11.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 72/64

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik (1),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(2) Pogodbe,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (2),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (4),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o preglednici dosežkov za nadzor makroekonomskih neravnovesij: predvidena začetna zasnova (8),

—

ob upoštevanju Priloge I k sklepom Evropskega Sveta z dni 24. in 25. marca 2011, z naslovom "Pakt "evro plus": temeljitejše usklajevanje gospodarskih politik za konkurenčnost in konvergenco" (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom Letni pregled rasti 2012 (COM(2011)0815),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2012 o prispevku k letnemu pregledu rasti 2012 (10),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 o izvajanju širših smernic ekonomskih politik držav članic, katerih valuta je euro (11),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Avstrije za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Avstrije za stabilnost za obdobje 2011–2016 (12),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Belgije za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Belgije za stabilnost za obdobje 2011–2015 (13),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Bolgarije za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Bolgarije za obdobje 2011–2015 (14),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Cipra za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Cipra za stabilnost za obdobje 2012–2015 (15),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Češke za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Češke za obdobje 2012–2015 (16),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Danske za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Danske za obdobje 2012–2015 (17),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Estonije za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Estonije za stabilnost za obdobje 2012–2015 (18),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Finske za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Finske za stabilnost za obdobje 2012–2015 (19),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Francije za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Francije za stabilnost za obdobje 2012–2016 (20),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Nemčije za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Nemčije za stabilnost za obdobje 2012–2016 (21),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Grčije za leto 2012 (22),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Madžarske za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za obdobje 2012–2015 (23),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Irske za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Irske za stabilnost za obdobje 2012–2015 (24),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Italije za stabilnost za obdobje 2012–2015 (25),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Latvije za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Latvije za obdobje 2012–2015 (26),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Litve za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Litve za obdobje 2012–2015 (27),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Luksemburga za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Luksemburga za stabilnost za obdobje 2012–2015 (28),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Malte za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Malte za stabilnost za obdobje 2012–2015 (29),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Nizozemske za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Nizozemske za stabilnost za obdobje 2012–2015 (30),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Poljske za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Poljske za obdobje 2012–2015 (31),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Portugalske za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Portugalske za stabilnost za obdobje 2012–2015 (32),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Romunije za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Romunije za obdobje 2012–2015 (33),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 zvezi z nacionalnim programom reform Slovaške za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Slovaške za stabilnost za obdobje 2012–2015 (34),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Slovenije za stabilnost za obdobje 2012–2015 (35),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Španije za leto 2012 in mnenje Sveta o programu Španije za stabilnost za obdobje 2012–2015 (36),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Švedske za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Švedske za obdobje 2012–2015 (37),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. julija 2012 v zvezi z nacionalnim programom reform Združenega kraljestva za leto 2012 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Združenega kraljestva za obdobje 2012–2017 (38),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o "Aktu za enotni trg – naslednji koraki za gospodarsko rast" (39),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane (40),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za notranji trg in varnost potrošnikov, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0312/2012),

A.

ker se gospodarska, socialna, finančna in državna dolžniška kriza niso še umirile;

B.

ker so sedanje gospodarske razmere pokazale, da je potrebno odločnejše usklajevanje med makroekonomskimi in proračunskimi politikami držav članic, da bi dosegli celovitejšo in bolj uravnoteženo ekonomsko unijo;

C.

ker so gospodarske razmere še vedno negotove in so se države članice leta 20120 zavezale ciljem strategije Evropa 2020, s katero naj bi razvili pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo EU; ker pa ne kaže, da bi EU mogla doseči te cilje v zastavljenem roku, saj so skupni nacionalni cilji prenizko zastavljeni, ukrepi za vse te cilje, predvsem glede energetske učinkovitosti, zaposlovanja, odpravljanja revščine, raziskav in razvoja, pa niso privedli do znatnega napredka;

D.

ker je bil okvir evropskega semestra dokončno kodificiran v Uredbi (EU) št. 1175/2011 z dne 16. novembra 2011 (poročilo poslanke Wortmann-Kool) in ker predstavlja enega glavnih mejnikov svežnja o gospodarskem upravljanju, ki je bistvenega pomena za vodenje Unije skozi naslednje korake za dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU);

E.

ker se je s krizo in povečanjem razlik v konkurenčnosti od uvedbe eura pokazala potreba po večjem usklajevanju gospodarskih politik in politik zaposlovanja ter po boljših proračunskih praksah;

F.

ker je tokrat prvič, da se evropski semester v celoti izvaja in ker se je treba iz tega naučiti določene stvari, da se izkoristijo vse njegove možnosti;

G.

ker se je Evropski svet strogo zavezal, da s sprejetjem Pakta za rast in delovna mesta na vseh ravneh upravljanja v EU mobilizira vse vzvode, instrumente in politike, da spodbudi pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki bo gospodarna z viri in bo ustvarjala delovna mesta;

H.

