SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Uresničevanje zavez v okviru nove evropske sosedske politike /* JOIN/2012/014 final */
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Uresničevanje zavez v okviru nove
evropske sosedske politike Uvod Spremembe v sosedstvu, ki so lani zajele
zlasti južno Sredozemlje, pa tudi Vzhodno Evropo, so bile deležne hitrega
odziva EU. V samo nekaj tednih sta visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve
in varnostno politiko ter Evropska komisija izdali skupno sporočilo o
partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo, v katerem so bili zastavljeni ukrepi
za takojšen odziv na razvoj zgodovinskih dogodkov. Skupaj s sočasno
prenovo sosedske politike je bila tako razvita nova strategija za odziv na
spremembe v evropskem sosedstvu[1].
S tem je EU jasno izrazila solidarnost z narodi v južnem Sredozemlju in podporo
njihovemu boju za demokracijo, dostojanstvo, blaginjo in zaščito pred
preganjanjem. Poleg tega se je Evropa zavezala, da bo s svojimi izkušnjami in
znanjem tem državam pomagala pri spopadanju z izzivi prehoda iz diktatorskih
režimov v demokracijo. To je vse odtlej prednostna naloga nove Evropske službe
za zunanje delovanje (ESZD) in Evropske komisije. Obenem se je Evropska unija s
to novo politiko, ki gradi na dosežkih vzhodnega partnerstva, odzvala na željo
vzhodnoevropskih partneric po tesnejšem političnem združevanju in globljem
gospodarskem povezovanju z EU. Z uspešnim vrhom vzhodnega partnerstva v Varšavi
in skupno izjavo s tega vrha je novi pristop dobil dodaten zagon. Prenovljena evropska sosedska politika temelji
na novih elementih in med drugim vključuje pristop „več za
več“, vzajemno odgovornost med EU in njenimi partnericami,
razvijanje partnerstev ne le z vladami, temveč tudi s civilno
družbo (npr. z nevladnimi organizacijami, podjetji, akademskimi krogi,
mediji, sindikati in verskimi skupinami), ter priznavanje posebne vloge
žensk v političnem in družbenem preoblikovanju. Novi pristop v okviru evropske sosedske
politike priznava tudi pomen razlikovanja med državami in odnose
oblikuje v skladu z ambicijami partneric. Zato temelji na spoštovanju
posebnosti posameznih partneric in njihovemu procesu reform. Nova politika
narekuje večjo prožnost in določa okvir za prilagojene odzive, ki
ustrezajo posebnim zahtevam držav, njihovemu napredku pri izvajanju reform in
naravi partnerstva, ki si ga želijo razviti z EU. Po letu uporabe novega pristopa je v tem
skupnem sporočilu visoke predstavnice in Komisije ocenjeno njegovo
izvajanje. Sporočilo, ki ga spremlja vrsta skupnih delovnih dokumentov
služb[2],
kaže, da je EU hitro postavila nove temelje politike in da se je večina
partnerskih držav na to pozitivno odzvala ter ob tem izrazila pripravljenost za
odločnejše izvajanje politične in gospodarske reforme ter bolj
poglobljeno sodelovanje z EU. Nova evropska
sosedska politika vključuje vrsto izredno pomembnih novosti: ·
Svet je julija 2011 imenoval posebnega predstavnika
EU za južno Sredozemlje. Novi posebni predstavnik je v sodelovanju s Komisijo
in Evropsko službo za zunanje delovanje prispeval k odzivu EU s političnim
dialogom in gospodarskim sodelovanjem z vsemi stranmi, vpletenimi v proces
demokratičnega preoblikovanja v regiji, s čimer sta se izboljšali
učinkovitost in prepoznavnost Unije. Za dosego teh ciljev so bile
oblikovane projektne skupine, ki sodelujejo s partnericami EU ter zagotavljajo
posameznim državam prilagojeno strokovno znanje in vire iz EU, njenih držav
članic, Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj
ter drugih mednarodnih finančnih institucij in zasebnega sektorja.
Projektni skupini EU-Tunizija in EU-Jordanija sta se izkazali za
učinkovita instrumenta v podporo demokratičnim spremembam,
pospešenemu izvajanju pomoči ter zagotavljanju finančne pomoči,
saj povezujeta vrsto različnih institucij. Projektne skupine delujejo kot
katalizator in EU omogočajo poglabljanje odnosov z zadevnimi državami na
način, ki je usmerjen v rezultate, prilagojen posameznim državam in
temelji na razlikovanju med njimi. ·
Komisija je predstavila krovna finančna
programa (SPRING za države južnega sosedstva in EaPIC za države vzhodnega sosedstva),
da bi bila dodatna sredstva, napovedana leta 2011, hitreje na voljo za
podpiranje demokratičnih sprememb, vzpostavljanja institucij in
močnejše rasti v partnerskih državah. ·
Glede na velike gospodarske izzive v Evropi sta
visoka predstavnica in Komisija sprejeli ambiciozne ukrepe, da bi se
finančna pomoč za tranzicijo v sosedstvu zagotovila tudi zunaj
proračuna EU. Sem štejeta povečanje zgornje meje posojil Evropske
investicijske banke za partnerske države za 1,15 milijarde EUR[3] in razširitev mandata Evropske
banke za obnovo in razvoj, da bodo zajete tudi države južnega in vzhodnega
Sredozemlja. ·
Septembra se je začel izvajati mehanizem
za spodbujanje razvoja civilne družbe, ki zajema vse države, vključene v
evropsko sosedsko politiko. Njegov začetni proračun je znašal 26
milijonov EUR za leto 2011, podoben znesek pa je predviden tudi za leto 2012. Napredek od
lanskega leta ni bil enakomeren, vendar pa so številne partnerice sprejele
ambiciozne ukrepe za pospešitev procesa demokratične tranzicije in reform.
Več je bilo svobodnih in poštenih volitev, boljše pa je bilo tudi varstvo
temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Prav tako je zdaj na voljo
več prostora za odprto javno razpravo, s čimer se krepi odgovornost
vlad. „Več za več“ V središču nove politike je načelo
„več za več“, kar pomeni, da lahko
le tiste partnerice, ki so pripravljene odločno stopiti na pot
političnih reform ter spoštovati skupne univerzalne vrednote na
področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, izkoristijo
najbolj ambiciozne vidike politike EU, zlasti v smislu gospodarskega
povezovanja (na podlagi vzpostavljanja poglobljenih in celovitih
prostotrgovinskih območij), mobilnosti ljudi (partnerstva za mobilnost),
pa tudi večje finančne podpore EU. Po
drugi strani pa se je EU na kršitve človekovih pravic in
demokratičnih standardov odzvala z omejitvijo sodelovanja. Načelo „več za več“ v praksi · EU je v podporo odločilnim fazam, doseženim v procesu demokratične tranzicije v Tuniziji, podvojila finančno pomoč z 80 milijonov EUR leta 2010 na 160 milijonov EUR leta 2011 in zagotovila tehnično podporo pri organizaciji volitev v ustavodajno skupščino. · Z Moldavijo in Gruzijo je začela pogajanja o vzpostavitvi poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, kmalu pa bo tovrstna pogajanja začela tudi z Armenijo. Poleg tega je Svet sprejel pogajalske smernice za pogajanja o vzpostavitvi poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih z Egiptom, Jordanijo, Marokom in Tunizijo. S temi sporazumi se bo izboljšalo gospodarsko povezovanje partneric z notranjim trgom EU. · Na poslabšanje razmer v Siriji se je EU odzvala z odločitvijo o začasni prekinitvi finančne pomoči vladi in naložitvi sankcij. Visoka predstavnica in Komisija dejavno podpirata prizadevanja Združenih narodov in Arabske lige za mediacijo, Komisija pa zagotavlja humanitarno pomoč. · EU je pred kratkim sklenila partnerstvo za mobilnost z Armenijo ter načrtuje sklenitev tovrstnih partnerstev tudi z Marokom in Tunizijo. · Za dodatno podporo reformnih prizadevanj partnerskih držav se trenutno namenja 670 milijonov EUR, ki bodo dopolnili obstoječe programe posameznih držav. Ta sredstva se namenjajo v okviru dveh krovnih programov(SPRING za države južnega sosedstva in EaPIC za države vzhodnega sosedstva)[4] in se dodelijo partnerskim državam, ki dosegajo največji napredek na poti k trajnostni demokraciji. Napovedane so že bile dodelitve sredstev za Alžirijo, Jordanijo, Maroko in Tunizijo. · Pridružitveni