7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/15

—

ob upoštevanju Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju zakonodaje o enotnem nebu: čas za ukrepanje (COM(2011)0731),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije o mehanizmih upravljanja in spodbujanja za uvedbo programa SESAR, tehnološkega stebra enotnega evropskega neba (COM(2011)0923),

—

ob upoštevanju Bele knjige o enotnem evropskem prometnem prostoru – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0254/2012),

A.

ker je izvajanje projekta Enotno evropsko nebo (enotno nebo) že precej napredovalo;

B.

ker se pričakuje, da bo leto 2012 odločilno za izvajanje projekta enotnega neba;

C.

ker bo dopolnitev projekta enotnega neba omogočila velike prihranke z ekonomskega, varnostnega in okoljskega vidika, saj bosta vzpostavljena trajnejši zračni prostor in učinkovitejši sistem upravljanja zračnega prometa na evropski ravni;

D.

ker se obseg zračnega prometa neprestano povečuje, zaradi česar zmogljivosti postajajo nezadostne in zamude potniških letal vse večje, to pa vpliva tudi na načrte rasti letalskih prevoznikov; ker je evropski zračni prostor med najbolj zasedenimi na svetu, saj več kot 750 milijonov potnikov uporablja letališča EU, do leta 2030 pa naj bi se to število podvojilo;

E.

ker je za uspešno dokončanje projekta enotnega neba potreben celovit pristop, pri čemer posamezne države članice ne smejo ogroziti njegovega celostnega izvajanja;

F.

ker je 4. decembra 2012 rok za zaključek izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora, najnovejši podatki pa kažejo, da stanje še zdaleč ni v skladu s to določbo zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

G.

ker bi morala Komisija v skladu s členom 13(3) Uredbe (EU) št. 691/2010 štiri mesece po tem, ko od držav članic prejme načrte izvedbe, izdati priporočila v zvezi s sprejetjem pregledanih ciljev uspešnosti za tiste, ki niso skladni z vseevropskimi cilji;

H.

ker se pri nacionalnih izvajalcih navigacijskih služb letalskega prometa (ANSP), ki izvajajo kontrolo zračnega prometa, odraža razdrobljena politična geografija celine, kar na žalost povzroča neučinkovitost in zastoje;

I.

ker je treba za dokončno vzpostavitev enotnega neba nujno sprejeti ukrepe, ki bodo omogočali dosego ciljev EU na področju varnosti v letalstvu, da bi zvišali veljavne standarde ter zagotovili enotno in visoko raven varnosti za javnost;

J.

ker drugi programi, kot sta Galileo in Globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), hitro napredujejo;

K.

ker se je treba čim prej dogovoriti o potrebnih finančnih sredstvih in finančnih okvirih;

1.

se zaveda omejitev glede izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu; kljub temu meni, da je treba dosedanji napredek bistveno izboljšati in določiti zavezujoč časovni okvir za izvajanje projekta enotnega neba, hkrati pa upoštevati poslovno plat;

2.

poudarja potrebo po takojšnjem ukrepanju in pospešitvi izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu in načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa, zlasti funkcije omrežja;

3.

poudarja, da je na vrsti odločilna faza uvajanja, ki jo je treba uresničiti pravočasno, sinhronizirano in usklajeno;

4.

opozarja, da povečanje obsega zračnega prometa pomeni, da se evropski zračni prostor hitro približuje svoji največji zmogljivosti in da se je treba čim prej spoprijeti s to težavo, da bi evropskim državljanom zagotovili kakovostne storitve zračnega prometa in zagotovili, da se vpliv na okolje in podnebje ne bi povečal;

5.

opozarja na pomen, ki ga imajo letališča kot vstopne in izstopne točke evropskega omrežja; opozarja, da je treba v celoti upoštevati razvoj projekta enotno evropsko nebo, vključno z regionalnimi letališči, saj ta pomembno prispevajo k zmanjševanju preobremenjenosti omrežja in povečanju zmogljivosti;

6.

