6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/74

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o posvetovanjih v Odboru za peticije,

—

ob upoštevanju pravice do peticije v skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 20 PDEU, v katerem je opredeljen pojem državljanstva,

—

ob upoštevanju drugega dela PDEU z naslovom Nediskriminacija in državljanstvo Unije, in Naslovov III in V Listine o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 45 PDEU, ki zagotavlja prosto gibanje delavcev, kar vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic EU v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji,

—

ob upoštevanju členov 3, 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji in člena 8 PDEU,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 z naslovom "Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2010. Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU" (COM(2010)0603),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom z dne 27. oktobra 2010 "K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo" (COM(2010)0608),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (2) (v nadaljnjem besedilu direktiva o prostem gibanju in prebivanju),

—

ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (3) (v nadaljnjem besedilu direktiva o poklicnih kvalifikacijah),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o težavah in perspektivah v zvezi z državljanstvom Unije (5),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 11. avgusta 2011 za sklep Evropskega parlamenta in Sveta z o evropskem letu državljanov (2013) (COM(2011)0489),

—

ob upoštevanju stockholmskega programa, ki državljana postavlja v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice, s tem ko zagotavlja spoštovanje raznolikosti in varstvo najbolj ranljivih,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za ustavne zadeve (A7–0047/2012),

A.

ker imajo državljani Unije – ne glede na njihovo morebitno invalidnost – med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pravico do zaščite s strani diplomatskih in konzularnih organov druge države članice v tretjih državah ter pravico naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku Pogodb (6);

B.

ker je Lizbonska pogodba okrepila in natančno opredelila koncept državljanstva EU – ki je bil prvič uveden z Maastrichtsko pogodbo – in pravice, ki izhajajo iz njega in se tudi izvajajo s sodno prakso, izboljšal se je status in podoba Evropske unije kot zagovornice pravic državljanov, zagotovljena so zakonodajna sredstva za spodbujanje dejavnega sodelovanja državljanov EU, določene ali spodbujene pa so tudi nove pravice, denimo evropska državljanska pobuda in pravice posameznika iz Listine o temeljnih pravicah; ker bi bilo treba državljanstvo EU razumeti kot vir pravic in dolžnosti;

C.

ker to kaže na prizadevanje EU, da bi državljane postavila v središče svojih dejavnosti in oblikovala območje svobode, pravice in pravic za vse državljane EU;

D.

pozdravlja sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z razlago člena 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti sodbo v zvezi z organizacijo The Equal Rights Trust, ki je poudarila, da morajo institucije držav članic prednostne temeljne pravice Unije upoštevati tudi, če želijo z nacionalnimi ukrepi omejiti temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja PDEU;

E.

ker je prosto gibanje del koncepta človekovih pravic in državljanstva Unije ter je ena od temeljnih pravic in svoboščin, ki so državljanom Unije priznane s Pogodbama;

F.

ker se sedem let po začetku veljavnosti direktive o prostem gibanju in prebivanju še vedno pojavlja preveč težav v zvezi z njenim izvajanjem; ker večina pritožb zadeva državljane EU, njihovo pravico do vstopa, pravico do prebivanja več kot tri mesece, veljavnost njihovih dovoljenj za prebivanje, ohranitev njihove pravice do prebivanja in stalnega prebivanja ter pravice njihovih družinskih članov;

G.

ker mnogo državljanov ne more razpolagati z vsemi bistvenimi elementi svojih pravic, ki so zapisane v direktivi o prostem gibanju in prebivanju, zlasti pri uveljavljanju pravic družinskih članov, ki so državljani tretje države;

H.

ker morajo državljani EU, ki imajo običajno prebivališče v Združenem kraljestvu in ki zaprosijo za določene socialnovarstvene dajatve, opraviti tako imenovani preizkus za pridobitev pravice do prebivanja, ki uvaja dodatne pogoje za državljane, ki niso državljani Združenega kraljestva;

I.