ker je v sklepih Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012 zapisano: "Ponovno rast in zaposlovanje je mogoče zagotoviti samo z vztrajnim in širokim pristopom, katerega del so pametna fiskalna konsolidacija, ki omogoča naložbe v prihodnjo rast, preudarne makroekonomske politike in strategija aktivnega zaposlovanja, ki ohranja socialno kohezijo", in ker bi morala EU s pomočjo trajnostnih politik pomagati državam članicam pri ustvarjanju dinamičnega okolja za gospodarsko rast in blaginjo;

I.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 15. februarja 2012 o zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti 2012 (41) podal priporočila, v katerih je Svet pozval, naj v svoje smernice za evropski semester 2012 vključi naslednje prednostne naloge: zagotavljanje skladnosti in povečanje ambicioznosti pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, podpora ustvarjanju trajnostnih delovnih mest z naložbeno in davčno reformo, izboljševanje kakovosti zaposlovanja in pogojev za večjo udeležbo na trgu dela, zmanjševanje brezposelnosti med mladimi, odprava revščine in socialne izključenosti s poudarkom na skupinah z neobstoječimi ali omejenimi povezavami do trga dela ter krepitev demokratične legitimnosti, odgovornosti in zavezanosti;

J.

ker je evropski semester postal pomembnejši in njegov proces zdaj vključuje številne dokumente ali poddokumente, ki jih bodo predložile države članice (nacionalne programe reform, programe za stabilnost in konvergenco, nacionalna socialna poročila in nacionalne načrte za delovna mesta), in ker morajo ti dokumenti obravnavati vse večje število ciljev; ker število takih dokumentov in njihovo prekrivanje zmanjšuje preglednost in skladnost procesa evropskega semestra; ker se kakovost dokumentov, ki jih predložijo države članice, in stopnja udeleženosti zainteresiranih strani in nacionalnih parlamentov pri njihovi pripravi močno razlikujejo;

K.

ker je med letom 2008 in sredino leta 2012 stopnja brezposelnosti v EU-27 poskočila s približno 7 % na 10,4 %, kar znaša približno 25 milijonov brezposelnih ljudi;

L.

ker je po vsej Evropi več kot eden od petih mladih ljudi nezaposlen (22 %), s tem da brezposelnost mladih v nekaterih državah članicah presega 50 %;

M.

ker se 8,3 milijona Evropejcev, mlajših od 25 let, ne izobražuje ali usposablja niti niso zaposleni in ker ta številka še raste;

N.

ker več kot 115 milijonom ljudi v EU-27 grozi socialna izključenost, saj so v veliki nevarnosti, da se znajdejo v revščini, oziroma živijo v hudem pomanjkanju ali v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela;

O.

ker je enotni trg bolj kot kdajkoli potreben za oživitev evropskega gospodarstva, saj bo v pomoč pri konkretnem odzivanju na krizo, spodbujanju konkurenčnosti in ohranjanju socialne zaščite;

1.

pozdravlja priporočila Sveta za posamezne države euroobmočja; opozarja, da imajo ta priporočila zaradi izvajanja novega svežnja o gospodarskem upravljanju tokrat prvič makroekonomski scenarij za celotno euroobmočje in poudarja, da so bolj podrobna; meni, da priporočila še niso dosegla polnega potenciala;

2.

opozarja, da je evropski semester primeren okvir za učinkovito gospodarsko upravljanje držav članic euroobmočja, ki jih povezuje enotna odgovornost, saj združuje večstranski nadzor proračunskih in makroekonomskih politik ter izvajanje evropske strategije za rast in delovna mesta iz strategije Evropa 2020;

3.

izraža zaskrbljenost nad tem, da v več državah članicah nacionalni parlamenti, socialni partnerji in civilna družba niso bili vključeni v proces evropskega semestra; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se da procesu več demokratične legitimnosti z vključitvijo nacionalnih parlamentov, socialnih partnerjev in civilne družbe;

4.

poziva Komisijo, naj se izogne pristopu enotnega modela za vse glede priporočil državam članicam in zagotovi, da bodo tovrstna priporočila dana v skladu s posebnimi potrebami zadevnih držav članic;

5.

opozarja, da evropski semester dovoljuje potrebno predhodno usklajevanje in nadzor v okviru euroobmočja z izmenjavo osnutkov proračunskih načrtov in predhodno razpravo o vseh večjih načrtih pomembnih reform gospodarske politike ter s tem omogoča zmanjšanje in/ali odpravo vsakršnega morebitnega širjenja negativnih učinkov, ki bi nastali zaradi nacionalnih ukrepov, na druge države ali na euroobmočje kot celoto;

6.

pozdravlja predlagane ukrepe in meni, da jih je treba postopoma izboljšati, da se doseže trdnost in vzdržnost javnih financ, da se kar najbolj zmanjšajo makroekonomska neravnovesja in spodbudi konkurenčnost, ki bo vodila k višji rasti in boljšemu zaposlovanju; poudarja potrebo po primerni usklajenosti znotraj različnih priporočil državam članicam in med njimi, boljši uporabi makroekonomske preglednice in upoštevanju širjenja negativnih učinkov gospodarskih politik posameznih držav članic;