sporazum z Ukrajino je bil parafiran. Dosežki Ukrajine, zlasti na področju spoštovanja skupnih vrednot in pravne države, bodo bistvenega pomena za hitrost političnega združevanja in gospodarskega povezovanja te države z EU, tudi z vidika sklenitve pridružitvenega sporazuma in njegovega naknadnega izvajanja. Pri tem pa sodni postopki zoper opozicijske voditelje in njihove obsodbe zbujajo resno zaskrbljenost glede spoštovanja pravil poštenega sojenja in neodvisnosti sodstva. · Hkrati z obnovitvijo uradnih pogovorov 5+2 za rešitev pridnestrskega spora v Moldaviji je bilo okrepljeno sodelovanje z vlado Moldavije; izvajati so se začeli obsežni ukrepi EU za krepitev zaupanja in postopna ponovna proučitev posameznih sankcij EU zoper Pridnestrje, pri čemer se upošteva konstruktiven pristop novih voditeljev te države. · EU je zelo zaskrbljena zaradi nenehnih nepravilnosti na področju spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države v Belorusiji, zato se je odzvala z vrsto omejevalnih ukrepov in preusmeritvijo pretežnega dela pomoči na področje civilne družbe. Poleg tega je z opozicijo in civilno družbo začela evropski dialog o modernizaciji. EU poleg tega intenzivno sodeluje s
partnericami pri vrsti najrazličnejših sektorskih vprašanj, pri čemer
se opira na svoje predpise in standarde. Partnerice morajo tovrstne reforme
odločneje izvajati, saj so pogoj za vključujočo
socialno-ekonomsko rast, ustvarjanje delovnih mest (zlasti za mlade),
zmanjšanje revščine in povečanje tujih naložb. Z usmerjeno
finančno podporo, krepitvijo institucionalnih zmogljivosti, okrepljenim
dialogom o sektorskih politikah ter postopnim odpiranjem programov in agencij
lahko EU in partnerske države upoštevajo vse vidike tega kompleksnega procesa
ter sprejemajo težke odločitve in spremljevalne ukrepe za zaščito
ranljivih državljanov. Partnerstvo z družbo EU krepi sodelovanje
s civilno družbo v vseh sosednjih državah, tudi tistih,
zoper katere je uvedla ciljno usmerjene sankcije in ki jim je začasno
prenehala dodeljevati finančno pomoč. Tako partnerske države kot tudi
lokalne in mednarodne organizacije civilne družbe so tovrstno sodelovanje na
splošno pozitivno sprejele, EU pa ga namerava še razširiti, tako da bodo
organizacije civilne družbe vključene v pripravo in spremljanje akcijskih
načrtov ali podobnih dokumentov. Konkretni ukrepi za oblikovanje partnerstva s civilno družbo · Septembra 2011 se je začel izvajati mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe, ki zajema vse države v okviru evropske sosedske politike. Njegov začetni proračun je znašal 26 milijonov EUR za leto 2011, podobna zneska pa sta predvidena tudi za leti 2012 in 2013. · Dialoge o človekovih pravicah v okviru vzhodnega partnerstva so dopolnili skupni seminarji s civilno družbo, forum civilne družbe vzhodnega partnerstva pa je postal stalni član vseh štirih večstranskih platform. · V južnem sosedstvu je EU povečala svojo podporo fundaciji Anna Lindh, ki si prizadeva za mobilizacijo in ponovno oživitev civilne družbe v regiji. · Svet Evrope je okrepil svoje sodelovanje z območjem, zajetim s sosedsko politiko EU. Komisija je po uvedbi enega prvih mehanizmov za podpiranje dejavnosti Sveta Evrope v vzhodnem sosedstvu zdaj sprejela tudi mehanizem v vrednosti 4,8 milijona EUR, ki je namenjen podpiranju dejavnosti Sveta Evrope v državah južnega Sredozemlja. · V spodbudo svobodi izražanja je EU začela izvajati strategijo „no disconnect“, s katero želi organizacijam civilne družbe in posameznim državljanom pomagati, da premagajo arbitrarne posege pri dostopu do elektronskih komunikacijskih tehnologij. · Svet je decembra 2011 potrdil glavna načela za ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo. Dejavnosti te ustanove bodo na začetku osredotočene na sosedstvo EU, čeprav to ne bo edino področje njenega delovanja. · V državah, v katerih se nenehno kršijo človekove pravice, je EU hkrati z začasno prekinitvijo dodeljevanja pomoči ali njeno preusmeritvijo povečala finančno podporo za organizacije civilne družbe. · Prav tako je Belorusiji predlagala pogajanja za sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu, da bi se olajšali stiki med ljudmi. Beloruske oblasti se do zdaj še niso odzvale na ponudbo EU. Države članice EU si prizadevajo za optimalno izrabo prožnosti, ki jo ponuja vizumski zakonik, da se pri določenih skupinah beloruskih državljanov ali v posameznih primerih odpovedo taksam za izdajo vizuma ali jih znižajo. · EU krepi možnosti za posodobitev visokošolskih izobraževalnih sistemov, mobilnost univerzitetnih delavcev in izmenjavo mladih. Sredstva za udeležbo sosednjih držav v programih sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja se bodo v letih 2012 in 2013 podvojila, ponujene pa bodo tudi nove možnosti za izmenjavo mladih in za povezovanje mladinskih delavcev v mreže. Poleg tega se je ali se bo v kratkem začelo več regionalnih dialogov o politikah na področju izobraževanja, mladih in kulture. Vzajemna odgovornost EU v okviru splošnega pristopa „več za
več“ v posvetovanju s partnerskimi državami prilagaja svoje instrumente
politike, da bi se spodbujala vzajemna odgovornost in bi postal dialog o
politikah bolj interaktiven in iskren. Instrumenti za krepitev vzajemne odgovornosti · Vedno pogostejši formalni in neformalni stiki ter dialogi na politični ravni so priložnost za okrepljeno politično usmerjanje reform v partnerskih državah ter s tem povezane podpore, ki jo zagotavlja EU. · Poročila o napredku držav bodo z letošnjim letom dajala bolj odkrite ocene, zlasti glede napredka držav na poti v trdno in trajnostno demokracijo. Služila bodo kot orodje za uporabo pristopa, ki temelji na spodbudah, in za oblikovanje močnejše povezave z vsemi relevantnimi vidiki odziva EU, vključno s finančno pomočjo. Vsebovala bodo priporočila posameznim državam in partnerske države so pozvane, da tovrstna priporočila upoštevajo. · Okrepljeni stiki na vseh ravneh, od visokih uradnikov do zainteresiranih strani in organizacij civilne družbe, omogočajo predstavnikom partnerskih držav, da izrazijo svoje poglede na izvajanje novega pristopa in zagotovijo povratne informacije o tem, kako EU izpolnjuje svoje zaveze. Ta srečanja bodo v prihodnosti potekala še pogosteje. 1. Razvoj
v sosednjih državah 1.1 Leto hitrega, četudi
neenakomernega napredka Po letih sorazmerne stagnacije se demokracija
po lanskoletnih demokratičnih revolucijah v Severni Afriki vse bolj
ukoreninja. V številnih državah so bile organizirane pomembne volitve, na
katerih so bile zastopane različne politične stranke. Splošni trend
kaže na večjo demokracijo, odgovornejše upravljanje ter boljše spoštovanje
človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar je na določenih
področjih, ki so bistvena za zagotovitev trajnosti tekočih
političnih reform, napredek omejen in v nekaterih državah je zastal ali pa
se pojavljajo znaki regresije. Strukturne reforme, ki se izvajajo, so
prispevale k zmanjšanju revščine in privabljanju tujih naložb, vendar še
vedno obstajajo pomembni socialni izzivi. Z nenehnim približevanjem merilom in
standardom EU so se trgovinske vezi kljub neugodnim gospodarskim razmeram
okrepile. Vse intenzivnejše sektorsko sodelovanje z EU prispeva k odpravljanju
ozkih grl na področju prometa in energetike ter spoprijemanju z okoljskimi
in podnebnimi izzivi. 1.2 Oblikovanje trajnostnih
demokracij V Egiptu, Jordaniji,
Maroku in Tuniziji poteka proces ustavne reforme, s
katerim naj bi se spodbudila odgovornost vlad do demokratično izvoljenih
parlamentov, okrepila neodvisnost sodstva in odpravile druge ovire za širšo
udeležbo v političnem življenju. Tunizija je izvedla prve demokratične
in verodostojne volitve v ustavno skupščino od svoje neodvisnosti.