ker je bilo vprašanje izgona Romov iz Francije leta 2010 sporno ne le z vidika temeljnih pravic, ampak tudi z vidika pravice do prostega gibanja in diskriminacije na podlagi državljanstva ter rasne in etnične pripadnosti;

J.

ker je Parlament 15. decembra 2011 sprejel resolucijo o prostem pretoku delavcev znotraj Evropske unije, v kateri poudarja pravice romunskih in bolgarskih delavcev na enotnem trgu (7); ker je več držav članic sklenilo, da bodo uvedle ali še naprej izvajale prehodne ureditve, ki omejujejo dostop romunskih in bolgarskih državljanov do njihovega trga dela; ker lahko taki ukrepi povzročijo izkoriščanje delavcev in nezakonito delo ter preprečijo dostop do socialnovarstvenih dajatev;

K.

meni, da prosto gibanje ali prostovoljna mobilnost delavcev pogojujeta ali spodbujata uveljavljanje številnih pravic, ki jih državljanom podeljuje zakonodaja Unije; prav tako meni, da lahko olajševaje prostega gibanja poveča možnosti državljanov, da v celoti izkoristijo enotni trg, hkrati pa je lahko bistveno gonilo rasti;

L.

meni, da pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic omogoča boljše razumevanje vrednosti evropskega povezovanja le, če jo spremljajo konkretni ukrepi, ki jih Unija in države članice sprejmejo na področju obveščanja, usposabljanja, priznavanja diplom, mobilnosti delavcev (med sezonskimi, čezmejnimi, napotenimi delavci, delavci, preseljenimi zaradi prenosa sedeža, itd.);

M.

ker je veliko število peticij razkrilo težave na področju dostopa do socialnovarstvenih dajatev, zlasti zaradi pomanjkanja sodelovanja med nacionalnimi organi, neustrezne uporabe načela seštevanja dajatev, ki se izplačujejo v več državah članicah (zlasti glede prenosljivosti pokojnin), neposredovanja ustreznih informacij o veljavnih pravilih ali zamudnih upravnih postopkov; ker sodba Sodišča EU z dne 21. julija 2011 (8) potrjuje pravico državljanov EU, da se preselijo v drugo državo članico EU, ter pravico do socialnega varstva;

N.

ker je bolonjski proces, ki posplošuje diplome kot dokazila o uspešno končanem univerzitetnem študiju, stopnja na poti k lažjemu priznavanju diplom;

O.

ker je treba upoštevati težave, povezane z nepravilnim izvajanjem Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (izravnalni ukrepi, zahteve za predložitev dodatnih dokumentov, neutemeljene negativne odločbe države članice gostiteljice, nepotrebne zamude pri obdelavi prošenj, sistematično izvajanje posebnih jezikovnih preizkusov znanja), ki močno ovirajo uveljavljanje pravic državljanov po vsej EU in jim tako odvzemajo koristi socialne kohezije;

P.

ker so vlagatelji peticij nemški agenciji za zaščito otrok (Jugendamt) očitali diskriminacijo zoper nenemške zakonce v mešanih zakonskih zvezah; ker zaradi svojega neodvisnega delovanja Jugendamt v nekaterih primerih še povečuje težave, s katerimi se srečujejo razvezani tuji starši, ki želijo s svojimi otroki zapustiti nemško ozemlje;

Q.

ker je Parlament sprejel resolucijo (9) dne 25 oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov; ker veliko peticij vložijo invalidi, ki se vsak dan srečujejo z mnogimi ovirami, ki jim preprečujejo uživanje pravic državljanov EU, tj. z ovirami pri običajni uporabi izobraževalnega sistema in dostopu do zavarovanja ali infrastruktur javnega prevoza; ker EU potrebuje skladen sistem za ugotavljanje stopnje invalidnosti, saj brez njega lahko pogosto pride do nepravične obravnave in celo socialne izključenosti;

R.

