10.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 261/8

—

ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 29. septembra 2011 z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2011“ (COM(2011)0595) in spremljajočih dokumentov (SEC(2011)1107, SEC(2011)1108 in SEC(2011)1109) (1),

—

ob upoštevanju enajstega poročila o operativni dejavnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) – letnega poročila 2011 (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2010, skupaj z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Računskemu sodišču o strategiji Komisije na področju boja proti goljufijam (COM(2011)0376),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „O zaščiti finančnih interesov Evropske unije s kazenskim pravom in upravnimi preiskavami - Celostna politika za zaščito denarja davkoplačevalcev“ (COM(2011)0293),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji (4), svoje izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji (5) in sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308),

—

ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti – boj proti goljufijam – letno poročilo 2009 (8),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0121/2012),

A.

ker so EU in države članice skupaj odgovorne za zaščito finančnih interesov EU ter boj proti goljufijam in ker je tesno sodelovanje Komisije in držav članic pri tem bistvenega pomena,

B.

ker so za izvrševanje več kot 80 % proračuna Evropske unije in za zbiranje lastnih sredstev v obliki DDV in carin v prvi vrsti pristojne države članice,

C.

ker skupni finančni učinek nepravilnosti, ki so jih kontrolni sistemi odkrili v letu 2010, znaša 2 193 milijonov EUR v primerjavi s 1 757 milijoni EUR leta 2009,

D.

ker je po ugotovitvah Evropskega računskega sodišča pri plačilih, povezanih z računovodskimi izkazi, prišlo do pomembnih napak, pri čemer je stopnja napak za celoten proračun EU ocenjena na 3,7 %; ker je bilo ugotovljeno, da so bili kontrolni sistemi pri zagotavljanju pravilnosti plačil le delno uspešni, in ker so glavni viri napak povezani z upravičenostjo in javnimi naročili;

E.

ker Evropsko računsko sodišče v večini primerov meni, da so imeli organi držav članic pred izvedbo plačil na voljo dovolj informacij za odkrivanje in odpravljanje vsaj nekaterih od teh napak ter da je mehanizme popravkov in revizijske dejavnosti držav članic treba še izboljšati;

1.

poudarja, da je zaradi svetovne finančne krize in zlasti krize evroobmočja, s katerima se EU trenutno sooča, treba uvesti posebne ukrepe, da se zagotovi ustrezna zaščita finančnih interesov EU z vidika prihodkov, ki so neposredno povezani s finančnimi interesi držav članic; meni, da bi strožje izvajanje davčne politike Evropo lahko privedlo iz krize, zlasti z zmanjšanjem velikosti sive ekonomije EU, ki je po ocenah enaka približno petini uradnega BDP (9);

2.

poudarja, da lahko e-uprava poveča preglednost in prepreči goljufije in korupcijo ter s tem zaščiti javna sredstva; poudarja, da Evropa zaostaja za svojimi industrijskimi partnerji, med drugim zaradi slabe interoperabilnosti sistemov (10); poudarja, da mora Evropa, zlasti v času krize, okrepiti svoja prizadevanja za uresničitev e-uprave nove generacije, ki bi zagotovila večjo preglednost javnih financ;

3.

opozarja na dejstvo, da so elektronske negotovinske transakcije dokumentirane, zaradi česar je sodelovanje v sivi ekonomiji težje, in da med deležem elektronskih plačil v neki državi in njeno sivo ekonomijo (11) očitno obstaja tesna povezava; poziva države članice, naj znižajo svoje pragove za obvezna negotovinska plačila;

4.

poudarja potrebo po zanesljivih statističnih podatkih o obsegu goljufij in korupcije ter zlasti o stopnji izogibanja plačevanju davkov in carin ter zlorabe sredstev EU s strani organiziranih kriminalnih združb; obžaluje, da Komisija kljub večkratnim pozivom Parlamenta ni uspela posredovati teh podatkov;

5.