Podobno sta Egipt in Maroko izvolila svoja parlamenta na volitvah,
ki so bile na splošno svobodne in pregledne. Gledano v celoti se pravica do svobode
izražanja, združevanja in zbiranja spoštuje bolj kot v preteklosti. Moldavija
in zdaj tudi Tunizija imata zadovoljiv pravni okvir za varstvo
pravice do svobode zbiranja in združevanja. Vendar pa bo treba v državah našega
sosedstva še veliko narediti, da bo ta svoboščina v celoti uzakonjena in v
praksi v celoti spoštovana ter da se civilni družbi zagotovi prostor, ki
ga potrebuje za razvoj svoje ključne vloge. V Egiptu se je nekoliko
odprl političen prostor, čeprav je država na uveljavljanje pravice do
svobode izražanja, dejavnosti civilne družbe in mirne demonstracije pogosto
odgovorila z represijo. V Azerbajdžanu so državljanske svoboščine
še naprej močno omejene. Problematiki korupcije se namenja vse
večja pozornost, vendar ambicioznim političnim izjavam ne sledijo
vedno odločni ukrepi. Kadar pa se to zgodi, kot se je na primer v Gruziji,
se okrepi spoštovanje pravne države in oblikuje poslovno okolje, ki je spodbudno
za podjetnike in privablja tuje naložbe. Po vsem sosedstvu so potrebna močnejša
prizadevanja, da se z jamstvi za enak dostop do sodnega varstva ter ustreznimi
postopki in standardi poštenega sojenja zagotovi spoštovanje pravne
države, ki ga nadzira učinkovito, nepristransko in neodvisno sodstvo,
ter da se zagotovi izvajanje reforme varnostnega sektorja. V številnih
sosednjih državah sicer poteka proces demokratične tranzicije in ustavnih
reform, vendar še ni dal rezultatov v smislu hitrejšega, preglednejšega in bolj
poštenega sojenja ter občutka večje varnosti. V Egiptu se
civilistom še naprej sodi pred vojaškimi sodišči. Razvoj trajnostne demokracije vključuje
tudi zagotavljanje enakosti spolov ter večjo udeležbo žensk v
političnem in gospodarskem življenju. V nekaterih državah so zakonske
določbe, sprejete za zagotovitev bolj uravnotežene sestave parlamentov, v
praksi naletele na odpor in zato niso imele želenega učinka. Lokalne in
regionalne oblasti imajo ključno vlogo pri zmanjševanju razkoraka med
prebivalstvom in institucijami, spodbujanju kulture političnega
sodelovanja na lokalni ravni in zagotavljanju, da se pri sprejemanju
političnih odločitev upoštevajo tudi lokalne potrebe. Napredek je bil dosežen tudi pri spoštovanju drugih
človekovih pravic. Tunizija je ratificirala več izbirnih
protokolov h ključnim konvencijam o človekovih pravicah. Maroko
in Tunizija sta ratificirala izbirni protokol h Konvenciji ZN proti
mučenju. V Armeniji in Maroku se bolj spoštujejo pravice
manjšin. Vendar pa se v kar nekaj državah varnostne sile še niso odpovedale
mučenju ter poniževalnemu in nečloveškemu ravnanju. Prav tako je
diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, etnične pripadnosti
ali spolne usmerjenosti še naprej zelo razširjena, v vrsti držav pa je še vedno
problematična trgovina z ljudmi. Razmere v Belorusiji so se lansko leto
zaradi represivnih ukrepov zoper opozicijo in civilno družbo po predsedniških
volitvah decembra 2010 močno poslabšale. EU je bila primorana ponovno
uvesti sankcije in jih zaostriti. Še vedno je resno zaskrbljena zaradi razmer v
tej državi, saj oblasti nočejo izpustiti in rehabilitirati vseh
političnih zapornikov ter se zatiranje opozicije, medijev in civilne
družbe nadaljuje. Beloruske oblasti se do danes niso odzvale na ponudbo EU za
pogajanja o sporazumih o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem
sprejemu, s tem pa svojim državljanom odrekajo možnost lažjega potovanja v
Evropsko unijo. Pogoji za polno sodelovanje Belorusije v evropski sosedski
politiki še niso izpolnjeni, zato država sodeluje samo v večstranski
razsežnosti vzhodnega partnerstva. EU bo svoje partnerstvo s prebivalstvom Belorusije
še naprej odločno krepila in organizacijam civilne družbe zagotavljala
večjo podporo. Alžirija je
začela proces političnih reform, v okviru katerega je v začetku
leta 2012 sprejela več novih zakonov, med drugim o volilnem zakoniku,
zastopanosti žensk v izvoljenih skupščinah, o združenjih, medijih,
političnih strankah, decentralizaciji in nezdružljivosti političnih
funkcij. Po zakonodajnih volitvah 10. maja je načrtovan začetek
postopka za spremembo ustave. Glede na novo usmeritev evropske sosedske
politike v prilagojen pristop, ki temelji na razlikovanju med državami, se je Alžirija
odločila sodelovati v evropski sosedski politiki in razprave o akcijskem
načrtu ESP so se že začele. Razmere v Libiji se po koncu
državljanske vojne postopno stabilizirajo. EU podpira proces tranzicije in z
oblastmi redno proučuje vprašanja, povezana s spoštovanjem človekovih
pravic. Z novo libijsko upravo je pripravljena začeti pogajanja o
pogodbenem sporazumu in, v tem okviru, razpravljati o morebitnem sodelovanju
Libije v evropski sosedski politiki, ki bi temeljilo na skupni zavezanosti
vrednotam, kot so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih
pravic. 1.3 Spori Iskanje mirnih rešitev za dolgotrajne spore je
še naprej ključni izziv po vsem sosedstvu. Za uspeh so v prvi vrsti
odgovorne sprte strani, ki si morajo močneje prizadevati za dosego
sporazumov v duhu resničnega kompromisa. Brez navedenega tudi nenehna
prizadevanja za mednarodno mediacijo v uveljavljenih okvirih ne morejo obroditi
sadov. Da bi se v celoti izkoristile možnosti, ki jih ponuja evropska sosedska
politika, bodo potrebna bolj verodostojna in trajna prizadevanja zadevnih sosednjih
držav za napredek pri reševanju sporov. Ob tem pa je EU pripravljena zagotoviti
potrebno podporo za izvajanje dogovorjenih rešitev. EU je strogo obsodila sistematično
kršenje človekovih pravic v sirskem režimu. Predsednika Assada je
pozvala, naj odstopi ter omogoči mirno in demokratično tranzicijo. V
Varnostnem svetu Združenih narodov si je skupaj z državami članicami EU na
vso moč prizadevala za zagotovitev enotnega nastopa mednarodne skupnosti
in v celoti podpira načrt posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Kofija
Anana. Visoka predstavnica in ESZD sta sodelovali na srečanjih skupine
„prijateljev Sirije“. Visoka predstavnica je organizirala redna srečanja
krizne platforme, ki združuje vse ustrezne službe ESZD in Komisije (sankcije,
humanitarno pomoč, razvojno sodelovanje, sodelovanje z delegacijami in
podporo ZN). EU se je na krizne razmere odzvala z začasno
prekinitvijo vseh oblik sodelovanja in z uvedbo omejevalnih ukrepov, ki jih
nenehno preverja. Še naprej zagotavlja zgolj pomoč v korist sirskega
prebivalstva, študentov, zagovornikov človekovih pravic in opozicije.
Siriji in prizadetim sosednjim državam je zagotovila humanitarno pomoč v
višini 10 milijonov EUR. Prav tako je tesno sodelovala s sosednjimi
državami Sirije in predlagala sprejetje posebnega ukrepa Komisije, s katerim bi
se iz Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva namenilo
23 milijonov EUR za posebno podporo sirski civilni družbi, pa tudi
beguncem in prizadetemu prebivalstvu v sosednjih državah. Delegacija EU v Damasku še naprej deluje ter
zagotavlja podporo sirskemu narodu in pomaga pri usklajevanju odziva EU na
krizo. Gosti več članov diplomatskih služb držav članic, ki so
se odločili začasno prekiniti dejavnosti svojih veleposlaništev. Leta 2011 je EU
dokaj uspešno prispevala k ponovnemu zagonu bližnjevzhodne četverice ter
si je še naprej prizadevala spodbuditi Izrael in Palestinsko upravo
k vrnitvi za pogajalsko mizo. Četverica je v svoji izjavi z dne
23. septembra zahtevala takojšnje in brezpogojno nadaljevanje neposrednih
dvostranskih pogajanj, s katerimi bi se sporazum dosegel v roku, o katerem se
dogovorita strani, vendar najpozneje do konca leta 2012. Prav tako je strani
pozvala, da se vzdržita provokativnih ukrepov, in ponovno poudarila obveznosti
iz časovnega načrta. Zaradi skupnih
prizadevanj članov 5+2, vključno z EU, so se v državah vzhodnega
sosedstva formalni pogovori za rešitev spora glede Pridnestrja lahko
nadaljevali v pozitivnem vzdušju. Potekala so številna srečanja na visoki
ravni in sprejeti so bili dodatni ukrepi za krepitev zaupanja (npr. možnost, da
se podjetja iz Pridnestrja registrirajo v Moldaviji in so deležna
ugodnosti, ki izhajajo iz avtonomnih trgovinskih preferencialov, oprostitev
taks za prijavo za obiske v Pridnestrju, ustanovitev delovne skupine za
razpravo o dodatnih ukrepih za krepitev zaupanja ter razprave med organi na
področju carin in železniške infrastrukture s ciljem olajšanja izvoza
blaga). Pogovori med predsednikoma Armenije in Azerbajdžana glede
območja Gorski Karabah, ki jih je kot mediator podprla skupina Minsk pod
okriljem OVSE, niso omogočili odločilnega napredka. V Ženevi so se
nadaljevale mednarodne razprave o Abhaziji in Južni Osetiji pod skupnim
predsedstvom EU, ZN in OVSE, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena
vprašanju neuporabe sile. 1.4. Vključujoč
gospodarski razvoj in trgovina Za večino
vzhodnih sosed EU, ki so na poti okrevanja po krizi iz leta 2009, je bila
značilna zmerna rast. To je državam, kot
so Armenija, Azerbajdžan in Moldavija, omogočilo
doseganje dodatnega napredka pri zmanjševanju revščine in
brezposelnosti. Moldavija in Gruzija
sta hkrati odločno izvajali strukturne reforme, medtem ko je
napredek v Ukrajini zastal in izvajanje nacionalnega programa, o katerem
se je ta država dogovorila z Mednarodnim denarnim skladom, ne poteka po
načrtih. Rast v državah
južnega sosedstva je bila počasnejša zlasti v tistih državah, v katerih so
demokratično tranzicijo spremljali socialni nemiri, stavke in
politična nestabilnost ali ki so jih prizadeli spori v sosednjih državah. Da bi zajezile naraščanje brezposelnosti
in preprečile nadaljnje notranje nemire, so mnoge države sprostile
fiskalno politiko ter povečale javno porabo in s tem tudi proračunski
primanjkljaj. Ta trend je treba odpraviti, da
se ohrani makroekonomska stabilnost in preprečijo morebitne težave s
financiranjem posojil. Demonstracije v Izraelu
so bile izraz splošne zaskrbljenosti glede socialne pravičnosti in vse
bolj neenakomerne porazdelitve bogastva. Države
po vsem sosedstvu, pa tudi v sami EU, morajo svoja prizadevanja usmeriti v bolj
vključujoč gospodarski razvoj, ki se lahko doseže s
spodbujanjem notranje kohezije ter reševanjem regionalnih in socialnih
neravnovesij. 2. Sodelovanje
EU s partnericami 2.1 Leto rezultatov Večina partnerskih držav je pozitivno
sprejela nov poudarek na večjem razlikovanju med državami in vzajemni
odgovornosti, ob tem pa pokazala pripravljenost za odločnejše izvajanje
političnih in gospodarskih reform ter okrepljeno sodelovanje z EU. Prvi
rezultati so že vidni. Kar zadeva vzhodno sosedstvo, je
sporočilo iz maja lani dalo dodatni zagon razvoju vzhodnega partnerstva.