ker ima vsak državljan EU, ki je v sodnem postopku v neki državi članici, pravico, da za svojo obrambo dostopa do dokumentov, prevedenih v njegov materni jezik, in to zato, da bi se izognili vsakršni diskriminaciji na podlagi jezika ter predvsem da bi bil vsak državljan seznanjen s celotnim sodnim postopkom, ki poteka proti njemu, v sodno sprejemljivih rokih;

S.

ker sta največji oviri za izvajanje aktivnega državljanstva Unije slaba ozaveščenost ljudi o njihovih pravicah kot državljanov Unije ter pomanjkanje jasno strukturiranega in široko zastavljenega obveščanja; ker morata zaradi tega Parlament in Komisija svoje delovanje za krepitev državljanstva Unije osredotočiti na boljše, ustrezno financirano obveščanje državljanov in držav članic na lokalni in nacionalni ravni, hkrati pa morata odpraviti vse preostale pravne in upravne ovire, ki državljanom EU preprečujejo uveljavljanje njihovih pravic, morata pa tudi zagotoviti, da bodo državljani lahko enostavno dostopali do jasnih in točnih nasvetov;

1.

pozdravlja poročilo o državljanstvu EU iz leta 2010, ki določa cilj odpraviti ovire za pravice državljanov EU, in meni, da predlogi v poročilu predstavljajo konkretne ukrepe za zmanjšanje nekoristnih izdatkov, s tem pa prispevajo h kupni moči državljanov EU, kar je v času krize še zlasti pomembno; poziva Komisijo, naj čim hitreje pripravi in odobri zakonodajne in nezakonodajne ukrepe iz tega poročila, da bi pravice državljanov EU dejansko učinkovale in bi vse države članice odpravile omenjene ovire in uvedle upravne ukrepe za lažje uživanje teh pravic, hkrati pa odpravile možna protislovja med nacionalnim in evropskim pravom;

2.

ugotavlja, da je pravica naslavljati peticije na Evropski parlament sicer izrecno določena v Pogodbah, vendar pa državljani o njej ne vedo dovolj ali je ne uveljavljajo, zato zahteva boljše, aktivno obveščanje državljanov – z utemeljitvami in pojasnili – o njihovi pravici do naslavljanja peticij v enem od uradnih jezikov Evropske unije; poleg tega poziva Komisijo, naj zato, da bi zajela čim več državljanov, o pravici do peticije okrepljeno obvešča prek svojih uradov v državah članicah, decentraliziranih informacijskih mrež, mreže nacionalnih varuhov človekovih pravic in vseh organizacij, ki sodelujejo s Komisijo in Parlamentom;

3.

meni, da je evropska državljanska pobuda, ki se bo začela uporabljati s 1. aprilom 2012, prvi instrument nadnacionalne participativne demokracije, ki bo državljanom omogočil dejavno udeležbo pri oblikovanju evropskih politik in zakonodaje; zahteva učinkovito, pregledno in odgovorno izvajanje uredbe o evropski državljanski pobudi ter zlasti poziva institucije EU in države članice, naj pravočasno oblikujejo vsa upravna in uporabna sredstva, ki so potrebna; dejavno in učinkovito naj državljane obveščajo o tem novem instrumentu, da bodo od njega imeli polno korist, njegovo poznavanje med ljudmi pa naj gradijo zlasti na "evropskem letu državljanov" (2013); poleg tega meni, da bi moral Odbor za peticije zaradi izkušenj, ki jih je dobil v neposrednem odnosu z državljani, dobiti nalogo, da organizira javne predstavitve za organizatorje uspešnih evropskih državljanskih pobud, kot je to predvideno v členu 11 uredbe o evropski državljanski pobudi; predlaga, naj Komisija za Odbor za peticije redno pripravlja poročilo o izvajanju evropske državljanske pobude;

4.

