11.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 72/59

—

ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2011,

—

ob upoštevanju tretjega odstavka člena 24, člena 228 in člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 41 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2008 (1) o sprejetju Sklepa Evropskega parlamenta, ki spreminja Sklep 94/262/ESPJ (ES, Euratom) Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (2),

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Evropski parlament in evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,

—

ob upoštevanju izvedbenih določb statuta evropskega varuha človekovih pravic z dne 1. januarja 2009 (3),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,

—

ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 205(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7-0297/2012),

A.

ker je bilo letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2011 dne 22. maja 2012 uradno predloženo predsedniku Evropskega parlamenta in ker je varuh človekovih pravic Nikiforos Diamandouros dne 19. junija 2012 v Bruslju predstavil svoje poročilo Odboru za peticije;

B.

ker člen 24 PDEU določa, da se ima vsak državljan Unije "pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228";

C.

ker člen 228 PDEU pooblašča evropskega varuha človekovih pravic, da sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

D.

ker v skladu s členom 298 PDEU institucije, organe, urade in agencije Unije "pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava", in ker je mogoče po istem členu v ta namen vključiti z uredbami v sekundarno pravo EU konkretne predpise, ki se nanašajo na celotno upravo Evropske unije;

E.

ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo "pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku";

F.

ker se nepravilnost ne pojavi samo takrat, ko javno telo ne deluje v skladu s zanj zavezujočimi pravili ali načeli, in ker načela dobrega upravljanja zahtevajo, da so evropske institucije storilnostno naravnane in da zagotovijo, da so posamezniki primerno obravnavani, in da lahko v celoti uživajo svoje pravice;

G.

ker se po tej opredelitvi nepravilnost ne nanaša samo na primere, ko je kršeno pravilo ali načelo pravno zavezujoče; ker načela dobrega upravljanja presegajo pravo, saj od institucij EU poleg spoštovanja pravnih zavez zahtevajo tudi, da so storilnostno naravnane in da zagotovijo, da so posamezniki primerno obravnavani, in da lahko v celoti uživajo svoje pravice;

H.

ker je varuh človekovih pravic v letu 2011 prejel 2 510 pritožb (2 667 v letu 2010), sprožil 396 preiskav (335 v letu 2010) in zaključil 318 preiskav (326 v letu 2010); ker je bilo od 2 544 pritožb, ki jih je varuh človekovih pravic obravnaval v letu 2011, 698 (27 %) v njegovi pristojnosti (744 v letu 2010);

I.

ker je bilo 1 321 prejetih pritožb v pristojnosti enega od članov evropske mreže varuhov človekovih pravic; ker ta mreža vključuje nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic; ker je odbor Parlamenta za peticije polnopraven član evropske mreže varuhov človekovih pravic;

J.

ker je varuh človekovih pravic v letu 2011 posredoval 59 pritožb Odboru za peticije; ker je varuh človekovih pravic v letu 2011 posredoval 147 pritožb Komisiji, 591 pritožb pa drugim institucijam in organom, vključno z mrežo SOLVIT in službo Tvoja Evropa - nasveti, pa tudi specializiranim varuhom človekovih pravic ali drugim organom za pritožbe v državah članicah;

K.

ker je bilo skoraj 61 % pritožb, prejetih v letu 2011, vloženih prek spleta; ker je bila več kot polovica (53 %) teh pritožb prejetih prek elektronskega obrazca za pritožbe, ki se nahaja na spletnem mestu varuha za človekove pravice;

L.

ker znatno zmanjšanje števila zahtev za informacije v zadnjih nekaj letih kaže na uspeh interaktivnega vodiča varuha človekovih pravic, ki je na voljo na njegovem spletnem mestu od januarja 2009;

M.

ker se je število pritožb, ki niso v pristojnosti varuha človekovih pravic, v letu 2011 zmanjšalo na 1 846, kar je najnižje zabeleženo število od leta 2003;

N.

ker so, kot ponavadi, največje število pritožb vložili pritožniki iz Nemčije in Španije; ker se je v letu 2011 Španija povzpela na prvo mesto po številu pritožb, sledile so ji Nemčija, Poljska in Belgija; ker je glede na število prebivalcev največ pritožb prišlo iz Luksemburga, Cipra, Belgije, Malte in Slovenije;