Na vrhu vzhodnega partnerstva v Varšavi so bili ocenjeni doseženi
rezultati ter potrjene politične zaveze EU in njenih vzhodnih sosed glede
močnejšega političnega združevanja in gospodarskega povezovanja, prav
tako pa so bile potrjene evropske težnje in evropska izbira nekaterih
partneric. Dosežen je bil dogovor o pripravi „časovnega načrta
vzhodnega partnerstva“, ki je sprejet hkrati s tem sporočilom[5] in vsebuje praktična
navodila za spremljanje izvajanja do naslednjega vrha, ki bo jeseni leta 2013. Tri leta po začetku izvajanja vzhodnega
partnerstva je opaziti znaten napredek. EU in vzhodne partnerice so okrepile
dialog o človekovih pravicah. Z vsemi partnericami (razen z Belorusijo)
so se začela pogajanja o pridružitvenih sporazumih in se z Ukrajino
tudi že zaključila. Napredujejo tudi pogajanja o vzpostavitvi poglobljenih
in celovitih prostotrgovinskih območij. Uspešno se uresničujejo cilj
vzpostavitve režima potovanja brez vizumov ob primernem času in drugi
elementi programa sodelovanja v okviru vzhodnega partnerstva. V svojem južnem sosedstvu se EU zelo dejavno
odziva na zgodovinske spremembe. Z regionalnimi organizacijami (zlasti z
Arabsko ligo) sodeluje pri iskanju rešitev za spore. Visoka predstavnica in
Komisija sta izrazili zadovoljstvo z izidi demokratičnih volitev in
potrdili pripravljenost za sodelovanje z novimi vladami. EU je zagotovila
takojšnjo humanitarno pomoč, kjer je bila potrebna, ter preusmerila svojo
finančno pomoč, tako da je več pomoči namenila državam, ki
jo najbolj potrebujejo, v drugih primerih pa je pomoč zmanjšala. Prav tako
je predlagala začetek novega sodelovanja in dialoga na področju trgovine
in mobilnosti. Postala je priznana in zaupanja vredna partnerica pri pripravi,
organizaciji in spremljanju volitev. Bistveno je okrepila sodelovanje z
organizacijami civilne družbe po vsej regiji ter jim namenila večjo
podporo. Svet je na predlog visoke predstavnice
imenoval posebnega predstavnika EU za južno Sredozemlje, da bi se razvil dialog
z državami v tranziciji, okrepila mobilizacija in usklajevanje EU in držav
članic ter zagotovilo usklajevanje z mednarodnimi finančnimi
institucijami in zasebnim sektorjem. Rezultati tega so v regiji že vidni. Prva
projektna skupina se je sestala v Tuniziji septembra 2011 in je
napovedala zelo obsežen sveženj mednarodne pomoči, ki zajema nepovratna
sredstva in posojila. Komisija je k temu svežnju prispevala 400 milijonov
EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2011–2013. Druga projektna skupina
se je sestala v Jordaniji februarja 2012, da bi spodbudila in podprla
proces političnih in gospodarskih reform v Jordaniji. K njenemu
delu so prispevale politične stranke in organizacije civilne družbe. Tudi
ob tej priložnosti je bil napovedan obsežen sveženj mednarodne finančne
pomoči. Srečanje projektnih skupin ni bilo enkratni dogodek,
temveč gre za proces, ki vključuje nadaljnja srečanja na
različnih ravneh, da se ocenita napredek in izvajanje. Izvajanje
priporočil projektnih skupin spremljajo skupni organi, ustanovljeni na
podlagi Pridružitvenega sporazuma. Po predsedniških volitvah v Egiptu in
prenosu oblasti na civilno vlado bo leta 2012 v sodelovanju s to državo
ustanovljena podobna projektna skupina. 2.2 Oblikovanje trajnostnih
demokracij Poudarek, ki ga EU znova namenja oblikovanju trdnih
demokracij[6]
ter spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so
spremljali odločni ukrepi. Da bi podprla demokratično tranzicijo,
je EU okrepila sodelovanje s Svetom Evrope in iskala sinergije s parlamentarno
skupščino Sveta Evrope, ki parlamentom držav južnega Sredozemlja ponuja
„status partnerja za demokracijo“. Ta status je bil podeljen Maroku in Palestinski
upravi. Poleg tega je EU v sodelovanju s Svetom Evrope razvila program za
podporo procesu reform v državah vzhodnega partnerstva, ki zajema reformo
pravosodja in spoštovanje človekovih pravic v kazenskem postopku,
skladnost z evropskimi volilnimi standardi ter boj proti korupciji in hudim
oblikam kibernetske kriminalitete. Pozneje je bil ta program dopolnjen s
podobnim programom, ki ga EU izvaja z južnimi sosedami in v katerem je poudarek
na ustavni reformi in reformi pravosodja ter volilnih sistemih. EU je tunizijskim volilnim organom zagotovila
tehnično pomoč, da bi se ti pripravili na prve demokratične
volitve, in je v predvolilnem obdobju podpirala tunizijsko civilno družbo.
V Tunizijo je napotila tudi popolno misijo za opazovanje volitev, v Maroko
pa je odposlala volilne strokovnjake. Na povabilo Alžirije, v kateri so
10. maja potekale parlamentarne volitve, je tudi v to državo poslala popolno
misijo za opazovanje volitev. Egiptovski visoki volilni komisiji je
zagotavljala tehnično pomoč ter prek organizacij civilne družbe
podpirala izobraževanje volivcev in domačih opazovalcev. Prejela je tudi
vabilo Libije, da opazuje prihodnje volitve v ustavno skupščino.
2.3 Spodbujanje
vključujočega gospodarskega razvoja, trgovine in sektorskega
sodelovanja Gospodarski in socialni razvoj V času resnih gospodarskih in
finančnih težav v euroobmočju in večini arabskih partnerskih
držav (ne nazadnje tudi zaradi učinkov arabske pomladi) so se makroekonomski
dialogi izkazali kot izjemno koristni za EU in tudi za njene partnerice.
Omogočili so odkrito in poglobljeno izmenjavo informacij in pogledov na
gospodarske izzive ter strateške odzive na obeh straneh, pri čemer je bila
izpostavljena potreba po strukturnih reformah. Da bi EU spodbudila vključujoč
gospodarski razvoj, je sprejela ukrepe za povečanje svoje
finančne pomoči in posojilnih zmožnosti evropskih finančnih
institucij (glej oddelek 2.4) ter ponovno vzpostavila dialog o politiki
zaposlovanja in socialni politiki. Trgovina Pogajanja glede vzpostavitve poglobljenih
in celovitih prostotrgovinskih območij so se zaključila z Ukrajino
ter začela z Moldavijo in Gruzijo, kmalu pa se bodo tovrstna
pogajanja začela tudi z Armenijo. Leta 2012 bo izvedena predhodna
študija zmogljivosti Jordanije, Maroka in Tunizije, da
svoje predpise približajo pravnemu redu EU, tako da bi bilo mogoče na
podlagi pogajalskih smernic Sveta, sprejetih decembra, še pred koncem leta
začeti pogajanja tudi s temi partnericami. Sporazum o kmetijskih in
ribiških proizvodih z Marokom bo začel veljati julija. Hiter
napredek pri drugih tekočih pogajanjih, kot so pogajanja za enakovreden
sporazum s Tunizijo, so v skladu s sklepi z marčevskega zasedanja
Evropskega sveta prav tako prednostna naloga. Od junija 2011 je mogoče podpisati
regionalno konvencijo o vseevropsko-sredozemskih pravilih o poreklu, Jordanija
in Maroko pa sta prvi partnerici, ki sta to že storili. Druge
partnerice iz južnega Sredozemlja, ki te konvencije še niso podpisale, bi
morale hitro končati postopke za podpis in ratifikacijo. V letu 2012 bi
bilo treba začeti tudi pogajanja za sklenitev sporazumov o skladnosti
in sprejemljivosti industrijskih proizvodov s Tunizijo ter nato z Egiptom,
Jordanijo in Marokom, da se odprejo trgi za industrijske proizvode. Sektorsko sodelovanje Ključnega
pomena za spodbujanje trgovine in gospodarskega razvoja je zbliževanje pravnih
ureditev s standardi Unije in drugih trgov, na katerih se uporabljajo pravila
EU. V okviru vzhodnega partnerstva ta proces podpirajo celostni programi za
vzpostavljanje institucij in drugi relevantni podporni ukrepi. S procesom priprav
na pogajanja o sporazumih o vzpostavitvi poglobljenih in celovitih
prostotrgovinskih območij z Armenijo, Gruzijo in Moldavijo
ter zaključkom tovrstnih pogajanj z Ukrajino se je okrepil pravni
okvir, zlasti na področju sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter
tehničnih predpisov. Posledično se je izboljšala tudi varnost
domače hrane in izdelkov. Upravljanje javnih financ je eno od
področij, na katerih so še vedno potrebne izboljšave. Povezovanje trgov
z EU in zbliževanje pravnih ureditev sta hkrati gonilni sili zelo potrebnih sektorskih
reform. Takšne reforme so na splošno dolgoročne in zahtevajo
precejšnje naložbe. Sodelovanje med EU in partnerskimi državami se je na vseh
področjih okrepilo, kakor je poudarjeno tudi v skupnih delovnih dokumentih
služb, ki spremljajo to sporočilo. EU je na primer uvedla
strategijo „no disconnect“, s katero želi organizacijam civilne družbe in
posameznim državljanom pomagati, da zaobidejo arbitrarne posege pri dostopu do
elektronskih komunikacijskih tehnologij. V okviru evropske
sosedske politike je uvedla tudi program za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki
s podporo naložbam in tehnično pomočjo omogoča modernizacijo
kmetijske proizvodnje v partnerskih državah, ustvarja možnosti na lokalni ravni
in partnerske države pripravlja na učinkovitejše delovanje na trgu EU. Poleg tega želi Komisija razvijati sektorske
dialoge in sodelovanje v regionalnih okvirih vzhodnega partnerstva ter Unije za
Sredozemlje. S temi dialogi se bo utrdilo skupno razumevanje sektorskih