poziva Komisijo, naj se pri pripravi letnega poročila o izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah ne osredotoča le na izvajanje Listine, ampak tudi na uporabo vseh členov Pogodbe EU v zvezi s temeljnimi pravicami in na položaj temeljnih pravic v Evropski uniji; poziva Komisijo, naj v to poročilo vključi podrobnejše informacije o tem, kako države članice Listino izvajajo pri uveljavljanju evropskega prava, ter o vprašanjih, ki so jih zastavili državljani, o njihovem reševanju in o tem, katere konkretne nadaljnje ukrepe je sprejela;

5.

poziva vse institucije, organe, urade in agencije Unije, naj zagotovijo uveljavljanje pravice do dostopa do dokumentov, ki jo določa Uredba (ES) št. 1049/2001 (10), ene najpomembnejših pravic, ki jih uživajo državljani EU, povečajo preglednost in zagotovijo enostaven in uporabniku prijazen in celosten dostop do dokumentov in informacij – vključno z zagotavljanjem tehnologij brez ovir –, da bi lahko državljani še tesneje sodelovali v procesu sprejemanja odločitev; v zvezi s tem opozarja na osrednji pomen dela evropskega varuha človekovih pravic pri uveljavljanju pravice dostopa do dokumentov institucij Unije;

6.

ob priznavanju pravice do dostopa do informacij kot enega od temeljev demokracije poudarja, da dostop do informacij ne sme povzročiti kršitve drugih temeljnih pravic, kot je pravica do zasebnosti in varstva podatkov; poudarja, da je dostop do informacij v lasti institucij EU bistvenega pomena za državljane, ki želijo razumeti politične in gospodarske razmisleke, na katerih temelji sprejemanje odločitev; meni, da bi Komisija lahko izboljšala dostop do informacij o preiskavah in primerih kršitev, ne da bi bil ogrožen namen preiskav, in da lahko prevladujoči javni interes upraviči dostop do teh primerov, zlasti če gre za temeljne pravice, zdravje ljudi ali živali in zaščito okolja pred nepopravljivo škodo, ali če potekajo postopki v zvezi z diskriminacijo neke manjšine ali kršenjem osebnega dostojanstva, pod pogojem, da je pri tem zagotovljeno varovanje poslovne tajnosti in občutljivih informacij v zvezi s sodnimi primeri, primeri na področju konkurence in osebnimi spisi;

7.

spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s sedanjimi prizadevanji za zagotovitev celovitega in pravilnega prenosa in izvajanja direktive o prostem gibanju in prebivanju v državah članicah ter pri tem polno uporablja svoja pooblastila za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva države članice, naj odpravijo obstoječe pravne in praktične ovire za prosto gibanje državljanov in naj ne uvedejo zamudnih in neutemeljenih upravnih postopkov ali dopuščajo nesprejemljive prakse, ki bi omejevale uveljavljanje te pravice; poleg tega poziva Komisijo, naj pospeši svoja prizadevanja za povečanje ozaveščenosti državljanov o pravici do prostega gibanja ter jim pomaga pri njenem uresničevanju, zlasti ko se ta pravica odreka ali omejuje oziroma pri ravnanju, ki ima za posledico neposredno ali posredno diskriminacijo; pri tem vabi Komisijo, naj oceno politik v zvezi s prostim gibanjem pripravi v naslednjem poročilu o državljanstvu EU in predlaga, kako konkretno izvajati svobodo gibanja; opozarja, da čeprav je koncept državljanstva Unije tesno povezan s pravico do prostega gibanja, pa državljani, ki ne zapustijo države članice izvora, prav tako uživajo pravice kot državljani Unije;

8.

ponovno poziva države članice, naj zagotovijo prosto gibanje vsem državljanom EU in njihovim družinam brez diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali državljanstva; ponovno poziva države članice, naj v celoti izvajajo pravice iz členov 2 in 3 Direktive 2004/38/ES (11) ne le za različnospolne zakonce, pač pa tudi za registriranega partnerja, člana gospodinjstva državljana EU in partnerja, s katerim ima državljan EU ustrezno potrjeno in stalno razmerje, vključno z istospolnimi pari, na osnovi načel vzajemnega priznavanja, enakosti, nediskriminacije, dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno izvajanje te direktive;