O.

ker je varuh človekovih pravic sprožil 396 preiskav, od katerih jih je 382 temeljilo na pritožbah, 14 pa jih je sprožil na lastno pobudo; ker je bilo število preiskav, sproženih v letu 2011, najvišje do sedaj;

P.

ker se je večina preiskav nanašala na Komisijo (231), sledil je urad EPSO (42); ker je število preiskav o Parlamentu, ki jih je sprožil varuh človekovih pravic, v primerjavi z letom 2010 upadlo za več kot polovico; ker je število preiskav o Svetu naraslo za eno tretjino,

Q.

ker je varuh človekovih pravic v letu 2011 zaključil 318 raziskav; ker je bila večina teh raziskav (68 %) zaključena v enem letu, ena tretjina raziskav pa v treh mesecih; ker so raziskave v povprečju trajale deset mesecev;

R.

ker varuh človekovih pravic v 64 primerih ni ugotovil nepravilnosti; ker ugotovitev, da do nepravilnosti ni prišlo, ne pomeni negativnega izida, saj pritožnik prejme celovito razlago od zadevne institucije, izid preiskave pa služi kot dokaz, da je institucija delovala v skladu z načeli dobrega upravljanja,

S.

ker je bil v 84 zaključenih raziskavah z zadevno institucijo dosežen pozitiven izid, bodisi s sporazumno rešitvijo ali pa z rešitvijo spora; ker si varuh človekovih pravic vedno prizadeva za sporazumno rešitev; ker je sodelovanje institucij EU bistvenega pomena za sporazumno rešitev;

T.

ker je varuh človekovih pravic v 47 primerih ugotovil nepravilnosti, od katerih je v 13 primerih zadevna institucija v celoti ali deloma sprejela osnutek priporočila;

U.

ker je bilo 35 primerov zaključenih s kritično pripombo, 39 primerov pa z nadaljnjimi pripombami, ki naj bi zadevnim institucijam pomagale izboljšati kakovost njihovega upravljanja;

V.

ker varuh človekovih pravic vsako leto objavi svoje ugotovitve v povezavi z ukrepi institucij glede kritičnih in nadaljnjih pripomb;

W.

ker je splošna stopnja zadovoljivih ukrepov glede kritičnih in nadaljnjih pripomb v letu 2010 znašala 78 %; ker so bili ukrepi glede nadaljnjih pripomb zadovoljivi v 95 % primerov, ukrepi glede kritičnih pripomb pa le v 68 % primerov;

X.

ker je varuh človekovih pravic v letu 2011 izdal 25 osnutkov priporočil in zaključil 13 primerov, pri katerih je zadevna institucija v celoti ali deloma sprejela osnutek priporočila;

Y.

ker v letu 2011 varuh Parlamentu ni poslal nobenega posebnega poročila;

Z.

ker je proračun varuha človekovih pravic neodvisen del proračuna Evropske unije in je razdeljen v tri proračunske naslove; naslov 1 glede plač, nadomestil in drugih izdatkov za osebje; naslov 2 glede nepremičnin, pohištva, opreme in raznih stroškov poslovanja; naslov 3 glede stroškov za splošne naloge, ki jih izvaja institucija;

1.

odobri letno poročilo za leto 2011, ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic;

2.

ugotavlja, da je varuh človekov pravic v letu 2011 pomagal več kot 22 000 državljanom, od teh jih je 2 510 vložilo pritožbe, 1 284 jih je prosilo za informacije, 18 274 državljanov pa je prejelo nasvete iz interaktivnega vodiča na spletnem mestu varuha človekovih pravic;

3.

ugotavlja, da v zadnjih letih celotno število pritožb, predloženih varuhu človekovih pravic, postopoma upada, še posebej število pritožb, ki niso v njegovi pristojnosti; z zanimanjem spremlja ta pojav, da bi ugotovil, ali obstaja neposredna povezava med tem upadom in uvedbo interaktivnega vodiča;

4.