7.

opaža vztrajanje Komisije pri izvedbi strukturnih reform za povečanje rasti in konkurenčnosti, da bi EU obvladala krizo in ponovno prevzela vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu; močno podpira prizadevanja Komisije, da bi odpravila makroekonomska neravnotežja znotraj euroobmočja; poziva Komisijo, naj okrepi to delovanje;

8.

z zanimanjem pričakuje namensko študijo Komisije o medsebojnih povezavah med primanjkljaji in presežki v euroobmočju, ki je napovedana za jesen 2012;

9.

pozdravlja poudarek na programih za energetsko učinkovitost, ki imajo velik potencial za zaposlovanje, koristili pa bodo tudi okolju, zagotavljali delovna mesta in omogočali jasen donos naložb javnih in zasebnih vlagateljev;

10.

ugotavlja, da je večina strukturnih reform osredotočena na majhno število področij, kot so trgi dela (vključno z določanjem plač), sistem obdavčevanja, bančni sektor, pokojninski sistem, storitveni sektor (z odpravljanjem neutemeljenih omejitev za regulirane dejavnosti in poklice), liberalizacija nekaterih sektorjev, povečevanje učinkovitosti in kakovosti javne porabe, zmanjševanje birokracije, odprava nepotrebnih ravni uprave, boj proti davčnim utajam ter reforma hipotekarnih in nepremičninskih trgov; ugotavlja, da je treba še veliko narediti, in meni, da so bili postavljeni pravi temelji ter da obstajajo možnosti za izboljšave;

11.

izraža zaskrbljenost, ker niso bila podana priporočila o ciljih strategije Evropa 2020 za države članice s programom finančne pomoči; poziva Komisijo, naj oceni vpliv programa ekonomskega prilagajanja na napredek pri doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 in predlaga spremembe, oblikovane z namenom, da se bo program prilagajanja uskladil s cilji strategije Evropa 2020;

12.

priznava poudarek Komisije na reformah trga dela, da se poviša konkurenčnost euroobmočja; meni, da mora biti povečanje plač v skladu s produktivnostjo; se strinja z vztrajanjem Komisije pri pomembnosti dolgoročne vzdržnosti pokojninskih sistemov;

13.

poziva Komisijo, naj bo jasnejša, temeljitejša in skladnejša v svojih priporočilih in naj še naprej spremlja pretekla priporočila, tako da v primerih, ko meni, da je neka država samo delno upoštevala priporočila, doda podrobno obrazložitev in oceno, in da v celoti upošteva različne gospodarske in socialne razmere vsake države članice; meni, da bi morala Komisija dati državam članicam priporočila o tem, kako lahko kolikor je mogoče zmanjšajo širjenje negativnih učinkov svojih notranjih politik in olajšajo skladnost drugih držav članic;

14.

opaža, da Komisija v letošnjih priporočilih za posamezne države poziva več držav članic k prestrukturiranju nacionalnih sistemov za oblikovanje plač in/ali k zmanjšanju nacionalnih ravni plač; poudarja, da je avtonomija socialnih partnerjev ključni element vsakega dobro delujočega trga dela, in jo je treba upoštevati;

15.

ponavlja, da je Komisija v edinstvenem položaju, da oblikuje resnično natančen evropski makroekonomski načrt, ki bo spodbudil rast in delovna mesta, in poziva Komisijo, naj dovoli prilagoditve posebnih priporočil, kadar se izkažejo za neustrezna za izpolnitev opredeljenih ciljev; meni, da mora Komisija, če želi ta načrt izpeljati, predlagati, da se evropska sredstva uporabljajo na najučinkovitejši možen način in poiskati načine, da jih prilagodi potrebam, s katerimi se EU trenutno sooča, kar pa zahteva primerno financiranje;

16.

zaradi večje učinkovitosti procesa poudarja potrebo po boljši izbiri časa objave letnega pregleda rasti (ki je namenjen EU-27 kot celoti) in poročila o mehanizmu opozarjanja, ki ga uvaja sveženj o ekonomskem upravljanju (ki je namenjen samo posameznim državam članicam);

17.

poudarja, da letni pregled rasti temelji na napovedih, ki jih je Komisija pripravila jeseni; zato izpostavlja potrebo po upoštevanju morebitnih napak pri napovedih, saj imajo lahko posledice za proračunsko prilagoditev, ki se zahteva od držav članic;

18.

poudarja, da lahko strukturne reforme dajo rezultate le srednje- do dolgoročno in ne morejo kot take rešiti začaranega kroga recesije, v katerem se EU trenutno nahaja;

19.

poziva Komisijo, naj vključi strategijo Evropa 2020 v evropski semester in zagotovi, da se ta bolje odraža v priporočilih za posamezne države, kot so politike za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi in za spopadanje z revščino; ugotavlja, da je bil v številnih državah napredek pri doseganju socialnih in okoljskih ciljev strategije Evropa 2020 zanemarljiv oziroma ga sploh ni bilo, kar pomeni, da EU kot celota glede izvajanja strategije 2020 ni na dobri poti;