9.

poziva države članice, naj odpravijo ovire za prosto gibanje državljanov EU, usmerjajo mobilne delavce in jim svetujejo o zaposlitvenih priložnostih ter o življenjskih in delovnih pogojih v EU, ob tem pa jih s pomočjo že obstoječih orodij (EURES) seznanjajo z negativnimi stranmi nezakonitega dela oziroma prednostmi opravljanja zakonitega dela (davčne in socialne koristi, pravica do poklicnega usposabljanja, pravica do državljanstva, prebivališča, združitve družine, dostop otrok do izobraževanja in vajeništva),;

10.

poziva k boljšemu usklajevanju držav članic pri reševanju problemov, kakršna sta dvojna obdavčitev in premalo usklajene obdavčitve pokojnin za državljane EU, zato države članice poziva, naj dopolnijo in posodobijo dvostranske sporazume o sodelovanju; podpira prizadevanja Komisije pri pripravi nove zakonodaje za odpravo davčnih preprek ter meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti plačilu dajatev ob registraciji motornih vozil, ki so bila prej registrirana v drugi državi članici,

11.

države članice, ki so se v skladu s pristopno pogodbo za Romunijo in Bolgarijo odločile za sedemletni moratorij, do 1. januarja 2014, opozarja na pravico do prostega gibanja znotraj EU za delavce iz teh dveh držav, oziroma, če so se odločile, da bodo še naprej uporabljale prehodne ureditve, ki romunskim in bolgarskim državljanom omejujejo dostop do njihovih trgov dela (12), jih poziva, naj svoje odločitve ponovno pretehtajo v najkrajšem možnem času, pri tem pa upoštevajo načelo enakosti, prepoved diskriminacije, neupravičenost teh odločitev in načelo solidarnosti, da pravice iz državljanstva EU na področju zaposlovanja za romunske in bolgarske državljane ne bodo več dolgo omejene;

12.

poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni številnim prejetim peticijam o težavah pri pretoku listin o osebnem stanju in pri njihovem priznavanju in učinkovanju (13) ter naj nanje odgovarja bolj natančno; poudarja, da je treba za te listin čim prej zagotoviti vzajemno priznavanje in njihov prost pretok, brez diskriminacije, v skladu s členom 21 Listine o temeljnih pravicah;

13.

poudarja dejstvo, da množični izgoni kršijo direktivo o prostem gibanju in prebivanju ter nasprotujejo osnovnim vrednotam in načelom, na katerih temelji Evropska unija; opozarja, da je v skladu s to direktivo svobodo gibanja in prebivanja zaradi javnega reda ali javne varnosti dopustno omejiti izključno na podlagi osebnega obnašanja, brez vsakršne diskriminacije na podlagi invalidnosti ali etnične ali nacionalne pripadnosti, in da pomanjkanje finančnih sredstev ne more upravičevati samodejnega izgona državljanov EU (uvodna izjava 16, člen 14), kakor tudi ne namen odškodnine, sankcij ali diskvalifikacije;

14.

poziva države članice, naj odpravijo politike in razveljavijo zakone, ki neposredno ali posredno diskriminirajo Rome in druge manjšine na podlagi rase in etnične pripadnosti, ter jih poziva, naj ustavijo vse primere preganjanja, izseljevanja in izganjanja ali zaplembe premoženja manjšinskih skupin; poziva vse države članice in EU, naj prevzamejo skupno odgovornost za spodbujanje in pospeševanje vključevanja romskih skupnosti in jim v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (14) in sporočilom Komisije z naslovom Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) zagotovijo enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo ostali državljani EU, ter spodbujajo in ščitijo njihove temeljne pravice;

15.