opozarja na nujnost izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu z namenom preprečiti povečanje prometnih tokov in odpraviti uporabo zastarele tehnologije ter se tako izogniti povečanju zastojev in zagotoviti večjo usklajenost evropskih določb o varnosti v letalstvu;

7.

ugotavlja, da stalno ohranjanje varnosti in pogojev delovanja na visokih ravneh postaja v Evropi vedno večji izziv; poziva države članice in Komisijo, naj pojasnijo vlogo pristojnih evropskih organov, da bi ohranili zanesljive in pregledne mednarodne standarde varnosti v letalstvu;

8.

poudarja, da je treba čim bolj povečati učinkovitost evropskega zračnega prostora, ne samo z vidika ekonomskih prednosti, ampak tudi zaradi okoljskih, energetskih in družbenih koristi, tudi za letalske potnike;

9.

poudarja, da Komisija v zadnjem poročilu o tej temi ocenjuje, da bi lahko v obdobju 2013–2030 v EU–27 kumulativni učinek na BDP EU znašal 419 milijard EUR, da bi lahko ustvarili 328 000 novih delovnih mest, ustvarjenih neposredno ali posredno in neto prihranek približno 50 milijonov ton emisij CO2, če bo pravočasno in v celoti uvedena tehnologija v okviru programa za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR);

10.

opozarja, da bi po mnenju Komisije pravočasna uvedba programa SESAR prinesla praktične koristi za potnike, saj bi se čas poletov skrajšal za približno 10 % (ali 9 minut), bilo bi v povprečju 50 % manj odpovedi in zamud, cene letalskih prevozov pa bi se verjetno znižale; opozarja pa, da bi bile posledice, če bi prišlo do desetletnih zamud pri uvedbi programa SESAR, nepredstavljive, saj bi izgube zaradi manjšega kumulativnega vpliva na BDP EU znašale približno 268 milijard EUR, bilo bi približno 190 000 manj novih delovnih mest in približno 55 milijonov ton manj prihranka CO2;

11.

ugotavlja, da druge ključne države in regije hitro napredujejo na področju raziskav in razvoja inovativnih tehnologij, zato obžaluje, da utegne EU izgubiti prednost pred drugimi mednarodnimi akterji, če ne bo pospešila izvajanja zakonodaje o enotnem nebu;

12.

meni, da je ustrezno delovanje projekta SES mogoče zagotoviti le, če bodo vsi udeleženi strogo spoštovali različne roke za izvajanje;

13.

poudarja, da so se začeli pilotni programi in da so njihovi rezultati pozitivni;

14.

poziva Komisijo, naj Odboru za promet in turizem do decembra 2012 posreduje poročilo o napredku pri izvajanju načrta izvedbe vseh izvajalcih navigacijskih služb letalskega prometa;

15.

poziva Komisijo, naj Odboru za promet in turizem do marca 2013 posreduje poročilo o napredku pri izvajanju zakonodaje o enotnem nebu skupaj z oceno posledic zamud pri izvedbi funkcionalnih blokov zračnega prostora;

16.

spominja države članice, da so se z odločno podporo zadevni zakonodaji javno zavezale k doseganju cilja glede enotnega evropskega neba, in poudarja, da morajo še naprej dejavno sodelovati pri izvajanju te zakonodaje; zato poziva države članice, naj predložijo nacionalne načrte izvedbe v skladu s cilji uspešnosti EU in sprejmejo revidirane cilje uspešnosti, ki jih je predlagala Komisija; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe v primeru nespoštovanja rokov pri izvajanju omenjene zakonodaje;

17.

opozarja na cilje za letalstvo, ki so navedeni v beli knjigi o prometni politiki in v dokumentu skupine na visoki ravni o raziskavah na področju letalstva z naslovom Smer poleta 2050 – evropska vizija za letalstvo;

18.

vztraja, da je treba ta problem prednostno obravnavati in da je za popolno in pravočasno izvedbo projekta enotnega neba potrebna proaktivna politična podpora vseh držav članic;