prednostnih nalog, prispevali pa bodo tudi k razvoju konkretnih projektov in
pobud. Vzpostavljanje
neformalnih dialogov v okviru vzhodnega partnerstva je še eden od načinov
za krepitev povezave med dvostranskimi in večstranskimi procesi in
občutka skupnega lastništva projekta vzhodnega partnerstva ter za
spodbujanje regionalne dinamike. Ti neformalni večstranski dialogi, ki
bodo dvakrat letno potekali med zunanjimi ministri partnerskih držav in visoko
predstavnico EU ter komisarjem za evropsko sosedsko politiko, bodo priložnost
za neformalne razprave na ministrski ravni glede razvoja dogodkov v partnerskih
državah in napredka pri reformnih procesih, poleg tega pa bodo omogočali
spremljanje izvajanja časovnega načrta vzhodnega partnerstva. Ta
okvir bo služil tudi za neformalni dialog ministrov in komisarjev EU,
pristojnih za različne sektorje, v okviru katerega se bo krepilo večstransko
sektorsko sodelovanje med EU in partnericami iz njenega vzhodnega
sosedstva. Kar zadeva Unijo
za Sredozemlje, se Komisija po odločitvi Sveta, da severno sopredsedstvo
te unije prenese na EU, zavzema za ponovni začetek sektorskih dialogov na
ministrski ravni. Trenutno s partnericami potekajo razprave glede organizacije
vrste srečanj na temo trgovine, prevoza, energetike, okolja in drugih sektorskih
politik. Na teh sektorskih ministrskih srečanjih bi se opredelili skupni
cilji za regionalno sodelovanje in določili bi se možni konkretni
projekti, ki bi se nato izvajali v okviru Unije za Sredozemlje. EU je v okviru
svojega novega odziva in sodelovanja v sosedstvu še povečala podporo, ki
jo namenja za sodelovanje držav, vključenih v evropsko sosedsko
politiko, v programih in agencijah EU. Veljati sta začela
protokola, ki omogočata sodelovanje Moldavije in Ukrajine v
programih EU. Po pozitivnem izidu glasovanja v Evropskem parlamentu bo kmalu
začel veljati podoben protokol z Marokom, začela pa so se tudi
pogajanja o takem protokolu z Jordanijo. Pripravlja se projekt v podporo
pripravljalnih ukrepov agencij EU, da bi se olajšalo sodelovanje v njihovih
dejavnostih. Partnerske države lahko za sofinanciranje svojega sodelovanja v
programih EU uporabijo finančna sredstva Unije. Mobilnost Na področju liberalizacije vizumskega
režima z državami vzhodnega sosedstva EU je bil dosežen napredek. Z Armenijo,
Gruzijo in Moldavijo so že bila sklenjena partnerstva za mobilnost. Moldavija
in Ukrajina izvajata akcijska načrta za liberalizacijo vizumskega
režima. Dialog o vizumih z Gruzijo bi se lahko začel še pred
poletjem. Sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem
sprejemu z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino se že uspešno
izvajajo, zdaj pa so se začela pogajanja o podobnih sporazumih tudi z Armenijo
in Azerbajdžanom. V svojem južnem sosedstvu je EU predlagala
začetek partnerskih dialogov o migracijah, mobilnosti in varnosti z
Egiptom, Marokom in Tunizijo. Takšni dialogi zajemajo
redne in izredne migracije, trgovino z ljudmi, ponovni sprejem, vizume, azil in
mednarodno zaščito. Znaten napredek je bil dosežen z Marokom in Tunizijo,
s katerima se je dialog začel oktobra 2011, in v prihodnjih mesecih bi
morali biti podpisani skupni izjavi, ki bosta odprli možnost sklepanja
partnerstev za mobilnost s tema državama. Egipt do danes ni privolil v
konkretne pogovore. Visoka predstavnica in Komisija predlagata začetek
dialoga o migracijah, mobilnosti in varnosti z Jordanijo. 2.4 Finančna pomoč EU je pri zagotavljanju finančne podpore
za reformna prizadevanja partnerskih držav delovala na dveh ravneh. Najprej si je prizadevala okrepiti povezavo
med novim pristopom politike in obstoječimi programi finančne
pomoči. V južnem sosedstvu je to pomenilo preusmeritev 600 milijonov
EUR obstoječih sredstev v cilje, določene v skupnem
sporočilu „Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami
južnega Sredozemlja"[7].
Tako so se na področjih, kot sta sodna reforma in boj proti korupciji,
začeli izvajati novi programi za vzpostavljanje institucij. Drugič, EU si je prizadevala zagotoviti dodatna
finančna sredstva v okviru svojega proračuna. V skupnem
sporočilu „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ iz maja 2011 je bilo
predlagano, da se v podporo izvajanju novega pristopa nameni do 1,24 milijarde
EUR dodatnih sredstev. Od tega bo ena milijarda EUR namenjena državam
partnericam. Visoka predstavnica in Komisija obžalujeta, da v Svetu še ni bilo
doseženo soglasje v korist predloga Komisije, v skladu s katerim bi se dovolila
ponovna uporaba prihodkov iz predhodnih operacij EIB. Zaradi tega bo v
primerjavi s prvotnim predlogom nastala negativna razlika v višini najmanj 240 milijonov
EUR. Največji del teh dodatnih sredstev
(670 milijonov EUR) se bo namenil prek dveh krovnih programov, in sicer
programa SPRING v južnem Sredozemlju s proračunom v višini
540 milijonov EUR za obdobje 2011–2013 ter programa EaPIC v vzhodnem
sosedstvu s proračunom v višini 130 milijonov EUR za obdobje
2012–2013. Oba programa bosta osredotočena na spodbujanje
demokratičnega preoblikovanja in vzpostavljanja institucij ter na
podpiranje trajnostne in vključujoče rasti. Večina preostalega
dela dodatnega financiranja je bila dodeljena za programe mobilnosti (Tempus,
Erasmus Mundus, itd.) ter za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim
akterjem. Zaradi razširitve mandata Evropske
investicijske banke (EIB) oktobra lani so mogoča dodatna posojila v višini
1,15 milijarde EUR za partnerske države[8]
in do ene milijarde EUR v povezavi s podnebnimi spremembami. EIB bo lahko na
podlagi dodatnih prostovoljnih prispevkov držav članic v skrbniški sklad,
ustanovljen v okviru Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP),
okrepila posle z rizičnim kapitalom v državah južnega sosedstva. Geografsko območje dejavnosti Evropske
banke za obnovo in razvoj (EBRD) se razširja tudi na Egipt, Jordanijo,
Maroko in Tunizijo. Poleg tega je bilo v podporo določitvi in
pripravi projektov namenjenih do 100 milijonov EUR, deloma tudi iz
proračuna EU. EBRD bo v okviru svojih posebnih skladov zbrala dodatna
sredstva (do ene milijarde EUR) takoj, ko bodo delničarji ratificirali
potrebne spremembe sporazuma o ustanovitvi EBRD[9].
Poleg tega je bila pomoč, ki se dodeljuje v okviru Evropskega instrumenta
sosedstva in partnerstva, preusmerjena v spodbujanje razvoja MSP in podpiranje
pobud za nova delovna mesta, zlasti v Alžiriji, Egiptu, Jordaniji in
Tuniziji. Ob koncu leta 2011 so dodelitve Sklada za
spodbujanje naložb v sosedstvo dosegle skupaj 400 milijonov EUR (od
tega 174 milijonov EUR za vzhodno sosedstvo in 226 milijonov EUR za južno
sosedstvo) ter tako omogočile izvedbo projektov v skupni vrednosti
13,6 milijarde EUR (4,2 milijarde EUR za vzhodno sosedstvo in 9,4
milijarde EUR za južno sosedstvo). Z znatnim povečanjem nepovratnih
sredstev, ki so za obdobje 2011–2013 na voljo v okviru Sklada za spodbujanje
naložb v sosedstvo (450 milijonov EUR), bi bilo treba prek učinka vzvoda
zagotoviti, da se dodatna sredstva v obliki posojil hitro pretvorijo v
infrastrukturne naložbe (na področju okolja in podnebnih sprememb ter
sistemov povezav z državami partnericami) in naložbe v MSP, kar bo prispevalo k
zmanjšanju brezposelnosti po vsem sosedstvu. EU si prizadeva okrepiti podporo za posle z
rizičnim kapitalom v državah južnega sosedstva, ki se namenja prek Sklada
za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), ter razvija dodatne
možnosti za podporo poslov z rizičnim kapitalom in jamstvenih shem v
vzhodnem sosedstvu v sodelovanju z EIB, EBRD in drugimi evropskimi
finančnimi institucijami. Decembra je
Komisija sprejela zakonodajni predlog za nov finančni instrument – evropski
sosedski instrument (ENI), ki bo z letom 2014 nadomestil sedanji evropski
instrument sosedstva in partnerstva (ENPI). Novi evropski sosedski instrument
bo v primerjavi s sedanjim instrumentom še dodatno okrepil povezavo med
politiko in pomočjo ter zagotavljal višjo raven razlikovanja med
partnerskimi državami pri sodelovanju z njimi, ki bo odražala njihovo
zavezanost univerzalnim vrednotam ter napredku v smislu temeljite
demokratizacije in skupno dogovorjenih ciljev. Dejavnosti sodelovanja bodo
osredotočene na manj ključnih ciljev politike, da bi se lahko
povečal njihov učinek. Tako se bosta s tem instrumentom zmanjšala
zahtevnost in trajanje postopka načrtovanja programov, poenostavile pa se
bodo tudi izvedbene določbe, vključno s tistimi, ki se navezujejo na
čezmejno sodelovanje na zunanjih mejah EU. Predlagana finančna
sredstva tega instrumenta v višini 18,2 milijarde EUR za sedemletno
obdobje pomenijo 22-odstotno realno povečanje glede na veljavno
finančno perspektivo. ENI bo
prispeval k cilju EU glede povečanja deleža proračuna Unije za
podnebne ukrepe na vsaj 20 %, kar je v skladu z namero, ki jo je Komisija
izrazila v svojem sporočilu iz junija 2011 o večletnem finančnem
okviru za obdobje 2014–2020[10].