poziva Komisijo, naj prednostne naloge v zvezi s socialnim vključevanjem poveže v jasen niz ciljev, ki bodo vključevali varstvo državljanov pred diskriminacijo na vseh področjih življenja in spodbujanje socialnega dialoga med Romi in Neromi, da bi odpravili rasizem in ksenofobijo; poziva Komisijo, naj kot varuhinja Pogodb zagotovi celovito izvajanje ustrezne zakonodaje in nalaganje ustreznih sankcij za rasno motivirana kazniva dejanja (15);

16.

izraža zaskrbljenost nad tem, da čeprav je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno ukoreninjena v primarnem pravu Unije in obsežno razvita v sekundarnem pravu, ostaja izvajanje pravnih pravil nezadostno; meni, da bi države članice morale sodelovati pri odpravljanju vseh preostalih upravnih in zakonskih ovir, na katere so jih opozorile evropske institucije in Odbor za peticije; poziva Komisijo, naj natančno oceni, ali zakonodaja in prakse držav članic kršijo pravice državljanov EU iz Pogodbe in direktive o prostem gibanju in prebivanju, ter zagotovi, da z neposrednim omejevanjem pravice do prostega gibanja ne bodo neupravičeno obremenjevale državljanov EU in njihovih družin;

17.

opominja, da se pri uresničevanju pravice do prostega gibanja, ki jo imajo kot državljani Unije, s pogosto nepremagljivimi ovirami še vedno srečuje skoraj 80 milijonov invalidov v Evropski uniji; zato poziva institucije EU in države članice, naj opredelijo in odpravijo ovire, zaradi katerih invalidne osebe ne morejo polno uživati svojih pravic kot državljani EU, in naj invalidom brez odlašanja in dodatnih stroškov olajšajo dostop do vseh prevoznih sredstev in z njimi povezane infrastrukture, javnega izobraževanja in informacij, kar morajo v skladu z Evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2010–2020 (COM(2010)0636) in zgoraj navedeno resolucijo Parlamenta z dne 25. oktobra 2011 o tej strategiji storiti čim hitreje; v zvezi s tem prav tako opozarja na nesorazmerno veliko število starejših z omejeno mobilnostjo; poziva k pripravi programa, kakršen je Erasmus, za invalide;

18.

poziva države članice, naj slušno prizadetim osumljencem in obtožencem, pa tudi oškodovanim stranem v primeru kaznivih dejanj, na njihovo zahtevo zagotovijo primerne tolmače znakovnega jezika, da bi zaščitile njihove pravice in ohranile njihovo dostojanstvo, ter na potrebe po tovrstnih zmogljivostih opozarja Komisijo;

19.

poziva Komisijo in države članice – glede predlogov Komisije za izboljšanje dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva in ob upoštevanju, da je pravica bolnikov do informacij bistvena – naj državljane EU celovitejše obveščajo o njihovih pravicah in sredstvih za njihovo uveljavljanje, vključno s praktičnimi vidiki, kot je povračilo stroškov na osnovi evropske zdravstvene kartice; poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2020 čim bolj izkoristijo obstoječi potencial za telemedicino in e-zdravstvo, pri tem pa v celoti upoštevajo evropske določbe o varstvu podatkov; toplo pozdravlja pobudo Komisije za razvoj novega sistema elektronske izmenjave podatkov o socialni varnosti ter ob tem zahteva boljše sodelovanje med nacionalnimi sistemi socialne varnosti; podpira pilotne projekte, katerih namen je državljanom EU omogočiti varen spletni dostop do njihovih zdravstvenih podatkov ter zagotoviti interoperabilnost bolniških kartotek;

20.

priznava, da sta največji oviri za to, da bi državljani izkoristili priložnosti ob številnejših izdelkih po konkurenčnih cenah, ki so na voljo na enotnem trgu, slabo poznavanje pravic potrošnikov v drugih državah EU in pomanjkljiva obveščenost potrošnikov o spletnih nakupih v drugih državah članicah; meni, da so informacije za potrošnike včasih zapletene in da je potrebna poenostavitev, na primer pri oznakah;

21.