20.

pozdravlja pomembno pobudo Komisije z dne 27. junija 2012 za krepitev boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam; poudarja, da bi morala biti večja prizadevanja na tem področju – na nacionalni ravni in na ravni EU ter v odnosu do tretjih držav – ključni element v programih, ki so namenjeni konsolidaciji javnih financ; poziva k temu, da bi se večja ambicioznost, ki jo je nakazala pobuda, v celoti uresničila v prihodnjih zakonodajnih predlogih in da bi se jasno odražala v neprekinjenem delu v okviru evropskega semestra;

21.

spodbuja države članice, da dosledno upoštevajo pravila pakta za stabilnost in rast, spremenjenega s svežnjem o ekonomskem upravljanju z izvajanjem diferencirane in rasti naklonjene fiskalne konsolidacije in upoštevanjem razmer v posameznih državah, da zagotovijo večjo odpornost javnih financ in bolj trajnostno evropsko gospodarstvo ter zmanjšajo pritisk bančnega sektorja; je trdno prepričan, da bi bilo treba okrepiti vzdržnost fiskalne discipline in fiskalnih institucij, tako na državni kot na poddržavni ravni, ter da bi bilo treba državne izdatke usmeriti v dolgoročne naložbe, kar bi spodbudilo trajnostno rast; poziva države članice, naj se izognejo širjenju škodljivih učinkov, tako da olajšajo spoštovanje pravil drugim državam članicam, zlasti z upoštevanjem priporočil za druge države članice, ko pripravljajo svoje politike;

22.

pozdravlja končanje postopkov zvezi s čezmernim primanjkljajem za več držav članic; upa, da bo v bližnji prihodnosti končanih še več postopkov; poziva vse politične voditelje, naj si prizadevajo za takšne cilje in izpolnijo svoje zaveze, pri tem pa upoštevajo makroekonomsko okolje;

23.

priznava, da se zadnja leta od vseh evropskih državljanov zahtevajo zelo velika prizadevanja;

24.

poziva vse udeležene strani, naj hitro dosežejo dogovor o drugem svežnju o ekonomskem upravljanju, da se dopolni veljavna zakonodaja, ki je bila sprejeta s postopkom soodločanja;

25.

zahteva, da strani, ki so sodelovale pri odločanju Sveta, teh sklepov ne postavljajo pod vprašaj le nekaj časa po njihovem sprejetju;

26.

izraža pohvalo za dosedanji gospodarski dialog med Evropskim parlamentom in državnimi predstavniki; poudarja, da je ta dialog pomemben za doseganje polno delujočega okvira evropskega semestra in potrebne ravni demokratične odgovornosti vseh udeležencev; ponovno poudarja svojo zavezo za nadaljevanje dialogov, ki morajo biti pomemben element okrepljene vseevropske razprave o gospodarskih in družbenih prednostnih nalogah in instrumentih; meni, da je gospodarski dialog mejnik na poti k večji demokratični odgovornosti v zvezi z nadzorom in usklajevanjem gospodarskih politik v EMU;

27.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Evropski parlament pri glavnih ekonomskih odločitvah, ki izhajajo iz krize, redno potisnjen na stran, in meni, da ga je treba vključiti zaradi večje legitimnosti odločitev, ki vplivajo na vse državljane;

28.

meni, da je treba okrepiti legitimnost semestra in odpraviti preostale pravne nejasnosti, ki bi sicer v prihodnje lahko povzročile institucionalna navzkrižja, vključno s prekrivanjem in podvajanjem pristojnosti in odgovornosti, ter pomanjkanje jasnosti in večjo zapletenost institucionalnega okvira EU;

29.

obžaluje, da ima parlamentarni nadzor le manjšo vlogo v procesu, in poudarja, da evropski semester nikakor ne sme ogroziti posebnih pravic Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov;

30.

poziva Komisijo, naj poroča o napredku glede pobude Parlamenta v resoluciji z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik, naj civilno družbo in socialne partnerje spodbudi k pripravi vzporednega letnega poročila o napredku držav članic v zvezi z glavnimi cilji ter izvajanjem ukrepov, predlaganih v nacionalnih programih reform;

31.

poziva Komisijo in Svet, naj se dogovorita o oprijemljivih ukrepih, ki bodo izboljšali sodelovanje in udeležbo socialnih partnerjev, nevladnih organizacij in lokalnih organov pri zasnovi in izvajanju trajnostnih politik v okviru evropskega semestra na nacionalni in evropski ravni; pozdravlja, da si je ciprsko predsedstvo ta izziv opredelilo kot eno od prednostnih nalog;

32.

poudarja potrebo po krepitvi delovnih metod Euroskupine, da bi povečali njeno splošno odgovornost do Evropskega parlamenta; meni tudi, da je treba okrepiti pristop Skupnosti;