2.5 Bolj usklajen pristop med
institucijami EU Revizija evropske
sosedske politike leta 2011 je bila povod za obsežno razpravo med vsemi
institucijami EU in doseženo je bilo splošno soglasje o potrebi po tesnejšem
sodelovanju EU z državami v njenem sosedstvu. Evropski parlament je decembra
sprejel pomembno poročilo o evropski sosedski politiki. Opazno se je povečala
pogostost komunikacije na temo evropske sosedske politike med Evropskim
parlamentom, Komisijo in visoko predstavnico v odnosih s posameznimi
partnericami. Poleg tega je
Evropski parlament okrepil stike in sodelovanje z izvoljenimi skupščinami
partneric v okviru ESP, da bi se izboljšal politični dialog in okrepila
zmogljivost teh držav za vzpostavitev nadzora nad delovanjem vlad.
Parlamentarni skupščini foruma Euronest in Unije za Sredozemlje sta
razvili svoje dejavnosti. Sodelovanje sta okrepila tudi Evropski
ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij (zlasti prek skupščin ARLEM in
CORLEAP). 2.6 Usklajen pristop z drugimi
državami donatoricami in mednarodnimi institucijami EU tesno sodeluje z drugimi državami
donatoricami in mednarodnimi institucijami pri reševanju humanitarnih kriz ter
spodbujanju demokratične tranzicije in gospodarskega razvoja v partnerskih
državah. Ves čas libijske krize je bila na
čelu mednarodnega humanitarnega odziva, pri tem pa je tesno sodelovala z
drugimi donatorji in mednarodnimi organizacijami za čim hitrejšo
določitev potreb ter hitro in učinkovito zagotavljanje pomoči. Odločilno je prispevala k oblikovanju
pobude skupine G8 za „partnerstvo iz Deauvilla“, ki usklajuje mednarodna
prizadevanja v podporo demokratični tranziciji v državah južnega
Sredozemlja. Tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, ki so na
srečanju finančnih ministrov držav skupine G8 septembra v Marseillu
obljubile podporo temu partnerstvu. Prav tako prek instrumenta
makrofinančne pomoči tesno sodeluje z Mednarodnim denarnim skladom in
drugimi mednarodnimi organizacijami, da bi zadevnim partnerskim državam[11] pomagali pri odpravljanju
makroekonomskih neravnovesij in uresničevanju strukturnih reform,
usmerjenih v rast. Države, kot sta Rusija in Turčija, bi lahko
pomembno prispevale k regionalni stabilnosti. Švica je sodelovala na najvišji
ravni na srečanju projektne skupine EU-Tunizija. Poleg tega skupina za
informiranje in usklajevanje, ki deluje znotraj vzhodnega partnerstva in
vključuje tudi tretje države in zainteresirane mednarodne finančne
institucije, spodbuja usklajevanje med donatorji in na splošno tudi razvoj
vzhodnega partnerstva. 3. Obeti za prihodnost Leto 2011 so zaznamovale velike spremembe v
sosedstvu EU. Čeprav so prvi znaki spodbudni, pa so potrebna trajna
prizadevanja za utrditev tega napredka. V mnogih družbah v naših partnerskih
državah se dogajajo korenite spremembe. Razumevanje in upoštevanje hitrosti
reformnega procesa vsake posamezne družbe sta torej bistvenega pomena. Zato
mora EU voditi stalen dialog z zadevnimi državami o teh vprašanjih, jim
namenjati posebno pozornost in jih pozorno spremljati. Partnerske države morajo
na številnih področjih okrepiti reformna prizadevanja, EU pa mora svoje
zaveze na nekaterih področjih hitreje uresničevati. 3.1. Prihodnji izzivi Trajnostna demokracija Z demokratično preobrazbo v številnih
južnih sosedah prihajajo na političnem prizorišču v ospredje nove
politične stranke, pri čemer gre zlasti, vendar ne izključno, za
stranke z islamskimi koreninami. EU mora s temi strankami in tudi z vsemi
demokratično izvoljenimi vladami razvijati dialog in je na to
pripravljena. Takšen dialog in izmenjavo izkušenj s političnimi
strankami EU bi bilo mogoče spodbujati z obstoječimi instrumenti in
tudi z Evropsko ustanovo za demokracijo, ko bo ta ustanovljena. Partnerice iz vzhodnega sosedstva bodo do
naslednjega vrha še naprej izvajale široko zastavljen program vzhodnega
partnerstva, kot je določeno v časovnem načrtu. Pri tem je utrjevanje
demokracije še vedno bistvenega pomena in prihodnje parlamentarne volitve v
Armeniji, Gruziji in Ukrajini bodo ključni mejniki za te tri
države. Tudi v južnem sosedstvu bodo prihodnje volitve v Alžiriji,
Jordaniji, Libiji in Tuniziji zelo pomembne za utrditev procesa
demokratizacije v teh državah. Pravica do svobode izražanja, združevanja
in zbiranja mora biti popolnoma zagotovljena v zakonodaji in v praksi,
razviti pa bi bilo treba tudi močno kulturo spoštovanja človekovih
pravic na vseh področjih ter zlasti varstvo pred vsemi oblikami
diskriminacije tako v politiki kot tudi vsakdanjem življenju. Zato so
partnerske države pozvane, naj upoštevajo posebna priporočila v zvezi s
temi vprašanji, ki so nanje naslovljena v poročilih o napredku posameznih
držav, ki spremljajo to sporočilo. Tako bo nastal prostor, v katerem lahko
civilna družba igra odločilno vlogo nosilca demokratizacije ter v
procesu reform zagotavlja trajnostnost in vključevanje. Ko bo mehanizem za
spodbujanje razvoja civilne družbe popolnoma operativen, bo EU lahko zagotavljala
večjo podporo. V južnem sosedstvu bi morala fundacija Anna Lindh
prispevati h krepitvi medkulturnega dialoga med organizacijami civilne družbe,
v okviru katerega bi se določili dejavniki za spremembe in povezale
organizacije, ki običajno medsebojno ne sodelujejo, tako da bi se okrepil
dialog z organizacijami EU. Ženske so imele
pomembno vlogo v arabski pomladi in v naslednjih fazah preoblikovanja ne bi
smele biti postavljene na stranski tir. EU bo še naprej krepila prizadevanja v
podporo pravic žensk v regiji, zagotavljala vključevanje načela
enakosti spolov v vse relevantne dejavnosti na področju sodelovanja in
spodbujala učinkovito ukrepanje proti trgovini z ljudmi v vseh državah
sosedstva. Po vsem sosedstvu so potrebna močnejša
prizadevanja za vzpostavitev učinkovitega in neodvisnega sodstva,
da se zagotovi spoštovanje pravice državljanov do poštenega sojenja ter
z nepristranskimi sodnimi odločbami tudi pravna varnost za podjetja in
vlagatelje. Za trajnostno demokratizacijo je osrednjega pomena tudi reforma
varnostnega sektorja. EU je v podporo navedenim prizadevanjem
pripravljena uporabiti dodatne vire, ki so na voljo po lanskoletni reviziji
politike, ter z njimi okrepiti svojo tehnično in finančno podporo v
okviru nacionalnih celovitih strategij. Vključujoč gospodarski razvoj in
trgovina Ljudi najbolj skrbijo brezposelnost,
socialna izključenost, neenakost in revščina, ki so med glavnimi
vzroki za nestabilnost in nemire ter jih je treba obravnavati, da bi bila
demokratizacija trajnostna. Partnerske države morajo zato izvesti reforme in
sprejeti integriran pristop, ki temelji na kombinaciji politik na področju
gospodarstva, davkov, zaposlovanja, sociale in izobraževanja. EU je
pripravljena te reforme podpreti s ciljno usmerjenimi ukrepi, namenjenimi spodbujanju
socialne kohezije in zaposlovanja (zlasti mladih). Da bi lahko EU povečala svoje naložbe v
partnerskih državah, je v pogajanja o vzpostavitvi poglobljenih in celovitih
prostotrgovinskih območij, ki bodo potekala z Egiptom, Jordanijo,
Marokom in Tunizijo, vključila tudi vidik zaščite
naložb. Postopoma se bo o podobnih določbah pogajala tudi z drugimi
sosednjimi državami, in sicer v obliki ločenih sporazumov ali v okviru
prihodnjih sporazumov o vzpostavitvi poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih
območij. Komisija bo v sodelovanju z OECD in Svetovno banko junija
začela izvajati shemo za zmanjšanje stroškov zavarovanja obsežnih naložb v
južnem Sredozemlju, da bi se povečale neposredne tuje naložbe v tej
regiji. Napredovale so tudi priprave za jamstveni mehanizem na ravni EU, ki bi
zagotavljal kritje političnega tveganja za naložbe, ki jih MSP Evropske
unije opravijo v MSP partnerskih držav. Ta mehanizem bo zajemal celotno
sosedstvo in naj bi se začel izvajati še pred koncem leta. Poleg tega je
bila na posvetovanjih potrjena smiselnost izrecne razširitve geografskega
območja uporabe Evropskega investicijskega sklada (EIS) na sosednje
države. Komisija namerava pozneje v tem letu predlagati, da svet direktorjev
EIS ustrezno spremeni statut EIS. S tem se bo med drugim olajšalo sodelovanje
partnerskih držav v prihodnjih programih EU, kot je program za
konkurenčnost podjetij ter za mala in srednje velika podjetja (COSME). Vzpostavljanje poglobljenih in celovitih
prostotrgovinskih območij pomeni zbliževanje pravnih ureditev na