opozarja na nedavni publikaciji Komisije o krepitvi moči potrošnikov in o 20 poglavitnih pomislekih, ki izpostavljata informacijski, zakonodajni in izvedbeni razkorak, ki še vedno obstaja na enotnem trgu, na primer glede zlorab pri nekaterih imeniških storitvah; poziva Komisijo, naj razvoj digitalnega enotnega trga obravnava kot prednostno nalogo; pozdravlja prizadevanje in odločnost Komisije za izvajanje akta o enotnem trgu; od držav članic zahteva dodatne ukrepe, usklajene s Komisijo, za odpravo ovir, ki državljanom onemogočajo dostop do spletnih storitev; je v zvezi s tem seznanjen s predlogom Komisije o evropskem pogodbenem pravu;

22.

meni, da je treba še olajšati dostop državljanov EU do bančnih storitev v drugi državi članici; poziva Komisijo, naj z ustreznimi zakonodajnimi ukrepi zagotovi dostop vseh državljanov EU do osnovnega plačilnega računa; poudarja, da je treba povečati preglednost bančnih provizij;

23.

ugotavlja, da med državami članicami obstajajo razlike na področju mobilne telefonije in naročniških razmerij za dostop do interneta; poudarja, da so se cene za gostovanje znižale le zaradi zakonodaje EU; prav tako zahteva objavo cen za sporočila SMS in MMS, klice, ki se računajo na minuto, in internetne povezave v vsaki državi članici, da bi spodbudili oblikovanje evropskih paketov in omogočili cenejšo uporabo mobilnih telefonov;

24.

obsoja prakso vezane prodaje; želi, da bi na evropsko leto državljanov gledali kot na priložnost, da državljane opozorimo na ukrepe, ki jih ščitijo kot potrošnike in s pomočjo katerih so v obdobju krize ohranili kupno moč;

25.

poziva Komisijo, naj spremlja pravilno izvajanje uredb o usklajevanju sistemov socialne varnosti s strani držav članic, s poudarkom na novih vidikih, ki sta jih uvedli uredbi (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009, ki sta začeli veljati dne 1. maja 2010;

26.

je zaskrbljen nad dejstvom, da so organi Združenega kraljestva od številnih vlagateljev peticij zahtevali, da opravijo "preizkus za pridobitev pravice do prebivanja" kot pogoj za pridobitev socialnega stanovanja in drugih dodatkov, na primer dodatek za iskalca zaposlitve (16); namenja posebno pozornost dejstvu, da takšna zahteva pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, kar je v nasprotju s členom 4 Uredbe (ES) št. 883/2004; poziva Združeno kraljestvo, naj svojo zakonodajo uskladi z zakonodajo EU;

27.

poziva Združeno kraljestvo, naj spoštuje sodbe Sodišča Evropske unije v zvezi z izplačevanjem gotovinskih dodatkov za bolezen v tujino (17) in naj ne uporablja "preskusa pretekle prisotnosti", če je mogoče za vzpostavitev dejanske povezave s sistemom socialnega varstva Združenega kraljestva uporabiti druge reprezentativne elemente;

28.

meni, da se mora posodobljena direktiva o poklicnih kvalifikacijah hkrati osredotočiti na odpravljanje ovir za mobilnost na področju izobraževanja, ob posebni pozornosti posvečeni mladim, in na racionalizacijo virov informacij, ki so na voljo strokovnjakom, zagotoviti pa mora tudi usklajevanje s portalom Tvoja Evropa; poziva Komisijo, naj uskladi zagotavljanje informacij o mobilnosti študentov, učiteljev in raziskovalcev EU in vzpostavi "sistem vse na enem mestu"; se strinja, da bi lahko prostovoljna evropska poklicna izkaznica pomagala spodbujati mobilnost Evropejcev, služila pa bi kot nekakšen model tega, kaj je Evropa državljanov;

29.