33.

meni, da bi bilo treba gospodarski dialog razširiti po zgledu monetarnega dialoga z ECB, da bi vključeval redne razprave med Evropskim parlamentom, Komisijo in predsednikom Ecofina o pripravah in nadaljnjih ukrepih glede letnega pregleda rasti in priporočil za posamezne države;

34.

ponovno poudarja potrebo po vključitvi Evropskega parlamenta – edine izvoljene nadnacionalne evropske institucije – v usklajevanje gospodarskih politik;

35.

opozarja, da mora biti Evropski parlament priznan kot primeren evropski demokratični forum, ki lahko zagotovi skupno oceno ob koncu evropskega semestra; meni, da bi morali kot znak tega priznanja predstavniki institucij EU in gospodarski subjekti, ki sodelujejo v procesu, poslancem Evropskega parlamenta na zahtevo zagotoviti informacije;

36.

ponovno poziva k nujnemu ukrepanju za izboljšanje stabilnosti finančnega sistema v euroobmočju in k pospešenemu vzpostavljanju prave ekonomske in monetarne unije, ki bo temeljila na večji demokratični legitimnosti in odgovornosti, ter k izvajanju strategije EU 2020; ponavlja, da so takšni ukrepi potrebni, da se spet doseže stabilnost po vsem svetu, saj je Unija eden od ključnih globalnih akterjev; poziva vse politične voditelje, naj sprejmejo potrebne ukrepe, ki bodo privedli do izpolnitve tega cilja;

37.

opozarja, da so priporočila Komisije prispevek k spomladanskemu zasedanju Sveta;

38.

opozarja, da bi bilo treba vsak sklep Sveta, ki ne sledi priporočilom Komisije, ustrezno pojasniti in podpreti z izčrpno obrazložitvijo; pozdravlja načelo "upoštevaj ali pojasni", ki ga uvaja sveženj o ekonomskem upravljanju v zvezi s priporočili za posamezne države; meni, da bo takšna klavzula povečala preglednost procesa evropskega semestra in nadzor nad njim;

39.

Komisija bi morala na podlagi evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik (dokončno kodificiranega v Uredbi (ES) št. 1466/97) predstaviti okvirno uredbo, ki bi določala vlogo (vključno s časovnim razporedom) držav članic in institucij EU na različnih stopnjah cikla semestra;

40.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom "K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti" (COM(2012) 0173) in delovne dokumente njenih služb; poziva Komisijo, naj v letnem pregledu rasti za leto 2013 kot glavne prednostne naloge določi izrabo potenciala zelenega gospodarstva, zdravstvenega in socialnega varstva ter informacijsko-komunikacijskega sektorja za ustvarjanje novih delovnih mest;

41.

obžaluje, da kljub političnim zavezam, danim na zasedanju Evropskega sveta spomladi 2012, in smernicam Komisije v svežnju ukrepov za zaposlovanje, večina držav članic v svojih nacionalnih programih reform za leto 2012 ni predložila nacionalnega načrta za delovna mesta; obžaluje, da Komisija tega ni določila kot zavezo, ki bi jo morale države članice spoštovati, in poziva Komisijo, naj pozove države članice k čimprejšnji predložitvi nacionalnih načrtov za delovna mesta; nadalje poziva, naj nacionalni načrti za delovna mesta vključujejo celovite ukrepe za ustvarjanje delovnih mest in zeleno zaposlovanje, povezavo med politikami zaposlovanja in finančnimi instrumenti, reforme trga dela, jasen razpored za postopno uvajanje večletne agende reform v naslednjih dvanajstih mesecih in navedbo področij in regij, ki se soočajo s primanjkljaji in presežki pri specializacijah; poziva Komisijo, naj nadgradi načrt za sistem spremljanja trga dela, ki bo temeljil na objektivnih podatkih, in načrt za individualni program sledenja za države, ki ne delujejo v skladu s priporočili za posamezne države;

42.

predlaga, naj Komisija spremlja pripravo nacionalnih programov za delovna mesta;

43.

poudarja, da je socialno podjetništvo del evropskega socialnega modela in enotnega trga ter si zato zasluži veliko priznanje in podporo ter da je treba pri oblikovanju evropskih politik upoštevati njegove posebnosti; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi okvir za socialno gospodarstvo in tako potrdi njegove sestavne dele in vključi tako države članice kot zainteresirane strani, da se spodbudi izmenjava najboljše prakse, saj je to pomemben element evropskega socialnega modela in enotnega trga;

44.

poudarja pomembnost zagotavljanja večje socialne kohezije, ne da bi se pri tem zanemarjalo sodelovanja med podjetji, kar bi lahko spodbujali predvsem s tem, da bi jim omogočili pospeševanje njihovih inovativnih in pozitivnih dejavnosti na socialnem področju s pomočjo oznake, ki bi pritegnila nove vlagatelje ter dolgoročno spodbujala razvoj evropskega socialnega modela;

45.