poudarja, da je goljufija primer namerne kršitve in kaznivo dejanje, nepravilnost pa je neizpolnjevanje pravil, ter obžaluje, da poročilo Evropske komisije goljufij ne obravnava temeljito, nepravilnosti pa se loteva zelo obširno; poudarja, da se člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) nanaša na goljufije, ne na nepravilnosti, in poziva k razlikovanju med goljufijami in napakami; poziva k temu, da se korupcija obravnava istočasno z goljufijo;

6.

ugotavlja, da se je leta 2010 finančni učinek nepravilnosti na strani odhodkov povečal in je tako znašal 1,8 milijarde EUR (ali 1,27 % dodeljenih sredstev), medtem ko je leta 2009 znašal 1,4 milijarde EUR (ali 1,13 % dodeljenih sredstev); tudi na strani prihodkov finančni učinek večji: 393 milijonov EUR (ali 1,88 % bruto skupnega zneska zbranih tradicionalnih lastnih sredstev) v primerjavi s 357 milijoni EUR (ali 1,84 %) leta 2009;

7.

obžaluje dejstvo, da se visoki zneski sredstev EU še vedno nepravilno porabljajo, in poziva Komisijo, naj sprejme odločne ukrepe za izterjavo več napačnih plačil, zagotavljanje, da države članice prevzamejo večjo odgovornost za nepravilno izplačane zneske, ki jih je treba še izterjati, učinkovitejše preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti in primerov goljufije ter takojšnjo začasno prekinitev plačil in uporabo učinkovitih kazni v primerih zlorabe sredstev EU;

8.

ugotavlja, da se je v letu 2010 povečalo število sporočenih nepravilnosti na vseh področjih, z izjemo predpristopnih sredstev in tradicionalnih lastnih sredstev, ter da je to povečanje povezano z zaključkom obdobja izvajanja Kohezijskega sklada 2000–2006 in izboljšavami sistema za upravljanje nepravilnosti (IMS);

9.

poudarja, da se kljub posodobljenemu in izboljšanemu sistemu za upravljanje nepravilnosti (IMS) in večjemu številu poročil v večini držav članic ter posledični večji kakovosti in zanesljivosti teh poročil pristopi držav članic k poročanju o nepravilnostih še vedno razlikujejo, zaradi česar je primernost nacionalnih sistemov poročanja dvomljiva; poziva vse države članice, naj sistem za upravljanje nepravilnosti (IMS) uvedejo v celoti in naj dosledneje spoštujejo svojo obveznost poročanja, nepravilnosti pa sporočajo hitreje;

10.

poleg tega izraža zaskrbljenost nad tem, da nekatere države članice sistema elektronskega poročanja še ne uporabljajo v celoti; poziva te države članice, naj to čim prej popravijo;

11.

ponovno obžaluje, da obstajajo resnični pomisleki o kakovosti informacij, ki jih posredujejo države članice, in ugotavlja, da nekatere države članice v poročilih še vedno navajajo zelo nizko število odkritih nepravilnosti in primerov goljufije, zato poziva Komisijo, naj Evropski parlament obvešča o učinkovitosti nacionalnih nadzornih sistemov v teh državah članicah;

12.

opominja, da zakonodaja Unije od držav članic zahteva, da o nepravilnostih poročajo najpozneje dva meseca po koncu četrtletja, v katerem je bila nepravilnost upravno ali sodno ugotovljena in/ali v katerem so postale znane informacije o nepravilnosti, ki je bila ugotovljena že prej; poziva države članice, naj storijo vse potrebno, vključno s poenostavitvijo nacionalnih upravnih postopkov, za spoštovanje zahtevanih rokov in skrajšanje časovne vrzeli med trenutkom ugotovitve nepravilnosti in trenutkom njenega sporočanja; poziva države članice, naj v prizadevanjih za boj proti goljufijam delujejo predvsem kot zaščitnice davkoplačevalskega denarja;

13.

poudarja, da so potrebni zanesljivi statistični podatki o obsegu goljufij in korupcije, zlasti v zvezi z utajo davkov in carin ter organiziranimi dejavnostmi kriminalnih združb, vpletenih v zlorabo sredstev EU; izraža obžalovanje, da Komisiji kljub večkratnim zahtevam Evropskega parlamenta ni uspelo zagotoviti takšnih podatkov;

14.