19.

poudarja, da bo uspešno izvajanje zakonodaje o enotnem evropskem nebu pozitivno in spodbudno vplivalo na konkurenco v celotni EU in po svetu, saj bo pospešilo rast in zaposlovanje predvsem v aeronavtični in letalski industriji;

20.

obžaluje, da javnost enotnega evropskega neba ne pozna oziroma ne razume dovolj kljub njegovim znatnim socialnim in okoljskim koristim in poziva Komisijo, države članice in zainteresirane strani, naj okrepijo prizadevanja na področju obveščanja javnosti;

21.

se zaveda izzivov evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (ATM) in priznava odločilno vlogo človeškega dejavnika ter učinkovitega socialnega dialoga pri uresničitvi enotnega neba; se zaveda, da je treba stalno poudarjati odprte postopke poročanja; poudarja, da bo izvajanje enotnega neba prineslo tudi veliko povpraševanje po kakovostnih in visoko usposobljenih kadrih;

22.

v celoti spoštuje suverenost in nacionalne pristojnosti držav članic v zvezi z upravljanjem zračnega prometa, povezanega z operacijami in usposabljanjem z vojaškimi in drugimi državnimi zrakoplovi; ugotavlja zavezanost držav članic zagotavljanju, da se pojem prožne uporabe zračnega prostora (1) uporablja v celoti in enotno, ter priznava, da je treba podpreti njihova prizadevanja v ta namen; poudarja, da državni zrakoplovi poleg vojaških vključujejo zrakoplove policije, gasilske službe, obalne straže, carine, civilne zaščite in drugih misij ter tako v okviru svojih operacij izvajajo širok razpon dejavnosti zaščite in kriznega upravljanja;

23.

meni, da bo uspešno izvajanje enotnega neba prineslo koristi celotni dobavni verigi, vključno s proizvajalci, letalskimi družbami ter malimi in srednjimi podjetji, turističnemu sektorju itd.;

24.

je še vedno zaskrbljen, ker vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora po vsej Evropi ni samo v zaostanku, ampak tudi nima vsebine, zato odločno podpira prizadevanja koordinatorja; poudarja pomen sodelovanja, usklajevanja in političnega ukrepanja posameznih držav članic in med njimi, da bi do 4. decembra 2012 dosegli cilj glede izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja razvoj in po potrebi pravno, tudi s sankcijami, ukrepa proti državam članicam, ki kršijo svoje obveznosti iz zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

25.

poudarja, da se vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora ne sme razumeti kot samostojna zahteva, temveč kot sredstvo za uresničitev ciljev defragmentacije evropskega zračnega prostora in izboljšanja zmogljivosti, ter da brez njih ne bo mogoče dovršiti enotnega neba; poziva Komisijo, naj predlaga strategijo za pospešitev izvajanja funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki bo vsebovala polno izvajanje centraliziranih modelov (na primer upravljavec omrežja, skupno podjetje SESAR, upravljavec uvajanja); poziva Komisijo, naj v večji meri uporablja svoje metode opozarjanja in če pri tem ni bi bila uspešna, uvede postopke za ugotavljanje kršitev zoper tiste države članice, ki še niso podpisale sporazumov za vzpostavitev svojih funkcionalnih blokov zračnega prostora;

26.

meni, da je pristop od zgoraj navzdol najuspešnejši in najučinkovitejši način za vzpostavitev enotnega neba, in zato poziva Komisijo, naj na podlagi poročila iz odstavka 15 predlaga ukrepe za odpravljanje posledic zamud pri izvedbi funkcionalnih blokov zračnega prostora in naj hitro preide od pristopa od spodaj navzgor k pristopu od zgoraj navzdol za zagotovitev, da se dosežejo cilji drugega paketa zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

27.

poziva države članice, naj na nacionalni politični ravni čim prej odpravijo pomanjkanje sredstev, zlasti v zvezi z nacionalnimi nadzornimi organi;

28.