pozdravlja, da se priznava pomembnost dostopa MSP do financiranja, saj so MSP temelj zaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest v EU in imajo pomemben potencial za zmanjševanje brezposelnosti mladih in odpravo razlik med spoloma; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih načrtih za rast kot absolutno prednostno nalogo določijo dostop MSP do financiranja;

46.

obžaluje, da Svet ni upošteval poziva Parlamenta in se v smernicah za leto 2012 ni poudaril kakovosti delovnih mest; soglaša s Komisijo, da bi morale vse pogodbe o zaposlitvi delavcem omogočiti dostop do osnovnega nabora pravic, vključno s pokojninskimi pravicami, socialnim varstvom in dostopom do vseživljenjskega učenja; Komisijo poziva, naj v letni pregled rasti v letu 2013 vključi kakovost delovnih mest, usposabljanje in nadaljnje usposabljanje, temeljne pravice delavcev in podpiranje mobilnosti na trgu dela, samozaposlovanje ter čezmejno mobilnost z okrepitvijo varnosti za delavce pri menjavi zaposlitve;

47.

poziva države članice, naj se borijo proti obstoječim nedostojnim delovnim pogodbam in njihovem širjenju ter lažni samozaposlitvi ter zagotovijo, da imajo osebe, ki so zaposlene s pogodbami za določen čas ali pogodbami o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pa tudi samozaposlene osebe, ustrezno socialno varstvo in dostop do usposabljanja, kadar je to mogoče, pa tudi do nadaljnjega usposabljanja, ter naj izvajajo ustrezne okvirne sporazume;

48.

poziva k izboljšanju prožnosti trga dela z uvajanjem sodobnih oblik pogodb o zaposlitvi; priznava, da je zaposlitev za krajši delovni čas pogosto izbira zaposlenega, predvsem žensk;

49.

pozdravlja priporočila za povečanje udeležbe žensk na trgu dela; vendar opaža, da manjka pristop za enakost med spoloma, ki bi segal dlje od stopenj zaposlenosti; poziva Komisijo, naj v svojih političnih smernicah obravnava segregacijo trga dela, neenako porazdelitev odgovornosti za nego in varstvo ter učinke fiskalne konsolidacije za ženske;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo nizko udeležbo prikrajšanih skupin na trgu dela, vključno s pripadniki manjšin (npr. Romi), osebami, ki prihajajo iz najrevnejših mikroregij, in invalidi; poziva Komisijo in države članice, naj se posvetijo tudi neenakomerni porazdelitvi delovnih mest med regije in socialne skupine ter učinkom fiskalne konsolidacije za ranljive družbene skupine;

51.

je seznanjen s priporočili v zvezi s plačami, ki so jih prejele nekatere države članice; poudarja, da so plače predvsem dohodek, od katerega morajo delavci živeti; poudarja, da lahko praksa Komisije, da določi oblikovanje in višino plač v državah iz programa, poveča nevarnost revščine delavcev ali neenakosti v plačah, ki prizadenejo skupine z nizkimi dohodki; poziva Komisijo, naj okrepi politične smernice za tiste države članice, v katerih so plače stagnirale v primerjavi s stopnjo produktivnosti, ob tem pa upošteva neodvisnost socialnih partnerjev, ki je zaščitena med drugim v členih 152 in 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

52.

pozdravlja, da sta Komisija in Svet namenila večji poudarek boju proti brezposelnosti mladih; poziva Komisijo, naj brez poseganja v nacionalno zakonodajo nemudoma predlaga zavezujoče evropsko jamstvo za mlade, da bi se občutno izboljšal položaj mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, in da bi se postopoma rešil problem brezposelnosti mladih v EU; poudarja, da evropsko jamstvo za mlade zahteva posebno evropsko finančno podporo, zlasti v tistih državah članicah z najvišjimi stopnjami brezposelnosti, in poziva, naj se temu namenijo določena neporabljena sredstva iz strukturnih skladov; poziva Svet, naj čim prej sprejme predloge v svežnju ukrepov za zaposlovanje;

53.

pozdravlja, da je v smernice za leto 2012 vključeno priporočilo za odpravo socialnih posledic krize in da je v priporočilih za posamezne države boju proti revščini namenjen večji poudarek; vendar je resno zaskrbljen nad čedalje večjo revščino (vključno z revščino zaposlenih in revščino med starejšimi) in brezposelnostjo v EU; poziva države članice, naj povečajo ambicije in pospešijo ukrepe za boj proti revščini ter natančno sledijo priporočilom Komisije; izrecno poziva Komisijo, naj se v letnem pregledu rasti za leto 2013 posveti odpravljanju revščine zaposlenih, revščine med ljudmi, ki so slabo ali sploh niso povezani s trgom dela, in revščine med starejšimi; poudarja, da je treba člen 9 PDEU upoštevati v celotnem evropskem semestru;

54.

poudarja, da je treba od držav članic zahtevati dodatne zaveze na socialnem področju, EU pa pooblastiti za izvajanje prednostnih nalog, ki so bile izbrane v zvezi z rastjo in socialno kohezijo na enotnem trgu;