izraža razočaranje nad tem, da Komisija ni sposobna oceniti dejanskega obsega nepravilnosti in goljufij ter da posledično ni mogoče narediti ocene njihovega skupnega obsega v posameznih državah članicah ali opredeliti in disciplinirati držav članic z najvišjo stopnjo nepravilnosti in goljufij, k čemur je Evropski parlament pozval že leta 2009;

15.

poudarja, da so se v zadnjih letih razvile nove tehnike za merjenje korupcije in goljufij, ter poziva Komisijo, naj si nemudoma začne prizadevati za uporabo teh novih merilnih orodij in za zagotovitev ocene stopnje korupcije in goljufij pri uporabi sredstev EU in poneverbi njenih prihodkov; to bo omogočilo oceno učinkovitosti zaščite sredstev EU pred zlorabo in zaščito njenih prihodkov pred poneverbo;

16.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom, Evropskim računskim sodiščem in drugimi revizijskimi in kontrolnimi organi EU prevzame odgovornost za razvoj orodij za merjenje goljufij in korupcije, povezanih s sredstvi EU;

17.

ugotavlja, da je tako imenovano pravilo 50/50 (12), ki se uporablja v kmetijskem sektorju, za države članice učinkovita spodbuda za pospešitev in dokončanje postopkov izterjave; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi se ta mehanizem izterjav lahko uporabljal tudi na drugih področjih (kohezijska in predpristopna sredstva) in ali bi bilo v skladu s tem pravilom primerno skrajšati rok za postopke izterjave za polovico, tj. na dve ali štiri leta;

18.

ugotavlja, da je iz letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2010 razvidno, da plačila, prikazana v računovodskih izkazih za leto 2010, pri katerih je prišlo do večjega števila napak, predstavljajo 3,7 % vseh proračunskih izdatkov EU, tj. približno 4,5 milijarde EUR;

19.

ugotavlja, da poročilo Evropskega računskega sodišča poleg tega navaja, da so imeli organi držav članic pred odobritvijo plačil na voljo dovolj informacij za odkrivanje, odpravljanje ali preprečitev nekaterih od teh napak;

20.

opozarja, da pravilno pobiranje DDV in carin neposredno vpliva na gospodarstva držav članic in proračun EU; poudarja, da bi izboljšanje sistemov zbiranja prihodkov moralo biti najpomembnejša prednostna naloga za vse države članice, še zlasti pa za tiste, ki se v sedanjih gospodarskih razmerah soočajo z največjimi težavami;

21.

poudarja, da bi se bilo treba osredotočiti na učinkovitejše zbiranje prihodkov; izpostavlja, da davčne goljufije vodijo k izredno velikim izgubam za proračun EU in gospodarstva držav članic, s čimer še poslabšujejo dolžniško krizo; opozarja, da stroške obstoječe sive ekonomije nosijo tisti državljani, katerih dohodek je enostavno dokumentirati in izslediti;

22.

ugotavlja, da se podatki o nepravilnostih na področju tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih posredujejo države članice, močno razlikujejo, zato meni, da razvrščanje nepravilnosti in primerov goljufije v podatkovni zbirki lastnih sredstev OWNRES ni popolnoma zanesljivo; poziva Komisijo, naj razišče možnosti za izboljšanje te podatkovne zbirke, da se zagotovita zanesljivost in primerljivost podatkov, posredovanih v poročilih;

23.

poziva Komisijo, naj se še naprej osredotoča na izvajanje strategij carinskega nadzora držav članic, zlasti na področju uvoza, povezanega z visokim tveganjem, in izboljša dejavnosti odkrivanja nepravilnosti in domnevnih goljufij na področju tradicionalnih lastnih sredstev;

24.

izraža zaskrbljenost nad tem, da je tihotapljenje, zlasti tihotapljenje cigaret, še vedno velik problem za EU, ki nacionalnim proračunom in proračunu EU povzroča velike izgube sredstev; pozdravlja akcijski načrt Komisije za boj proti tihotapljenju cigaret in alkohola na vzhodni meji EU ter obnovitev carinskega sodelovanja s Kitajsko in Rusijo konec leta 2010, s katerima je bil dogovorjen strateški okvir za carinsko sodelovanje;

