7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/13

—

ob upoštevanju člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlagata Guy Verhofstadt in Kristiina Ojuland v imenu skupine ALDE (B7-0196/2012),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o pravni državi v Rusiji (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2009 in politiki EU na tem področju (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o prihodnjem vrhunskem srečanju med EU in Rusijo 15. decembra 2011 ter izidu volitev v dumo 4. decembra 2011 (3),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. februarja 2012 o dosledni politiki do režimov, proti katerim EU uporablja omejevalne ukrepe (4),

—

ob upoštevanju tega, da je odbor za zunanje odnose senata ZDA 26. junija 2012 sprejel Akt o odgovornosti pravne države za Sergeja Mangnickega, katerega namen je uvedba prepovedi izdajanja vizumov in zamrznitve premoženja ruskim uradnikom, ki so domnevno vpleteni v pridržanje, zlorabo in smrt Sergeja Magnickega,

—

ob upoštevanju osnutka resolucije „Pravna država v Rusiji: primer Sergeja Magnickega“, ki je bil predložen na letnem zasedanju Parlamentarne skupščine OVSE leta 2012 in v katerem so bili nacionalni parlamenti pozvani, naj sprejmejo ukrepe za uvedbo vizumskih sankcij in zamrznitev premoženja,

—

ob upoštevanju člena 121(3) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0285/2012),

A.

ker so prijetje, pogoji pridržanja in nato smrt Sergeja Magnickega v priporu dobro dokumentiran in nazoren primer nespoštovanja temeljnih človekovih pravic;

B.

ker se s posmrtnim pregonom Sergeja Magnickega krši mednarodna in nacionalna zakonodaja, s čimer se nedvoumno kaže, da rusko kazensko pravosodje slabo deluje;

C.

ker se je Ruska federacija kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zavezala k polnemu spoštovanju temeljnih pravic in načel pravne države in ker ji je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč ter strokovno znanje za posodobitev njenega ustavnega in pravnega reda ter delovanje v skladu s tem redom;

D.

ker so kljub ugotovitvam preiskave o nezakonitosti prijetja in pridržanja Sergeja Magnickega ter o tem, da mu ni bil omogočen dostop do pravnega varstva, ki jih je leta 2011 objavil svet za človekove pravice ruskega predsednika, preiskave zastale, vpleteni uradniki pa so bili oproščeni in jim je bila celo dodeljena preiskava zadevnega posmrtnega primera; ker takšno ravnanje oblasti dokazuje, da je bil pregon Magnickega politično motiviran;

E.

ker je Evropska unija ruske oblasti ob številnih priložnostih in na različne načine – od rednega posvetovanja o človekovih pravicah do vrhovnih srečanj – pozvala, naj opravi temeljito neodvisno preiskavo tega posebnega, dobro dokumentiranega primera in preneha s trenutno prakso nekaznovanja;

F.

ker je primer Sergeja Magnickega sicer le eden od mnogih primerov zlorabe pristojnosti ruskih organov pregona, ki so grobo kršili pravno državo, je pa najbolj razvpit in dobro dokumentiran; ker obstajajo številni drugi sodni postopki, v katerih se domnevni gospodarski zločini in obtožbe o korupciji sistematično uporabljajo za obračunavanje s poslovnimi ali političnimi tekmeci;

G.

ker same omejitve izdajanja vizumov in drugi omejevalni ukrepi niso običajne pravosodne sankcije, temveč politični odraz zaskrbljenosti EU, ki naj bi bil viden širši javnosti, zato ostajajo potrebno in legitimno orodje zunanje politike;

H.

ker bi lahko sankcije EU v povezavi s primerom Magnickega ruske oblasti spodbudile, da bi se resnično potrudile ter se znova odločneje in bolj prepričljivo posvetile vprašanju pravne države v Rusiji in trenutni praksi nekaznovanja;

I.

ker so nacionalni parlamenti nekaterih držav članic EU, med drugimi Nizozemske, Združenega kraljestva, Švedske in Poljske, že sprejeli resolucije, v katerih so svoje vlade pozvali, naj uvedejo sankcije v zvezi s primerom Magnickega, nekateri drugi nacionalni parlamenti, na primer portugalski, francoski, španski in latvijski, pa takšne resolucije še pripravljajo;

1.

naslovi naslednja priporočila na Svet:

2.

spodbuja Svet, naj na podlagi dobro dokumentiranih, nenasprotujočih si in neodvisnih virov ter prepričljivih dokazov zavzame dosledno in proaktivno stališče do drugih hudih kršitev človekovih pravic v Rusiji ter v skrajnem primeru zoper kršitelje uvede podobne omejevalne ukrepe;

3.

poudarja, da je zavezanost ruskih oblasti osnovnim vrednotam, kot so pravna država ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še vedno glavni pogoj za odnose med EU in Rusijo ter za razvoj trdnega in zanesljivega partnerstva med njima;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, v vednost pa tudi Komisiji, državam članicam ter dumi in vladi Ruske federacije.