55.

poudarja, da je treba razviti nova orodja za boj proti socialnim neravnovesjem in brezposelnosti v Evropi;

56.

poziva države članice in Evropski svet, naj vključijo ministre za socialne zadeve in zdravstvo v proces evropskega semestra in v vse faze procesa nacionalnih programov reform, saj bodo tako okrepili vlogo Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, kar je nujno, saj vprašanja pokojnin, plačne politike in davčna obremenitev plač spadajo v njegov mandat;

57.

poziva Komisijo, naj poroča o uporabi skupnega, poenotenega sklopa referenčnih meril po vsej EU za ocenjevanje nacionalnih programov reform; poudarja, da bi morali standardi in podatki poleg ekonomskih podatkov odražati tudi socialno vključenost in okoljsko trajnost; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k uporabi socialnih kazalnikov in podatkov za merjenje uspešnosti in razvoja, ki sega dlje od merjenja BDP, saj je to ključno za merjenje uspešnosti pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

58.

poziva Komisijo, naj v naslednjem letnem pregledu rasti v celoti obravnava in poudari vlogo proračuna EU v procesu evropskega semestra s predložitvijo dejanskih in konkretnih podatkov o tem, kako ta proračun kot pobudnik in katalizator, s spodbujanjem sinergij ter z dopolnilnimi učinki vpliva na splošno javno porabo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; poleg tega meni, da lahko financiranje na ravni EU ustvari prihranke v proračunih držav članic in da je to treba poudariti; meni, da ima proračun EU zelo pomembno vlogo pri spodbujanju rasti in ustvarjanja delovnih mest ter uspešnem zmanjšanju makroekonomskih neravnovesij v Uniji;

59.

poziva Svet, naj med pogajanji o proračunu EU za leto 2013 sprejme politično in javno razpravo glede višine odobritev, potrebnih za izvajanje Pakta za rast in delovna mesta, ki ga je Evropski svet sprejel junija 2012; je resno zaskrbljen zaradi večkrat izraženega stališča Sveta glede umetnega znižanja ravni odobritev plačil, razpoložljivih v proračunu EU, kar bi ogrozilo sposobnost EU, da izpolni svoje pravne in politične zaveze; še enkrat poziva Svet, naj se s Parlamentom in Komisijo dogovori o skupni metodi ocenjevanja dejanskih finančnih potreb; opozarja na nujnost razmer, zlasti v razdelkih 1a in 1b (konkurenčnost za rast in zaposlovanje/kohezija za rast in zaposlovanje) ter v skladih za razvoj podeželja;

60.

poziva države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, sprejete v Paktu za rast in stabilnost, in premislijo o prerazporeditvah v okviru svojih nacionalnih strukturnih in kohezijskih finančnih okvirov (55 milijard EUR) v podporo raziskavam in inovacijam, MSP (vključno z omogočanjem lažjega dostopa MSP do sredstev EU) in zaposlovanju mladih; poziva Komisijo, naj v letnem pregledu rasti za leto 2013, ki bo objavljen novembra 2012, predstavi celotno sliko o dosežkih na tem področju;

61.

poleg tega poudarja, da Pakt za stabilnost in rast izrecno poziva države članice, naj del sredstev, ki so jim bila dodeljena v okviru strukturnih skladov, uporabijo za sodelovanje z Evropsko investicijsko banko v mehanizmih posojilnih tveganj in posojilnih jamstev za znanje in spretnosti, učinkovito porabo virov, strateško infrastrukturo in dostop do financiranja za MSP; meni, da bi si morali pristojni organi držav članic prizadevati za čim večji izkoristek možnosti za rast, ki jih ponujajo že sprejete pobude EU, ki se financirajo iz proračuna EU, kot je pilotna faza za projektne obveznice, različni obstoječi inovativni finančni instrumenti EU, ki obstajajo že od leta 2007 na področju raziskav, inovacij, podpore MSP in mikrokreditnih shem; poleg tega poudarja povečane posojilne zmogljivosti EIB za obdobje 2012–2015; meni, da bi vsi ti ukrepi s pravilno kombinacijo in izvajanjem lahko bili temelj naložbenega programa EU za prihodnja leta in imeli izredno pozitiven učinek na BDP in zaposlovanje v EU-27, pri čemer nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi se BDP povečal za 0,56 %, nastalo pa bi 1,2 milijona novih delovnih mest;

62.

zato države članice poziva, naj svoj prispevek v proračun EU na osnovi BND ne pojmujejo kot prilagodljivo spremenljivko v svojih prizadevanjih za konsolidacijo in naj si prav tako ne prizadevajo umetno zmanjšati obsega izdatkov za proračun EU za povečanje rasti v nasprotju s svojimi političnimi zavezami, sprejetimi na najvišji ravni; se kljub temu zaveda gospodarske zagate zaradi potrebe po kratkoročni konsolidaciji javnih financ na eni strani in morebitnim povečanjem prispevka na osnovi BND za nekatere države članice zaradi povečane ravni plačil v proračunu EU; zato ponovno odločno poziva k reformi v financiranju proračuna EU, o kateri naj bi se dogovorili v okviru pogajanj za večletni finančni okvir 2014–2020, tako da bi se do leta 2020 delež prispevka držav članic na osnovi BND zmanjšal na 40 %, s čimer bi pomagali državam članicam pri prizadevanjih za konsolidacijo (42);