25.

pozdravlja rezultate skupne carinske operacije držav članic, imenovane Sirocco, izvedene junija 2010, ki jo je usklajeval Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in med katero je bilo zaseženih okoli 40 milijonov cigaret, 1,2 tone drobno rezanega tobaka za zvijanje, 7 000 litrov alkohola in 8 milijonov drugih ponarejenih proizvodov;

26.

ugotavlja, da velik del prihodkov izhaja iz davka na dodano vrednost (DDV) in da morajo Komisija in države članice zato spremljati obstoječe in tudi nove trende pri goljufijah ter se nanje učinkovito odzivati; pozdravlja zeleno knjigo Komisije o prihodnosti DDV in poziva k predložitvi konkretnih predlogov v zvezi z njegovo reformo;

27.

opozarja, da je po študiji, ki jo je izvedla Evropska komisija (13), povprečni primanjkljaj DDV v EU (14) ocenjen na 12 %; posebej opozarja na dejstvo, da je ta primanjkljaj v Grčiji in Italiji, tj. državah, ki se spopadata z najhujšo dolžniško krizo in katerih položaj ogroža gospodarsko stabilnost celotne EU-27, dosegel zaskrbljujočo raven 30 % in 22 %;

28.

poudarja, da primanjkljaj DDV ni posledica samo izogibanja davkom in izgub zaradi plačilne nesposobnosti, ampak tudi goljufij, in da se te izgube DDV, ki se merijo v milijardah EUR, povečini nadomeščajo z varčevalnimi ukrepi, ki prizadenejo tiste državljane EU, katerih dohodek je mogoče enostavno izslediti;

29.

opozarja na dejstvo, da se model pobiranja DDV od svoje uvedbe dalje ni spreminjal; poudarja, da je slednji glede na številne spremembe, do katerih je prišlo v tehnološkem in gospodarskem okolju, zastarel;

30.

poudarja, da so prihodki od carin pomemben del tradicionalnih lastnih sredstev EU in vir dohodka za vlade držav članic, ki obdržijo 25 % teh prihodkov, da pokrijejo stroške zbiranja; ponavlja, da učinkovito preprečevanje nepravilnosti in goljufij na tem področju varuje finančne interese Unije in ima pomembne posledice za notranji trg, saj odpravlja nepoštene prednosti gospodarskih subjektov, ki se izogibajo plačevanju carine, pred gospodarskimi subjekti, ki svoje obveznosti v tem pogledu izpolnjujejo;

31.

poudarja, da pravilno delovanje carine neposredno vpliva na izračun davka na dodano vrednost;

32.

v zvezi s tem opozarja, da je Evropsko računsko sodišče v svojem posebnem poročilu št. 13/2011 (15) ugotovilo, da je v sedmih državah članicah, ki jih je to sodišče revidiralo, v letu 2009 že samo uporaba carinskega postopka 42 (16) prispevala k ekstrapoliranim izgubam v višini približno 2 200 milijonov EUR (17), kar je 29 % DDV, ki bi se teoretično odmeril na davčno osnovo vsega uvoza, ki je bil leta 2009 opravljen po carinskem postopku 42 v teh državah;

33.

opozarja, da je Evropsko računsko sodišče ugotovilo resne pomanjkljivosti pri kontroli poenostavljenih carinskih postopkov, ki predstavljajo 70 % vseh carinskih postopkov; opozarja, da so slednje vodile k neupravičenim izgubam za proračun Unije in h kršitvam trgovinske politike EU; poudarja, da so ugotovljene pomanjkljivosti med drugim vključevale nekakovostne ali slabo dokumentirane revizije in premajhno uporabo tehnik samodejne obdelave podatkov za opravljanje preverjanj med izvajanjem poenostavljenih postopkov;

34.

ugotavlja, da se je leta 2010 število nepravilnosti in primerov suma goljufije, o katerih so poročali, povečalo, njihov finančni učinek pa se je s 13 milijonov EUR leta 2009 povzpel na 69 milijonov EUR;

35.

