolateralna škoda trgovine z drogami je ogromna in ima hude posledice za družbo: spodbuja korupcijo, spodkopava pravno državo in še povečuje obseg organiziranega kriminala. Rast preprodaje in zlorab droge na lokalni ravni razdira družbeno strukturo in vodi k nasilju tolp. Pranje velikih vsot denarja izkrivlja gospodarstvo in izničuje prizadevanja za trajnostni razvoj. Te razmere škodljivo vplivajo na dolgoročne možnosti za rast, stabilnosti in razvoj.

Področja, ki so posebej problematična za Karibe in EU, vključujejo:

· preprodajo drog in povezana kazniva dejanja, vključno z nasiljem tolp in pranjem denarja;

· nezakonit promet ter trgovino z osebnim in lahkim orožjem;

· učinek kriminalnih dejavnosti na varnost prebivalcev Karibov;

· negativen vpliv vračanja storilcev kaznivih dejanj v karibsko regijo na družbo in varnost;

· trgovino z belim blagom in ugrabitve;

· nezadostne zmogljivosti za nadzor morskih in zračnih meja;

· neskladnost z mednarodnimi standardi v finančnem sektorju.

4.2.        CILJI

Sodelovanje na področju boja proti kriminalnim mrežam je prednostna naloga skupne strategije. Pri tem so ključnega pomena krepitev sodelovanja in izgradnja zmogljivosti na področjih, kot so policijski nadzor, sodni postopki in izmenjava informacij. Prav tako je treba odpraviti vzroke za kriminalno dejavnost in njene družbene učinke.

EU in Karibi v boju proti drogam sodelujejo v okviru mehanizma za usklajevanje in sodelovanje na področju drog med EU in državami LAC. Panamski akcijski načrt in prednostne naloge, določene leta 2007 v mestu Port of Spain, opredeljujejo vrsto ciljev skupnih ukrepov na tem področju. Sodelovanje med Karibi in EU na področju boja proti kriminalu bi moralo obsegati tudi sodelovanje z ustreznimi organizacijami ZN, Interpolom, Organizacijo ameriških držav in Europolom ter izmenjavo informacij in dobrih praks.

4.3.        SKUPNI UKREPI

Sodelovanje med Cariforumom in EU na področju varnosti temelji na načelih deljene odgovornosti držav, v katerih se droge proizvajajo, držav, prek katerih poteka njihov tranzit, in držav potrošnje. Namen sodelovanja je razvoj celostnega in uravnoteženega pristopa.

Skupni ukrepi Cariforuma in EU v tem okviru bi lahko vključevali:

· podporo pripravi strategije na ravni regije za odpravljanje kriminala, negotovosti, preprodaje drog, finančnega kriminala ipd.;

· obnovo prizadevanj za izvajanje „prednostnih nalog iz mesta Port of Spain“ na področju nadzora najbolj ranljivih pristanišč; izmenjavo informacij pri nadzoru predhodnih sestavin; programe za odpravljanje vzrokov kriminala in prestopništva ter zmanjšanje povpraševanja; spodbujanje skladnosti s priporočili projektne skupine OECD za finančno ukrepanje ter intenzivnejše sodelovanje med regionalnimi in mednarodnimi organi, vključno z UNODC;

· izgradnjo zmogljivosti na področju upravljanja nadzora meja, vključno z izmenjavo strokovnjakov in tehnično pomočjo;

· popolna izvedba akcijskega programa ZN za preprečevanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njej in njeno odpravljanje s pomorskim sodelovanje kot prednostnim področjem, vključno z izmenjavo informacij in nadaljnjim razvojem operativnega sodelovanja med zainteresiranimi akterji v Karibih in državah članicah EU;

· podpora izgradnji zmogljivosti sodstva in pravosodno reformo kar zadeva boj proti mednarodnemu kriminalu.

5. TEMA V: SKUPNI UKREPI V DVOREGIONALNIH IN VEČSTRANSKIH FORUMIH ZA REŠEVANJE GLOBALNIH VPRAŠANJ

5.1.        PREGLED

Karibi in EU se soočajo s številnimi skupnimi izzivi in težavami ter se zavezujejo, da jih bodo reševali na usklajen način, da bi zagotovili skupne odzive na mednarodni ravni. Na različnih ravneh že potekajo politični dialog in posvetovanja za reševanje globalnih vprašanj v dvoregionalnih in večstranskih forumih, na primer na 17. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v Durbanu.

Cariforum in EU obsegata skupaj 42 držav. S pogostejšimi posvetovanji, približevanjem stališč in večjim usklajevanjem bi lahko imeli obe regiji odločilnejši vpliv na vprašanja skupnega pomena, na primer na spodbujanje človekovih pravic, demokratičnih vrednot in upravljanja, reformo Združenih narodov ter mednarodnega finančnega sistema in institucij, usklajen odgovor na svetovno finančno in gospodarsko krizo, doseganje razvojnih ciljev tisočletja ter izvedbo razvojne agende iz Dohe.

5.2.        CILJI

Partnerja bosta okrepila dialog o globalnih vprašanjih, da bi opredelila področja sodelovanja, uskladila stališča in skupaj sprejela posebne pobude in ukrepe. Oba partnerja želita spodbujati in ohranjati sistem učinkovitega multilateralizma z močnimi, predstavniškimi in legitimnimi institucijami. Z višjo stopnjo usklajevanja politik in izmenjave informacij bosta imela partnerja večjo moč pri posvetovanjih in ozaveščanju tretjih strani o vprašanjih, ki so v skupnem interesu.