63.

poleg tega poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se prispevek v proračun EU na osnovi BND ne bi upošteval v izračunu strukturnega primanjkljaja, kot je opredeljen v drugem svežnju o ekonomskem upravljanju;

64.

opozarja, da bi znižanje ravni proračuna EU v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 negativno vplivalo na rast in zaposlovanje v Uniji, saj ta proračun deluje kot katalizator za naložbe;

65.

poziva Komisijo, naj enotni trg obravnava kot glavno prednostno nalogo, saj znatno prispeva k uresničevanju ciljev evropskega semestra – trajnostne gospodarske rasti in zaposlenosti; meni, da bi morala priporočila Komisije za posamezne države državam članicam omogočati več praktičnih rešitev za boljše delovanje enotnega trga, da bi tako z močnejšo podporo javnosti in močnejšo politično zavezo spodbudili dokončanje enotnega trga;

66.

poziva Svet in Komisijo, naj evropski semester povežeta z Aktom za enotni trg, da bi zagotovila usklajenost evropske gospodarske politike in trajnostno rast;

67.

poudarja, da morajo biti pobude, sprejete v okviru Akta za enotni trg, usklajene s cilji sedmih vodilnih pobud strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter da morajo prispevati k uresničevanju teh ciljev;

68.

poziva Komisijo, naj uskladi letno poročilo o integraciji enotnega trga z drugimi instrumenti za nadzor nad njim, na primer pregledom notranjega trga, da se prepreči prekrivanje, oblikujejo učinkovita in jasna priporočila in zagotovi celovitost evropske gospodarske politike;

69.

ob tem izraža pohvalo predlogu Komisije o oblikovanju priporočil o enotnem trgu za posamezne države, predvsem o pravilnem prenosu zakonodaje in rokih za prenos; poziva Komisijo, naj pospeši ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja in izvrševanja zakonodaje EU v državah članicah ter odločno uporabi vsa svoja pooblastila;

70.

poziva Komisijo in države članice, naj prednostno sprejmejo 12 glavnih ukrepov iz Akta za enotni trg in s tem pomembno prispevajo k celoviti in uravnoteženi okrepitvi enotnega trga.

71.

meni, da je tesno sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu s členom 9 protokola št. 1 bistveno za vzpostavitev potrebne demokratične legitimnosti in nacionalne odgovornosti za proces semestra; poziva h krepitvi dialoga med evropsko in nacionalno ravnjo, pri čemer je treba spoštovati razdelitev dela med njima;

72.

meni, da si je treba poleg zagotovitve sodelovanja med parlamenti tudi bolj prizadevati za komunikacijo z državljani in jih dejavno vključiti v proces;

73.

meni, da bi morali imeti za manjšo zaskrbljenost glede legitimnosti nacionalni parlamenti dejavnejšo vlogo v procesu, in predlaga, da bi države članice notranje postopke prilagodile tako, da bodo lahko nacionalni parlamenti sodelovali v razpravi o državnih fiskalnih načrtih in načrtih za reforme pred njihovo predložitvijo EU;

74.

ponovno poziva države članice, naj v proces evropskega semestra vključijo vidik enakosti spolov in naj se v politikah trga dela bolj osredotočijo na usposabljanje, tako da pri izvajanju političnih smernici iz letnega pregleda rasti upoštevajo potrebe in položaj žensk; izreka pohvalo državam članicam, ki so vidik enakosti spolov uveljavile v svojih nacionalnih programih reform, obžaluje pa, da so številne države članice izpustile vsako omembo spola; poziva Komisijo, naj državam članicam predlaga enotno obliko in merila za vključitev vidika enakosti spolov v nacionalne programe reform;

75.

poziva države članice, naj v svojih nacionalnih programih reform določijo posebne kvantitativne cilje v skladu s statističnimi podatki o zaposlenosti žensk ter sprejmejo posebne ukrepe za ranljive skupine žensk (kot so mlade ženske, migrantke, invalidke in matere samohranilke);

76.

opozarja, da so razlike v plačah med moškimi in ženskami v EU še vedno problem in da to tudi vpliva na višino pokojnine, ki jo bodo ženske pozneje prejemale, kar lahko povzroči, da se bodo znašle pod pragom revščine; zato poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform določijo kvalitativne cilje za odpravo razlike v plačilu med ženskami in moškimi ter tako zmanjšajo nepošteno obravnavanje upokojenk in ranljivost starejših žensk zaradi revščine;

77.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu Svetu, vladam držav članic, Komisiji, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.