izraža obžalovanje, da stanje glede celotnih izterjanih sredstev še vedno ni zadovoljivo: države članice so med proračunskim letom 2010 izterjale 175 milijonov EUR, kar predstavlja 42 % dolgov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada iz leta 2007 in naslednjih let, medtem ko je preostali skupni znesek za izterjavo konec proračunskega leta 2010 znašal 1,2 milijarde EUR; iz naslova pravila 50/50 so države članice iz svojih nacionalnih proračunov v proračun EU prenesle le 300 milijonov EUR; izraža obžalovanje, da Komisija ni upoštevala zahteve Evropskega parlamenta in slednjemu v poročilu o zaščiti finančnih interesov Evropske unije za leto 2010 ni posredovala informacij o napredku na tem področju; ponovno poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za uresničitev učinkovitega sistema za izterjavo sredstev in o tem obvešča Evropski parlament;

36.

izraža obžalovanje, da nekatere države članice leta 2010 niso spoštovale rokov za poročanje o nepravilnostih; soglaša s Komisijo, da morajo vse države članice izboljšati predložena poročila; opozarja, da so se Finska, Avstrija in Nizozemska zavezale k spoštovanju obveznosti glede poročanja, in poziva Komisijo, naj v letnem poročilu o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – zagotovi informacije o napredku, ki so ga v letu 2011 dosegle te države članice;

37.

je zaskrbljen, ker so leta 2010 Italija in države članice EU-12 več kot 90 % sporočenih primerov nepravilnosti razvrstile med primere „suma goljufije“; poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno s tesnim sodelovanjem z evropskimi institucijami, za obravnavo vseh vzrokov za goljufije, povezane s sredstvi EU;

38.

izraža zaskrbljenost nad sumljivo skromnim številom sporočenih primerov suma goljufije iz Francije, Nemčije, Španije in Združenega kraljestva, še zlasti ob upoštevanju velikosti teh držav in prejete finančne podpore, kot je opisala Komisija v svojem poročilu o zaščiti finančnih interesov Unije; meni, da to zbuja utemeljene dvome o spoštovanju načel poročanja; poziva Komisijo, naj vključi podrobne informacije o uporabljeni metodologiji poročanja in sposobnosti odkrivanja primerov goljufije v teh državah članicah; znova poziva Komisijo, naj natančno spremlja učinkovitost sistemov nadzora in kontrole v državah članicah ter zagotovi, da informacije o stopnji nepravilnosti v državah članicah odražajo dejansko stanje; poziva Komisijo, naj v poročilu o zaščiti finančnih interesov EU zagotovi informacije o ukrepih, ki so bili sprejeti na tem področju v letu 2011;

39.

na osnovi podatkov iz letnega poročila o zaščiti finančnih interesov Evropske unije za leto 2010 je bilo okoli 70 % vseh sporočenih primerov nepravilnosti povezanih s kohezijsko politiko, področje te politike pa je istega leta imelo tudi najvišjo stopnjo izterjave odhodkov (več kot 60 %); poudarja, da glede na posredovane podatke dejanskega števila nepravilnosti in primerov goljufije na tem področju ni mogoče objektivno oceniti, ker je visoko število poročanj o nepravilnostih in (ali) primerih goljufije lahko povezano z uvedbo sistema za upravljanje nepravilnosti (IMS) v letu 2009;

40.

pozdravlja napredek v letu 2010 na področju izterjanih zneskov za programsko obdobje 2000–2006, ki so predstavljali 70 % nepravilno plačanih sredstev ali 2,9 milijarde EUR v primerjavi s 50 % leta 2009;

41.

ugotavlja, da Danska, Francija, Malta, Nizozemska, Švedska in Slovenija v letu 2010 niso poročale o nobenem primeru nepravilnosti na tem področju, kar vzbuja dvom o pravilnosti uporabe sistema IMS; izraža zaskrbljenost nad nizko stopnjo izterjave na Madžarskem, v Češki republiki in Sloveniji (približno 20 % ali manj); poziva Komisijo, naj ukrepa in razišče razloge ter v poročilu o zaščiti finančnih interesov EU za naslednje leto Evropski parlament obvesti o doseženem napredku;

42.