ugotavlja, da je pri več kot 65 % pritožb, ki jih je obravnaval, varuh človekovih pravic sprožil preiskavo ali posredoval pritožbo ustreznemu organu, na primer članu evropske mreže varuhov človekovih pravic, med katere spada tudi Odbor Evropskega parlamenta za peticije, Komisiji ali kakšnemu drugemu organu, ki se ukvarja z reševanjem pritožb (npr. SOLVIT); ugotavlja, da je Odbor za peticije od varuha človekovih pravic v letu 2011 prejel 59 pritožb;

5.

ugotavlja, da so se glavne vrste domnevnih nepravilnosti, ki jih je varuh človekovih pravic preiskoval leta 2011, nanašale na zakonitost (28 % preiskav), zahteve za informacije (16,2 %), poštenost (13,6 %), razloge za odločitve in možnosti pritožbe (8,1 %), razumne roke za sprejetje odločitev (7,3 %), zahteve za javni dostop do dokumentov (7,1 %), odsotnost diskriminacije (86,8 %) ter na obvezo za odgovarjanje na pisma v jeziku državljanov in navedbo pristojnega uradnika (5,8 %);

6.

ugotavlja, da se je večina raziskav, ki jih je varuh človekovih pravic sprožil v letu 2011, nanašala na Komisijo (231), na drugem mestu ji je sledil EPSO (42); meni, da je logično, da je največ pritožb v povezavi s Komisijo, saj imajo odločitve Komisije neposredne učinke na državljane;

7.

z veseljem ugotavlja, da je število preiskav, ki jih je varuh človekovih pravic sprožil v povezavi s Parlamentom, upadlo za več kot polovico v primerjavi z letom 2010; ugotavlja, da je varuh človekovih pravic glede Sveta EU sprožil eno tretjino več preiskav;

8.

ugotavlja, da je varuh človekovih pravic v letu 2011 spremenil svoje postopke zato, da bi bili državljanom prijaznejši, uvedel pa je tudi novo vrsto raziskave – "raziskavo s pojasnilom" – ki pritožnikom omogoča, da razjasnijo svojo pritožbo, če varuh človekovih pravic ob prvem pregledu pritožbe meni, da ni osnove, da bi se institucijo prosilo za njeno mnenje o zadevi;

9.

poudarja, da varuh človekovih pravic sedaj aktivno poziva pritožnike, naj podajo pripombe, če niso zadovoljni z odgovorom institucije, pred tem so pritožniki morali vložiti novo pritožbo, če niso bili zadovoljni z vsebino odgovora;

10.

izraža zadovoljstvo, da je s tem novim pristopom varuh človekovih pravic zaključil manj preiskav z ugotovitvijo, da je zadevo "razrešila institucija", in več preiskav z ugotovitvami "brez nepravilnosti" in "nadaljnja preiskava ni utemeljena";

11.

ugotavlja, da je varuh človekovih pravic pregledal tudi obravnavo pritožb, ki niso v njegovi pristojnosti in jih sedaj obravnava služba za vodenje registra v uradu varuha človekovih pravic, kar zagotavlja, da so pritožniki kar se da hitro obveščeni, da varuh človekovih pravic ne more obravnavati njihove pritožbe in da se jim svetuje, na koga naj se obrnejo;

12.

poudarja, da je posebno poročilo Evrobarometra iz leta 2011 o pravicah državljanov in delovanju uprave EU (4) pokazalo, da državljani visoko cenijo svojo pravico do pritožbe varuhu človekovih pravic in da sta zanje pomembnejši le še pravica do prostega gibanja in prebivanja v Uniji ter pravica do dobrega upravljanja;

13.