Države EU in Cariforuma si bodo prizadevale za usklajevanje v multilateralnih institucijah, katerih članice so (ZN, mednarodne finančne institucije, STO, itd.), poskušale pa bodo tudi upoštevati interese in težave druge strani v mednarodnih združenjih ali organizacijah, ki jim pripada katera od držav partnerjev (G8, G20, Zveza malih otoških držav itd.).

5.3.        SKUPNI UKREPI

V okviru strateškega in političnega dialoga se bosta regiji posvetovali o temah širšega interesa ter opredelili morebitna skupna stališča, pa tudi skupna prizadevanja za izvajanje naslednjih skupnih prednostnih nalog.

Skupni ukrepi v tem okviru bi lahko vključevali:

· sodelovanje na področju spodbujanja človekovih pravic, demokratičnih načel, pravne države in dobrega upravljanja, vključno s svobodnim in pravičnim volilnim procesom, bojem proti korupciji, pranju denarja, financiranju terorizma, organiziranemu kriminalu in davčnim utajam;

· sodelovanje pri podpori reforme sistema ZN, da bi spodbudili njegovo reprezentativnost, preglednost, odgovornost, učinkovitost in uspešnost, vključno s celovito reformo Varnostnega sveta;

· pripravo, kadar je mogoče, skupnih regionalnih stališč znotraj sistema ZN in mednarodnih finančnih institucij ter prizadevanje za vzajemno podporo pobud partnerjev;

· prispevek k modernizaciji MDS in Svetovne banke, da bosta med drugim z večjo zastopanostjo dinamičnih novih trgov in držav v razvoju bolje odražala spreminjajoče se svetovno gospodarstvo;

· reševanje izzivov strukturnih reform, ki krepijo predpise in nadzor, spodbujajo in ohranjajo svetovno povpraševanje ter spodbujajo ustvarjanje novih delovnih mest na dvoregionalni ravni prek Sporazuma iz Cotonouja in sporazumov o gospodarskem partnerstvu, pa tudi v okviru Svetovne banke, MDS, ter skupin G8 in G20;

· razvoj instrumentov za krepitev finančnih varovalk, ki bodo ranljivim državam omogočile boljše odzivanje na nenadne zunanje šoke;

· v skladu z zavezanostjo multilateralnemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih in trgovino dojema kot najpomembnejše gonilo rasti in razvoja, se bosta partnerja redno posvetovala in sledila aktivni pogajalski agendi na večstranski ravni, da bi z vsesplošnimi razgovori dosegla uspešen, ambiciozen, celovit in usklajen zaključek kroga pogajanj iz Dohe na podlagi že doseženega napredka;

· nadaljnjo podporo prizadevanjem za povečanje konkurenčnosti držav v razvoju, zlasti tistih z majhnimi in ranljivimi gospodarstvi, na globalni ravni.

6. NAČINI IZVAJANJA IN MEHANIZMI ZA SPREMLJANJE

6.1.        NAČINI IZVAJANJA

V to partnerstvo bo vključenih veliko institucionalnih in neinstitucionalnih akterjev v EU in Karibih na regionalni, nacionalni in lokalni ravni. Za njegovo učinkovito izvajanje bodo skupaj odgovorne vse države Cariforuma ter države članice in institucije EU.

Opredeljeni skupni ukrepi morajo dopolnjevati obstoječe sporazume, strukture in instrumente za sodelovanje med Karibi in EU ter se izvajati na njihovi podlagi, da se spodbujajo sinergije in preprečuje podvajanje.

Civilna družba, nedržavni akterji in parlamenti imajo pomembno vlogo pri izvajanju skupne strategije in bodo udeleženi prek vključujočega dialoga.

Izvajanje skupne strategije za partnerstvo med Karibi in EU se bo po potrebi financiralo iz obstoječih instrumentov, na primer Evropskega razvojnega sklada, instrumenta razvojnega sodelovanja, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Karibskega razvojnega sklada, tematskih programov EU in instrumenta za stabilnost, prihodnjega partnerskega instrumenta, Karibskega sklada za naložbe ali njihovih naslednikov, pa tudi prek finančnih institucij, kot sta Evropska investicijska banka in Karibska razvojna banka. Če bo mogoče in smiselno, bodo te instrumente dopolnjevali še drugi prispevki držav Cariforuma in držav članic EU.

6.2.        MEHANIZMI ZA SPREMLJANJE

Redna srečanja voditeljev obeh regij (vključno z vsemi zadevnimi predstavniki EU in institucijami Cariforuma) bodo še naprej zagotavljala politično vodstvo partnerstvu. Na teh srečanjih se bo ocenjeval napredek, zagotavljale se bodo nove usmeritve za strategijo ter navodila za nadaljnje ukrepanje ob upoštevanju novih globalnih izzivov in regionalnih zahtev.

Poleg političnega dialoga bo skupna delovna skupina Cariforuma in EU s sedežem v Bruslju redno spremljala in ocenjevala napredek ter pripravljala ustrezna priporočila. V njej bodo vključeni uradniki Evropske službe za zunanje sodelovanje, Evropske komisije, Cariforuma in držav članic EU. Po potrebi se ji lahko priključijo tudi strokovnjaki iz čezmorskih držav in ozemelj ter najbolj oddaljenih regij. Delovna skupina bo voditeljem obeh regij redno zagotavljala poročila o napredku.

[1]               Države Cariforuma so: Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Haiti, Jamajka, Kuba, Montserrat, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Surinam, Trinidad in Tobago.

[2]               Članice Cariforuma so vse države članice Caricoma (razen Montserrata) ter Dominikanska republika in Kuba.