poudarja, da je, kot kažejo podatki iz poročila o zaščiti finančnih interesov Evropske unije za leto 2010, iz analize kategorij nepravilnosti, ki so najpogosteje sporočene, razvidno, da se nepravilnosti najpogosteje ugotovijo v izvedbeni fazi projektnega cikla, finančni učinek pa je največji v fazi izbora in oddaje naročil; poudarja, da bi bilo z uporabo preglednega, jasnega in prožnega sistema javnih naročil, dejavnejšo uporabo elektronskega sistema javnih naročil in določitvijo splošnih načel za oddajo javnih naročil na ravni EU mogoče zagotoviti učinkovitejšo uporabo sredstev držav članic in EU; pričakuje, da bo Komisija učinkovito izvedla reformo sistema javnih naročil;

43.

izraža zaskrbljenost nad tem, da so za predpristopna sredstva značilne najnižje stopnje izterjave na področju odhodkov: leta 2010 je ta stopnja dosegla komaj 10 % v primerjavi s 27 % leta 2009; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja izterjave za obdobje 2002–2006 še vedno nizka (okoli 30-odstotna), zlasti v Bolgariji, Turčiji, Litvi in Latviji, in poziva Komisijo, naj z ustreznimi ukrepi zagotovi, da bodo države upravičenke pojasnile razloge za nizke stopnje izterjave, izboljšale svojo učinkovitost in dopolnile manjkajoče podatke o dokončanih postopkih izterjave;

44.

ugotavlja, da je, tako kot leta 2009, največ nepravilnosti in primerov goljufije povezanih z uporabo sredstev iz sklada posebnega pristopnega programa za kmetijstvo in razvoj podeželja (SAPARD) v Romuniji in Bolgariji; pozdravlja dejstvo, da je Bolgarija dosegla velik napredek pri krepitvi nacionalnih nadzornih sistemov, kar se kaže v tem, da so v letu 2010 velik del primerov nepravilnosti in suma goljufije odkrili domači ali nacionalni nadzorniki in inšpektorji, ne pa zunanji; izraža obžalovanje, da se v Romuniji večina nepravilnosti in primerov suma goljufije še vedno odkrije na podlagi inšpekcijskih pregledov, ki jih izvedejo službe EU ali ki se izvedejo na njihovo zahtevo; poziva Komisijo, naj za izboljšanje stanja tesno sodeluje z romunskimi organi;

45.

pozdravlja cilj Komisije, da nove države upravičenke (Turčijo, Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Črno goro) podpre pri njihovih prizadevanjih za uvedbo sistema upravljanja nepravilnosti (IMS);

46.

ponovno poudarja, da je treba še naprej krepiti neodvisnost, učinkovitost in uspešnost Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

47.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito in pravočasno izvajanje priporočil urada OLAF, ki jih slednji izda po preučitvi primerov;

48.

meni, da bi države članice morale letno poročati o nadaljnjem poteku primerov, ki jih OLAF pošlje njihovim pravosodnim organom, tudi o kazenskih in denarnih sankcijah, predvidenih za te primere;

49.

poziva Komisijo, zadevne agencije Unije in države članice, naj ukrepajo in zagotovijo dovolj denarja za to, da sredstva EU ne bodo predmet korupcije, naj sprejmejo odvračilne kazni v primerih korupcije in goljufije, naj zaostrijo ukrepe za zaplembo premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, kot so goljufija, utaja davkov in pranje denarja;

50.

poudarja, da sporočilo Komisije z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ iz leta 2011 ocenjuje, da se v EU zaradi korupcije letno izgubi 120 milijard EUR, kar povzroča finančno škodo, zmanjšuje sredstva javnih financ in spodkopava zaupanje v demokratične institucije; obenem poudarja, da resolucija Parlamenta o prizadevanjih EU za boj proti korupciji iz leta 2011 navaja, da korupcija vodi v zlorabo javnih sredstev na splošno in sredstev davkoplačevalcev EU ter izkrivljanje trga, in vzporedno z zgoraj navedeno izjavo poziva Komisijo in zadevne organe Unije, naj zagotovijo, da sredstva EU ne bodo predmet korupcije;

51.