poudarja, da morajo biti nacionalni nadzorni organi funkcionalno ločeni od izvajalcev navigacijskih služb letalskega prometa ter svoja pooblastila izvajati nepristransko, neodvisno in pregledno;

29.

poudarja, da je treba od nacionalnih izvajalcev navigacijskih služb letalskega prometa zahtevati, naj bodo proaktivni pri izvajanju zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

30.

ponovno poudarja, da lahko varno, učinkovito in prožno uporabo zračnega prostora dosežemo le s tesnim sodelovanjem in usklajevanjem med civilnimi in vojaškimi uporabniki zračnega prostora;

31.

poziva države članice, naj se s pomočjo pristojnih evropskih agencij osredotočijo na krepitev civilno-vojaškega sodelovanja in usklajevanja s sosednjimi državami;

32.

vztraja, naj države članice za dokončno vzpostavitev enotnega neba čim prej zagotovijo potrebna finančna sredstva; pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlagala kot horizontalno prednostno nalogo financiranje projekta enotnega neba in programa SESAR v instrumentu za povezovanje Evrope;

33.

priznava, da sta industrija in EU v raziskave in razvoj tehnologije SESAR vložili precejšnja finančna sredstva in da je zdaj čas za izvedbo potrebnih ukrepov, s katerimi bo mogoče izkoristiti prednosti teh naložb preko izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

34.

opozarja, da je treba načrte za izvedbo enotnega neba uskladiti z razvojno fazo in fazo uvajanja programa SESAR kot dela enotnega evropskega neba, kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 1070/2009;

35.

vztraja, da usklajevanje kljub potrebnim velikim naložbam prinaša veliko pomembnih in oprijemljivih koristi, vključno z optimizacijo letov, učinkovito porabo goriva, zmanjšanjem hrupa in onesnaženosti zraka, manjšim vplivom na podnebne spremembe ter prožno in varno uporabo manj razdrobljenega neba; poudarja učinkovitost, ki bi jo prineslo okrepljeno civilno-vojaško usklajevanje, saj bi uporaba skupne infrastrukture prispevala k zmanjšanju stroškov; poudarja, da bi okrepljena interoperabilnost med državami članicami in vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora prinesli tudi koristi pri čezmejnih operacijah;

36.

razume, da sta tehnologija SESAR in izvajanje projekta enotnega neba neločljivo povezani politiki, ki jih je treba razvijati, da bi prinesli koristi, zato industrijo poziva, naj resno pristopi k fazi uvajanja projekta SESAR;

37.

poudarja, da so proizvajalci že razvili ustrezne tehnologije in so te trenutno na razpolago, kar pomeni, da uspešna izvedba projekta SESAR predstavlja uresničljiv cilj;

38.

se zaveda, da je več poslovnih razlogov za naložbe v tehnologijo SESAR v večjih in bolj prometnih vozliščih kot pa na manjših regionalnih letališčih ali letališčih, ki poslujejo sezonsko; vendar vztraja, da bi bilo celotno omrežje bolj zmogljivo, če bi se s pomočjo javnega financiranja na splošno razširile zmogljivosti SESAR;

39.

meni, da je treba kot odziv na prizadevanja za standardizacijo, kar želi Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), na svetovni ravni sprejeti usklajen pristop in tako na svetovni ravni zagotoviti interoperabilnost novih tehnologij ter spodbuditi k podpisu protokolov o sodelovanju pri raziskavah in razvoju;

40.

meni, da je treba še bolj spodbujati steber uspešnosti, s katerim se navigacijskim službam letalskega prometa in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da čim bolje razvijejo strateška partnerstva in prejmejo spodbude za doseganje ciljev;

41.

poudarja, da je vojska ključni akter v okviru enotnega neba in mora biti v celoti vključena na vseh ravneh in v zelo zgodnji fazi; priznava napredek, dosežen pri izvajanju zakonodaje o enotnem evropskem nebu, in poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za uskladitev na strani vojske; ob upoštevanju nacionalnih posebnosti civilno-vojaških odnosov poziva države članice, naj se osredotočijo na krepitev civilno-vojaškega sodelovanja in interoperabilnosti ter uporabljajo najboljšo prakso na tem področju;