čestita varuhu človekovih pravic za izdajo knjižice z naslov Težave z EU? Kdo vam lahko pomaga, ki je na voljo tudi v avdio formatu in formatu s širokim tiskom in ki vsebuje izčrpne informacije o mehanizmih za reševanje težav za državljane, ki imajo težave z EU;

14.

poudarja, da kljub uspehom v preteklih letih delež obravnavanih pritožb, ki tudi dejansko sodijo v pristojnost varuha, v letu 2011 znova ostaja relativno skromen (približno 27 %), in bi zato morali razmisliti o obsežnejšem in proaktivnejšem ozaveščanju državljanov o področju pristojnosti varuha, predvsem v tesnem sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi varuhi, Parlamentom in Komisijo;

15.

se strinja z varuhom človekovih pravic, da lahko enostavna in natančna izjava o temeljnih vrednotah, ki naj bi jih zrcalilo vedenje javnih uslužbencev EU, učinkovito spodbuja zaupanje državljanov v evropsko javno službo in v evropske institucije;

16.

odobrava vidik varuha človekovih pravic, da institucija, ki temelji na kulturi storitev, pritožb ne vidi kot groženj, ampak kot priložnost za bolj učinkovito sporazumevanje in, v primeru napake, za razjasnitev zadeve ter za učenje za prihodnost;

17.

opozarja, da Listina o temeljnih pravicah (člen 41) vključuje pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico državljanov Unije;

18.

poziva vse institucije, organe, urade in agencije Evropske unije, naj delujejo v skladu z Evropskim kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Parlament sprejel v svoji resoluciji z dne 6. septembra 2001 (5);

19.

pozdravlja stalna prizadevanja varuha človekovih pravic, da, denimo s pripravo ustreznih publikacij, konstruktivno prispeva k ustvarjanju boljših pogojev za pripravo uredbe o splošnih upravnih postopkih Evropske unije; poudarja, da bi tak zakon, ki naj bi poskrbel za pravno obvezujoče minimalne standarde kakovosti in postopkovnih jamstev v vsej neposredni upravi EU, lahko temeljil na členu 298 PDEU in bi njegovo konkretno oblikovanje zahtevalo tesno posvetovanje z varuhom človekovih pravic;

20.

odobrava stališče varuha človekovih pravic, da načela dobrega upravljanja presegajo pravo, in od institucij, organov, uradov ter agencij EU poleg spoštovanja pravnih zavez zahtevajo tudi, da so storilnostno naravnane in da zagotovijo, da so posamezniki primerno obravnavani in da lahko v celoti uživajo svoje pravice;

21.

čestita varuhu človekovih pravic, da je izdal in osebju vseh institucij, organov, uradov in agencij EU razdelil Vodič evropskega varuha človekovih pravic za pritožbe, ki vzpodbuja upravo EU, da izboljša svoje delovanje s poglobitvijo svoje predanosti do načel kulture storitev za državljane;

22.

pozdravlja sodelovanje varuha človekovih pravic z evropsko mrežo varuhov človekovih pravic in poziva, da bi se to sodelovanje okrepilo tudi s širjenjem informacij o evropski državljanski pobudi kot novem instrumentu za neposredno udeležbo državljanov pri pripravi nove zakonodaje EU ter z zagotavljanjem, da novi instrument ne bi bil tehnično preveč zahteven za državljane;

23.

opozarja, da je bil osmi nacionalni seminar evropske mreže varuhov človekovih pravic v Københavnu v oktobru 2011; opominja, da je Odbor za peticije polnopravni član mreže in da je bil zastopan na seminarju; opozarja, da so se člani mreže na seminarju dogovorili, da bodo našli boljše načine za obveščanje državljanov Evrope o njihovih pravicah;

24.

opozarja, da je varuh človekovih pravic na seminarju predstavil osnutek besedila o načelih javne službe za javne uslužbence EU, v katerem je predstavil pet načel, in sicer predanost EU in njenim državljanom, poštenost, nepristranskost, spoštovanje do drugih in preglednost; ugotavlja, da je varuh človekovih pravic pripravil javno posvetovanje o teh načelih in da je bila končna različica besedila objavljena dne 19. junija 2012;

25.

z veseljem ugotavlja, da je varuh človekovih pravic v obdobju, ki ga zajema poročilo, svoja pooblastila izvajal na dejaven in uravnotežen način ter v kritični sporazumnosti in tesnem sodelovanju z drugimi organi EU;

26.

vztraja, da naj varuh človekovih pravic še naprej zagotavlja najboljšo možno rabo sredstev, da se izogiba nepotrebnemu podvajanju osebja in da nadaljuje sodelovanje z ostalimi delujočimi institucijami EU in tako zagotovi učinkovito varčevanje za proračun EU;

27.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.