tako raznovrstnih področjih, kot so sanitarna in fitosanitarna vprašanja,
tehnični predpisi, carinski postopki, javna naročila ter konkurenca,
zato bodo potrebna izredno velika prizadevanja partneric za reformo nacionalnih
zakonodaj ter za razvoj instrumentov za izvajanje in uveljavljanje. Del teh
prizadevanj sta tudi boj proti korupciji in goljufijam ter krepitev upravljanja
javnih financ. EU je pripravljena ta prizadevanja spodbujati z okrepljeno
podporo za vzpostavljanje institucij. Mobilnost Izvajanje programa mobilnosti je treba
nadaljevati. V zvezi z državami vzhodnega sosedstva EU to pomeni sklenitev
sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu z Armenijo,
Azerbajdžanom in Belorusijo ter začetek dialoga o vizumih z Gruzijo,
nato pa še z Armenijo in Azerbajdžanom. Ukrajina in
Moldavija bi morali začeti celovito izvajati svoja akcijska
načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Azerbajdžan je izrazil
interes za pogajanja o sklenitvi partnerstva za mobilnost po zgledu tistih, ki
so že bila sklenjena z drugimi vzhodnimi sosedami. Kar zadeva države južnega
sosedstva EU, to pomeni sklenitev partnerstva za mobilnost z Marokom in
Tunizijo ter začetek dialoga o mobilnosti z Egiptom in
Jordanijo. Da bi dosegli cilje na področju
izobraževanja ter spodbudili poslovne stike, kulturne izmenjave in stike med
ljudmi, sta visoka predstavnica in Komisija pozvali države članice EU, naj
bolj sistematično uporabljajo možnosti, ki jih ponuja evropski vizumski
zakonik. Zlasti bi bilo treba ljudem, ki redno in v dobri veri potujejo v
EU in to utemeljijo s poslovnimi razlogi ali družinskimi vezmi, ter
predstavnikom organizacij civilne družbe in študentom v programih, ki jih
financira EU, zagotoviti vizume za večkratni vstop. Prav tako bi bilo
treba odpraviti vizumsko takso za mlade do 25. leta starosti, ki se udeležujejo
seminarjev, konferenc ali športnih, kulturnih in izobraževalnih dogodkov, ki
jih organizirajo neprofitne organizacije, in za otroke do 12. leta starosti. Sektorsko sodelovanje Spoštovanje človekovih pravic,
demokracija in pravna država so temeljne vrednote EU in določajo
sodelovanje med njenimi državami članicami; te vrednote odražajo tudi
zakonodajni akti, predpisi in standardi EU. S prevzemanjem predpisov in standardov
EU v okviru sektorskega sodelovanja se bo uresničila želja partneric, da
se približajo EU in – kar je najpomembnejše – te vrednote se bodo spodbujale.
Sektorske reforme in sodelovanje bodo tako prispevali k boljšemu
političnemu in ekonomskemu upravljanju, politični in upravni
preglednosti in odgovornosti, socialno-ekonomskemu razvoju, preprečevanju
in reševanju konfliktov, izgradnji države ter sodelovanju civilne družbe. Komisija v mnogih sektorjih, zlasti prometnem
in energetskem, razvija poseben poudarek na regiji, zajeti z evropsko sosedsko
politiko, in namerava ta pristop širše razviti[12]. V tem smislu so v nadaljevanju tega skupnega sporočila
izpostavljena nekatera od številnih sektorskih vprašanj, v zvezi s
katerimi bi tesnejše sodelovanje med EU in državami partnericami lahko dalo
konkretne rezultate v naslednjih nekaj letih. · Na področju energetike bo Komisija še naprej podpirala
razvoj južnega plinskega koridorja. Prav tako bo z vzhodnoevropskimi sosedami
še naprej sodelovala pri vprašanjih zanesljivega tranzita energije na osnovi
preglednega delovanja omrežja. Poleg tega bo leta 2012 s partnericami iz
južnega Sredozemlja opravila posvetovanje o možnostih za sklenitev energetskih
partnerstev, ki bi bila prvi korak k regionalnemu povezovanju trgov z
električno energijo in energijo iz obnovljivih virov ter bi na dolgi rok
omogočila oblikovanje energetske skupnosti med EU in državami južnega
Sredozemlja. · Na področju industrijske in podjetniške politike bi bilo
treba Evro-sredozemsko listino za podjetja nadgraditi v Evro-sredozemski akt za
mala podjetja, partnerice iz južnega Sredozemlja pa vključiti v
medsektorska in sektorska omrežja ter ukrepe EU. Prav tako bi si bilo treba
medsebojno izmenjavati informacije in najboljše prakse pri trajnostnem turizmu. · Na področju letalskega prevoza bi bilo treba pospešiti
pogajanja za sklenitev celovitega sporazuma o letalskem prevozu z Ukrajino
ter tovrstna pogajanja obnoviti s Tunizijo in jih leta 2012 začeti
tudi z Azerbajdžanom. · EU bo še naprej spodbujala sodobne carinske prakse in postopke,
da bi se kar najbolj olajšala trgovina, tudi v okviru izvajanja strateških
okvirov za carinsko sodelovanje z vzhodnimi partnericami ter tekočih in
prihodnjih pogajanj o vzpostavitvi poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih
območij. · EU bo podpirala zmogljivosti partnerskih držav za boj proti poslabšanju
okolja in spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov, med drugim tudi na
področju vode, industrijskega onesnaževanja, nevarnih pesticidov,
kakovosti zraka, ravnanja z odpadki, varstva narave in upravljanja gozdov, ter
za okrepitev okoljskih informacijskih sistemov in okoljskega upravljanja.
Partnerskim državam bo pomagala izboljšati vključevanje okoljskih vprašanj
v druge sektorske politike, da bi se spodbujal prehod na okolju prijaznejše
gospodarstvo, vključno z bolj trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. Prav
tako bo okrepila sodelovanje s partnericami iz evropske sosedske politike v
okviru svetovne konference ZN o trajnostnem razvoju, ki bo potekala leta 2012. · Oblikovanje in izvajanje ambicioznih podnebnih politik je
ključni izziv, v zvezi s katerim je EU pripravljena tesno sodelovati s
partnerskimi državami. Prehod partneric k razvoju z nizkimi emisijami ogljika
in povečevanje odpornosti na podnebne spremembe bo podprla s krepitvijo
zmogljivosti, izmenjavo informacij in naložbami. Tako bodo lahko partnerice
izvajale sporazuma iz Cancúna in Durbana, zlasti pa pripravile strategije za
razvoj z nizkimi emisijami ogljika, utrdile svojo odpornost na podnebne
spremembe in zagotavljale najnovejše informacije o zastavljenih ciljih ali
ukrepih, ki jih bodo izvedle. · Politika informacijske družbe v okviru ESP je namenjena
zagotavljanju pravičnega, sodobnega, odprtega in preglednega trga za
telekomunikacije, neomejene in aktivne uporabe interneta za vse ter raznolikega
medijskega okolja. Varnost, stabilnost in odpornost interneta in drugih elektronskih
komunikacijskih tehnologij so temeljni stebri demokratične družbe ter
predpogoj za dinamično in inovativno poslovno ozračje. Da bi v celoti
izkoristili potencial informacijske družbe za rast in produktivnost, bo
Komisija podprla nadaljnje reforme pravnega okvira, tudi prek mrež
regulatorjev. Mreža regulatorjev na območju Sredozemlja se bo okrepila in
vzpostavljena bo mreža regulatorjev na območju vzhodnega sosedstva. Poleg
tega bo Komisija podprla dejavnosti za izboljšanje okolja za elektronske
komunikacije na področjih, ki segajo od medsebojne povezanosti omrežij do
e-zdravstva. Prav tako bo izboljšala širokopasovno povezljivost regionalnih e-infrastruktur
na področju raziskav in izobraževanja. Poleg tega bo spodbujala dejavno in
demokratično uporabo IKT in interneta ter ukrepe za pregledno in
učinkovito zakonodajno okolje na medijskem in avdiovizualnem
področju. · Kar zadeva razvoj v smeri „skupnega prostora za znanje in inovacije“,
bo Komisija intenzivneje sodelovala s partnericami in podpirala boljše
povezovanje v mreže ter usklajevanje med partnerskimi državami in EU pri
določanju in časovnem usklajevanju raziskovalnih prednostnih nalog.
Za večjo vključenost raziskovalnih skupnosti držav iz evropske
sosedske politike v 7. okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj bo
partnerske države podpirala pri krepitvi njihovih raziskovalnih zmogljivosti,
spodbujala okrepljeno sodelovanje med raziskovalci in raziskovalnimi
organizacijami iz držav evropske sosedske politike in EU ter pomagala krepiti
mrežo kontaktnih točk navedenega okvirnega programa. Podpirala bo tudi
posebne informativne dogodke o možnostih, ki jih ponuja 7. okvirni program.
Poleg tega se je s partnericami iz evropske sosedske politike pripravljena
pogajati o sporazumih za njihovo vključitev v nadaljnje dejavnosti
7. okvirnega programa. · Novi evropski sosedski program za kmetijstvo in razvoj podeželja
(ENPARD) bo podpiral partnerske države, da bodo učinkoviteje delovale na
tujih trgih, v celoti izkoristile ugodnosti poglobljenih in celovitih
prostotrgovinskih območij ter spodbujale kmetijstvo na domačih trgih.