42.

meni, da je treba spodbujati sodelovanje med sosednjimi državami z namenom razširitve enotnega evropskega neba preko meja EU;

43.

poudarja, da je treba zmanjšati razdrobljenost evropskega zračnega prostora z uporabo tehnoloških inovacij, okrepitvijo načrta za navigacijske službe zračnega prometa in pravočasno vzpostavitvijo funkcionalnih blokov zračnega prostora, da bi tako zagotovili koristne učinke projekta enotnega neba;

44.

pozdravlja nenehno podporo držav članic in zainteresiranih strani, ki nudijo pomoč pri usklajevanju razlag in izvajanja zakonodaje o enotnem evropskem nebu;

45.

podpira javno-zasebni partnerski pristop, saj lahko ta v primeru, da je strukturiran in se ustrezno in učinkovito izvršuje na podlagi sodelovanja s pobudami in zavzetostjo, ustvarja položaj, ki je koristen za vse udeležene;

46.

vztraja, da bo izvajanje zakonodaje o enotnem evropskem nebu prineslo veliko koristi za vse zainteresirane strani, na primer z zmanjšanjem uporabniške takse, ki se prenese na končnega potrošnika, tj. potnika;

47.

meni, da bi morali organi, pristojni za izvajanje projekta enotnega neba, ves čas tesno sodelovati in da med njimi ne sme biti navzkrižij;

48.

poziva, naj se pravočasno pripravi zakonodajni predlog o prihodnji vlogi skupnega podjetja SESAR, da bo ohranil sedanjo vlogo tudi v prihodnje, saj je ključnega pomena za zagotovitev uspeha projekta enotnega neba; opozarja na dosedanja prizadevanja, da se dokaže njegova učinkovitost;

49.

spodbuja Komisijo, naj čim prej vzpostavi mehanizme upravljanja, spodbujanja in financiranja, vključno z javnim financiranjem, ki bodo zagotovili pravočasno in učinkovito uvedbo tehnologij SESAR, pri tem pa naj sodeluje z ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi in nameni posebno pozornost uporabi inovativnih finančnih instrumentov;

50.

ugotavlja, da strokovno znanje na vojaškem in civilno-vojaškem področju na različnih ravneh zagotavlja več udeleženih institucij, kot so Odbor za enotno nebo, Eurocontrol in Skupno podjetje SESAR, vendar je kljub temu še vedno potrebna usklajena in celovita analiza posledic enotnega evropskega neba/programa SESAR za vojsko; opozarja na potrebo po vključitvi Vojaškega odbora EU v ta proces, saj bo to zagotovilo ustrezno obveščenost načelnikov generalnih štabov;

51.

ob tem priznava, da je Evropska obrambna agencija po svoji naravi most med obrambno skupnostjo in Komisijo ter posrednik med vojaškimi zainteresiranimi stranmi; podpira krepitev vloge Evropske obrambne agencije pri krepitvi politične zavesti, mrežnem povezovanju, nudenju pomoči v fazi uvajanja programa SESAR in podpiranju držav članic pri finančni analizi in operativni analizi tveganj; ugotavlja, da ima Evropska obrambna agencija veliko možnosti, da prispeva k prihodnjim izzivom enotnega neba, na primer na področju opreme in usposabljanja; pozdravlja odločitev držav članic, da bodo v podporo Evropski obrambni agenciji pri programu SESAR vključile vojaški štab EU (EUMS); pozdravlja vzpostavitev vojaškega izvedbenega foruma enotnega neba/programa SESAR, ki ga podpira Evropska obrambna agencija, in spodbuja njegovo učinkovito nadaljevanje, saj ima moč, da združi vse pomembne akterje v obrambni skupnosti; poudarja, da je sodelovanje z Natom nujno in v zvezi s tem pozdravlja sedanji razvoj dogodkov;

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.