pozdravlja odločitev Evropskega parlamenta, da ustanovi posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja;

52.

pozdravlja dejstvo, da je Malta 20. januarja 2011 ratificirala Konvencijo o zaščiti finančnih interesov EU; izraža obžalovanje nad tem, da Češka republika te konvencije še ni ratificirala, in to državo članico poziva, naj to stanje čim prej popravi; prav tako poziva Estonijo, naj ratificira Protokol z dne 29. novembra 1996 o razlagi Konvencije s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti;

53.

spominja, da je program Hercule II finančni instrument, ki ga upravlja Komisija (urad OLAF) na področju zaščite finančnih interesov EU in preprečevanja s tem povezanih kaznivih ravnanj, vključno s tihotapljenjem cigaret; ugotavlja, da je vmesna ocena programa Hercule II potrdila njegovo dodano vrednost; meni, da bi morali v okviru naslednika tega instrumenta, programa Hercule III, še naprej izboljševati tehnično opremo v državah članicah, financirati dostop do bistvenih podatkovnih zbirk za preiskave, ki jih opravljajo organi držav članic in urad OLAF, ter spodbujati boj proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret v skladu z obstoječimi pravno zavezujočimi sporazumi s proizvajalci tobaka;

54.

ponovno poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo, izvajajo in v rednih presledkih ocenjujejo enotne sisteme javnega naročanja, preprečujejo goljufije in korupcijo ter opredelijo in izvajajo jasne pogoje za sodelovanje pri javnih naročilih in merila, na podlagi katerih se sprejemajo odločitve o javnih naročilih, prav tako pa jih poziva, naj sprejmejo in izvajajo sisteme za revizijo odločitev o javnih naročilih na nacionalni ravni, naj zagotovijo preglednosti in odgovornost v javnih financah ter naj sprejmejo in izvajajo sisteme za obvladovanje tveganja in notranji nadzor;

55.

pozdravlja objavo zelene knjige Komisije o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil z naslovom „Za učinkovitejši evropski trg javnih naročil“ januarja 2011; ugotavlja, da je bilo konec junija 2011 sprejeto ocenjevalno poročilo tega posvetovanja in da je Komisija decembra 2011 sprejela svoje predloge o reformi pravil EU na področju javnih naročil (direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES);

56.

poziva Komisijo, naj Parlamentu sporoči, katere druge kazalnike, vire ali postopke lahko uporabi, poleg informacij, ki jih zagotovijo prijavitelji nepravilnosti ali informanti, da ugotovi, na katerih področjih financiranja ali prihodkov EU so prisotne večje stopnje goljufij;

57.

poziva Komisijo, naj ščiti in spodbuja raziskovalno in neodvisno novinarstvo, ki je temeljni dejavnik v boju proti kriminalu, goljufijam in korupciji v škodo evropskih sredstev;

58.

poziva Komisijo, naj oceni, ali preiskovani primeri goljufije, ki so jih prijavili prijavitelji nepravilnosti ali informanti, ustrezajo področjem, kjer se na osnovi neodvisnih meril ali kazalnikov ocenjuje, da obstaja možnost visoke stopnje goljufij; v nasprotnem primeru naj oceni druge postopke za začetek preiskav na področjih, kjer se primeri suma goljufije prikrivajo v skladu z „zakoni o zamolčanju kaznivih dejanj“, ki preprečujejo razkrivanje informacij prek prijaviteljev nepravilnosti in informantov;

59.

glede na situacijo, ki se ponavlja že leta, tj. da države članice podatkov ne posredujejo pravočasno ali da slednji niso natančni in ne omogočajo primerjave, zaradi česar ni mogoče objektivno oceniti pravega obsega goljufij v državah članicah, Evropski parlament, Komisija in OLAF pa ne morejo izvajati svojih funkcij, kar zadeva oceno stanja in predložitev predlogov, poudarja, da takšnega stanja ne smemo dopuščati, ter poziva Komisijo, naj prevzame polno odgovornost za povračilo zneskov, ki so jih države članice neupravičeno izplačale, zbere enotne primerljive podatke in vzpostavi načela poročanja za vse države članice;

60.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.