V tem okviru bo Komisija vodila tesne strateške dialoge s partnerskimi državami,
da bi se v tesnem sodelovanju z vsemi relevantnimi zainteresiranimi stranmi
spodbujale dolgoročne strategije za kmetijstvo in razvoj podeželja. · Na področju statistike bo EU podpirala sprejetje Kodeksa
ravnanja evropske statistike, vključno z načelom neodvisnosti
statističnih postopkov; pripravo in razširjanje visokokakovostnih
statističnih podatkov, ki zajemajo ključna socialno-ekonomska
področja, v skladu s standardi in metodologijami EU; ter uporabo
statističnih podatkov pri sprejemanju odločitev na podlagi dejstev,
kar je ključni element dobrega upravljanja. Okrepila bo pomoč med
partnerji in regionalno razsežnost podpore tem dejavnostim. · Na področju pomorske politike bo EU okrepila sodelovanje s
sosednjimi državami, da bi se razvili skupni cilji za spodbujanje trajnostne
rasti in delovnih mest v tradicionalnih in novih pomorskih sektorjih, uvedli
pilotni projekti na področjih, ki so v regionalnem interesu, ter
povečala usklajenost ukrepov, ki se v te namene financirajo prek notranjih
in zunanjih finančnih instrumentov EU. Zlasti na območju Sredozemlja
bo Komisija v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Svetovno pomorsko
organizacijo uvedla skupno pobudo za spodbujanje naložb zasebnega sektorja in
vključevanje finančnih institucij v pomorski sektor, predvsem na
področju infrastrukture, usposabljanja in pomorskega nadzora. Prav tako bo
okrepila sodelovanje z obalnimi partnerskimi državami v okviru regionalnih
organizacij za upravljanje ribištva, da bi se spodbudila bolj trajnostna raba
ribolovnih virov ter okrepila spremljanje ribištva in boj proti nezakonitemu,
neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu. Nova generacija akcijskih načrtov
evropske sosedske politike (ali enakovrednih dokumentov), o katerih trenutno
tečejo pogajanja s številnimi partnericami, bo zagotovila posodobljen
okvir politik, ki bi moral EU in državam članicam omogočiti boljše
usklajevanje finančne in tehnične pomoči. Postopek
načrtovanja programov v okviru nove evropske sosedske politike, ki se bo
začel v drugi polovici tega leta, je resnična priložnost za
zainteresirane države članice, da svojo pomoč načrtujejo skupaj
z EU. Regionalno sodelovanje Z arabsko pomladjo so se ponudile nove
možnosti za regionalno sodelovanje v okviru južnega sosedstva. Številne
izzive, s katerimi se soočajo partnerske države, je mogoče
učinkovito obravnavati le na regionalni ali podregionalni ravni. EU je
prevzela severno sopredsedstvo Unije za Sredozemlje (UzS), s čimer
se bo okrepilo dopolnjevanje med UzS in evropsko sosedsko politiko ter
povečala učinkovitost podpore, ki jo EU namenja za države južnega
Sredozemlja. EU bo še naprej podpirala vlogo sekretariata UzS kot katalizatorja
projektov, ki prinašajo oprijemljive koristi za državljane po vsem Sredozemlju.
Komisija je prav tako odločena dati ponovni zagon sektorskim dialogom v
okviru UzS. EU je poleg tega razvila
bolj strukturiran dialog z Arabsko ligo, vključno z rednimi srečanji
med visoko predstavnico in generalnim sekretarjem Arabske lige, ter začela
konkretno sodelovanje, med drugim tudi z vzpostavitvijo situacijskega centra
Arabske lige ter usposabljanjem diplomatov in opazovalcev volitev. Opaziti je spodbudne znake v smislu
izboljšanega dialoga med Alžirijo in Marokom, ki bo odprl pot
močnejšemu podregionalnemu sodelovanju v državah Magreba, tudi v okviru
skupine 5+5. EU je pripravljena podpreti to in druge oblike regionalnega
ali podregionalnega sodelovanja in procese povezovanja ter bo tesneje
sodelovala z zadevnimi regionalnimi organizacijami in procesi. V tem okviru
nameravata visoka predstavnica in Komisija v skupnem sporočilu, ki bo
pripravljeno v naslednjih mesecih, predstaviti predloge za krepitev odnosov med
Evropsko unijo in državami Magreba, če bodo magrebske partnerske države
pokazale jasne znake napredka v prizadevanjih za regionalno sodelovanje. Ker je bila na marčevskem zasedanju
Evropskega sveta izražena potreba po časovnem načrtu, v katerem bi
bila začrtana politika EU v odnosih s partnericami iz južnega Sredozemlja
in dane usmeritve za njeno izvajanje, so v poročilu o izvajanju partnerstva
za demokracijo in skupno blaginjo, ki spremlja to skupno sporočilo,
orisani cilji, ki jih je treba doseči, instrumenti, ki jih je pri tem
treba uporabiti, in ukrepi, ki jih je treba izvesti do konca leta 2013. V vzhodnem sosedstvu je bilo okrepljeno
regionalno sodelovanje na področju upravljanja mej v okviru misije EU za
pomoč na meji med Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) in
integriranega upravljanja mej v državah južnega Kavkaza (SCIBM). Skupno
sporočilo o časovnem načrtu vzhodnega partnerstva vsebuje
več podrobnosti o dejavnostih, predvidenih v okviru vzhodnega partnerstva. Sklepne
ugotovitve EU je maja lani zaključila obsežno
prenovo evropske sosedske politike. To je bil njen odziv na vrsto izzivov, kot
so potreba po podpiranju procesa demokratizacije, ki je zajel celotno južno
sosedstvo EU, evropska prizadevanja nekaterih naših vzhodnoevropskih partneric
in potreba po poglobitvi vzhodnega partnerstva ter nove možnosti, ki so se
ponudile z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Leto pozneje je slika
obetavna. Sosedstvo EU je danes v več pogledih bolj demokratično in
odprto za spremembe kot leto poprej. Novi pristop politike EU je trdno
uveljavljen. Večina partnerskih držav ga je pozitivno sprejela in številne
med njimi so pripravljene odločneje izvajati politične in gospodarske
reforme ter tesneje sodelovati z EU. Vendar pa je to čas tranzicije. Države
pripravljajo nove ustave, vzpostavljajo nove institucije ter krepijo notranje
soglasje v podporo demokratičnim spremembam in izvolitvi novih voditeljev.
Ta proces bo poln izzivov in v nekaterih primerih težaven. Povsem razumljivo
je, da bodo morale nekatere teh držav svoje notranje procese še dodatno
okrepiti, da bodo lahko nadaljevale dialog z EU o reformah in tudi pogajanja,
ki bi lahko odprla pot močnejšim trgovinskim vezem, globljemu
gospodarskemu in sektorskemu povezovanju ter lažji mobilnosti. V teh razmerah je pomembno, da EU izpolni
svoje zaveze do južnega sosedstva in okrepi sodelovanje v vzhodnem sosedstvu, s
čimer bo prispevala tudi k lastni varnosti in blaginji. Verodostojnost, ki
jo EU uživa kot globalna akterka, bo v veliki meri odvisna od njene
spodobnosti, da odločno ukrepa v svojem sosedstvu. Zato mora kljub
gospodarskim težavam, s katerimi se sooča, tudi v prihodnosti ostati
odprta in usmerjena navzven, dodatno krepiti odnose s svojimi sosedami in trdno
podpirati prizadevanja partneric, da bi postale bolj demokratične, bolj
uspešne in s tem bolj stabilne države. [1] COM(2011) 303 z dne 25. maja 2011. [2] Temu skupnemu sporočilu je priloženih dvanajst
poročil o napredku držav, v katerih je ocenjeno izvajanje evropske
sosedske politike v letu 2011 v dvanajstih sosednjih državah, s katerimi je bil
podpisan akcijski načrt ESP ali drug enakovreden dokument; dve regionalni
poročili o napredku, doseženem v letu 2011 pri izvajanju vzhodnega
partnerstva ter partnerstva za demokracijo in skupno blaginjo; ter priloga s
statističnimi podatki. [3] 1 milijarda EUR za južno sosedstvo
EU in 150 milijonov EUR za vzhodno sosedstvo EU. [4] SPRING (podpora partnerstvu, reformam in
vključujoči rasti); EaPIC (program
povezovanja in sodelovanja v okviru vzhodnega partnerstva). [5] COM(2012) … z dne 15. maja 2012,
„Vzhodno partnerstvo: Časovni
načrt za jesensko srečanje na vrhu 2013“. [6] Med elemente, značilne za trdno
in trajnostno demokracijo, štejejo: svobodne in poštene volitve; svoboda
združevanja, izražanja in zbiranja ter svoboda tiska in medijev; pravna država pod nadzorom neodvisnega sodstva in
pravica do poštenega sojenja; boj
proti korupciji; reforma varnostnega
sektorja in sektorja kazenskega pregona (vključno s policijo); ter vzpostavitev demokratičnega nadzora nad
oboroženimi in varnostnimi silami. [7] COM(2011) 200 z dne 8. marca 2011. [8] 1 milijarda EUR za južno sosedstvo EU in 150 milijonov EUR
za vzhodno sosedstvo EU. [9] Decembra 2011 je Komisija sprejela predlog sklepa
Evropskega parlamenta in Sveta o ratifikaciji sprememb s strani EU (COM(2011)
905 z dne 21. decembra 2011). [10] COM(2011) 500 final z dne 29. junija 2011,
„Proračun za strategijo Evropa 2020“. [11] Armenija, Moldavija, Ukrajina ter v prihodnosti po
možnosti Egipt in Gruzija. [12] Glej zlasti sporočili
Komisije „EU in sosednje regije: prenovljeni pristop k prometnemu sodelovanju“
(COM(2011) 415 z dne 7. julija 2011) in „Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja“
(COM(2011) 539 z dne 7. septembra 2011).