16.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 419/17

—

ob upoštevanju Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (v nadaljevanju „direktiva“) (1),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Poročilo o izvajanju in učinkovanju Direktive o sledni pravici (2001/84/ES)“ (COM(2011)0878),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0326/2012),

A.

ker je sledna pravica vrsta avtorske pravice, določena s členom 14b Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del;

B.

ker je direktiva spodbudila usklajevanje temeljnih pogojev za uporabo sledne pravice, da bi tako odpravili morebitne ovire pri uresničevanju notranjega trga;

C.

ker je bilo sprejetje direktive pomembno za umetnike, zlasti kar zadeva njihove pobude, da bi bili priznani in pravično obravnavani kot ustvarjalci, ter za njihovo vlogo pri prispevanju h kulturnim vrednotam; ker so kljub temu še naprej prisotni pomisleki o učinkih na evropske trge umetnin ter zlasti na številne manjše in specializirane dražbene hiše in trgovce z umetninami v EU;

D.

ker je bila direktiva v vseh državah članicah v celoti uveljavljena šele 1. januarja 2012;

E.

ker je delež EU na svetovnem trgu za dela živečih umetnikov v zadnjih nekaj letih znatno upadel;

F.

ker umetniško ustvarjanje prispeva k nenehnemu razvoju kulturnega življenja in kulturne dediščine EU;

G.

ker trg z umetninami in starinami znatno prispeva k svetovnemu gospodarstvu, vključno s podjetji, ki jih podpira, zlasti tistimi v ustvarjalni industriji;

H.

ker direktiva povzroča upravno breme za trgovce z umetninami in so zaradi nje evropski trgovci z umetninami s poslovnega vidika prikrajšani v primerjavi s trgovci z umetninami v tretjih državah;

1.

ugotavlja, da je bilo leto 2011 rekordno za trg umetnin in da je letni izkupiček od prodaje dosegel 11,57 milijarde USD, to je več kot 2 milijardi USD več kot v letu 2010 (2); poudarja, da trg z umetninami in starinami znatno prispeva k svetovnemu gospodarstvu, vključno s podjetji, ki jih podpira, zlasti tistimi v ustvarjalni industriji;

2.

ugotavlja, da je evropski trg umetnin v letu 2011 zelo napredoval; Združeno kraljestvo ohranja 19,4-odstotni delež svetovnega trga s 24-odstotnim povečanjem obsega prodaje; Franciji pripada 4,5-odstotni tržni delež ob 9-odstotnem povečanju obsega poslov; in še nazadnje, Nemčija je z 1,8-odstotnim tržnim deležem zabeležila 23-odstotni porast prodaje (3);

3.

ugotavlja, da je tržni delež Kitajske v letu 2011 znašal 41,4 %, s čimer je ta država prehitela Združene države Amerike, katerih promet je upadel za 3 %, njihov tržni delež pa se je zmanjšal za 6 %, to je z 29,5 % leta 2010 na 23,5 % leta 2011 (4);

4.

opozarja na izjemen vzpon Kitajske; vendar hkrati ugotavlja, da je ta trg umetnin trenutno omejen zgolj na umetnike iz te države;

5.

ugotavlja, da je splošen trend selitve „gravitacijskega središča“ trga umetnin proti državam v vzponu povezan z globalizacijo, vzponom Azije in pojavom novih zbirateljev v teh državah;

6.

z zadovoljstvom opaža, da tretje države razmišljajo o vključitvi sledne pravice v nacionalno pravo; ugotavlja zlasti, da je bil v Združenih državah Amerike 12. decembra 2011 vložen predlog zakona, ki predvideva 7-odstotno stopnjo sledne pravice na odsvojitve sodobnih umetnin; je seznanjen, da osnutek kitajskega zakona o avtorskih pravicah prav tako določa uvedbo sledne pravice (člen 11(13));

7.

opozarja, da je za grafična in likovna umetniška dela vrednost pravice reproduciranja in izvajanja zanemarljiva, saj se prihodki v teh panogah ustvarjajo s prodajo ali nadaljnjo odsvojitvijo del;

8.

opozarja na dejstvo, da se s sledno pravico zagotavlja permanentno plačilo umetnikom, ki na začetku kariere zelo pogosto poceni prodajajo svoja dela;

9.

opozarja, da izsledki iz poročila Komisije o izvajanju in učinkovanju direktive ter statistični podatki zadevnega sektorja ne kažejo, da ima sledna pravica negativen učinek na trg umetnin v Evropi;

10.

poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka delovanja trga umetnin na splošno ter upravnih težav, ki jih imajo manjše in specializirane dražbene hiše in trgovci;

11.

opozarja, da je z več določbami direktive zagotovljena uravnotežena uporaba sledne pravice ob upoštevanju interesov vseh zainteresiranih strani, kar se zagotavlja zlasti s padajočo lestvico upoštevanih stopenj, zgornjo mejo v višini 12  500 EUR, izključitvijo malih prodaj in izvzetjem nadaljnjih odsvojitev za prvega kupca; poudarja pa, da direktiva nalaga upravno breme trgovcem z umetninami;

12.

ugotavlja, da je lahko sledna pravica v korist živečega avtorja izvirnega umetniškega dela koristno orodje za preprečitev diskriminacije umetnikov;

13.

opozarja, da je bila vrednost trga umetnin v letu 2010 ocenjena na 10 milijard USD, v letu 2012 pa na skoraj 12 milijard USD, pri čemer sledna pravica predstavlja samo 0,03 %; meni, da je to pomemben trg, na katerem bi bilo treba umetnikom in njihovim dedičem zagotoviti pravično plačilo;

14.

ugotavlja, da študije in statistični podatki v zvezi s trgom umetnin ne kažejo, da ima sledna pravica negativen vpliv na prostorsko umestitev trga umetnin in raven prometa;

15.

vendar opozarja, da se je direktivo začelo celovito izvajati v vseh državah članicah šele 1. januarja 2012, čeprav je sledna pravica bila že več desetletij priznana v številnih državah članicah;

16.

poudarja pomen zagotavljanja dejavne podpore lokalnim umetnikom, tudi najmlajšim;

17.

meni, da bi bilo leta 2014, kot predlaga Komisija, prezgodaj za ponovno analizo direktive, in predlaga, da se jo naredi leta 2015 (štiri leta po oceni decembra 2011);

18.

spodbuja Komisijo, naj v prihodnjem poročilu o oceni ponovno preuči primernost upoštevanih stopenj, pragov, pa tudi kategorij upravičencev na podlagi direktive;

19.

poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z zainteresiranimi stranmi pri krepitvi položaja evropskega trga umetnin in odpravljanju nekaterih težav, kot je „učinek snežne kepe“, ter upravnih težav, ki jih imajo manjše in specializirane dražbene hiše in trgovci z umetninami;

20.

pozdravlja pobude tretjih držav za uvedbo sledne pravice in poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja v večstranskih forumih za okrepitev položaja evropskega trga umetnin v svetu;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.