poziva države članice, ki tega še niso storile, naj v okviru splošnega sistema, v skladu s členom 10 direktive o poklicih kvalifikacijah, vzpostavijo sistem dopolnilnih ukrepov, saj v nasprotnem primeru prihaja do diskriminacije na podlagi nacionalnosti; ob tem poudarja, da so državljani držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004 in 2007, zlasti zdravstveno osebje (zdravniki, babice in medicinske sestre), poročali o težavah, povezanih s priznavanjem kvalifikacij ali pridobljenih pravic v državi članici, ki ni njihova matična država članica (18);

30.

opozarja, da ena od peticij, ki so v obravnavi najdlje, zadeva diskriminatorno obravnavanje učiteljev tujih jezikov ("lettori") na več italijanskih univerzah (19); poziva Komisijo, naj nadaljuje preučevanje obstoječe "reforme Gelmini", ki je začela veljati decembra 2010; poziva italijanske oblasti in tamkajšnje univerze, naj to vprašanje čim prej rešijo; vseeno meni, da ne gre za osamljen primer in da bi se zato lahko varuhi človekovih pravic držav članic srečali, da bi razpravljali o rešitvah, ki so potrebne v Evropi;

31.

predlaga oblikovanje posebnega internetnega portala, ki bi se redno posodabljal in bi nacionalnim, regionalnim in lokalnim upravam omogočal, da opozarjajo na poklicne sektorje, ki iščejo delavce, saj bi tako olajšali prostovoljno mobilnost;

32.

opozarja, da Uredba (ES) št. 2201/2003 (20) določa načelo, da mora biti otrokom po razvezi staršev omogočeno vzdrževanje odnosa z obema staršema, čeprav živita v različnih državah članicah; poudarja, da čeprav je priprava in izvajanje konkretnih pravil o pravicah do dostopa trenutno v pristojnosti držav članic, pa morajo te pri izvajanju svojih pristojnosti spoštovati zakonodajo Skupnosti, zlasti določbe Pogodbe o svobodi vseh državljanov EU do potovanja in prebivanja v drugi državi članici (21), ter upoštevati ohranjanje vezi med starši in otroki, starimi starši in vnuki in brati in sestrami; dodaja, da včasih dolgi roki in številni postopki, s katerimi se morajo srečevati starši, ki se želijo vrniti v matično državo s svojim otrokom ali otroki, ovirajo prosto gibanje državljanov EU; poziva Komisijo, naj razišče domnevno diskriminacijo zoper nenemške zakonce v mešanih zakonskih zvezah v primeru nemške agencije za zaščito otrok (Jugendamt);

33.

opozarja na pomen upravnega sodelovanja pri vprašanjih osebnega stanja; poudarja, na primer, da mora vsaka država, ki želi spremeniti listine o osebnem stanju otroka, priznane v državi članici Unije, to državo članico o tem obvestiti, zato da listin, kot so potrdila o rojstvu, ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi izbrisali izvor otroka;

34.

meni, da mora biti vsak državljan Unije, ki je priznan kot eden od staršev otroka, rojenega zunaj zakonske zveze ali v njej, seznanjen z možnimi pravnimi sredstvi v primeru prenehanja življenjske skupnosti, da bi imel pravico do stikov z otrokom, razen v primeru dejanskega in dokazanega ogrožanja otroka, o čemer sporazumno odločita državi, iz katerih prihajajo starši in otroci;

35.

poziva, naj se v vsaki državi članici imenuje mediator ali vsaj mediator za otroke, ki bi imel zadostna sredstva, da bi lahko dostopal do vseh dokumentov in vplival na sodne odločbe, in to z namenom usklajevanja pritožb in pravnih težav staršev, ki se razhajajo, da bi tem preprečili odločanje za nezakonita dejanja, s katerimi bi uveljavljali to, kar je po njihovem mnenju njihova pravica in pravica njihovih otrok; dodaja, da lahko državljani predložijo zadevo mediatorju v svoji matični državi ali državi, kjer menijo, da je prišlo do kršitve njegovih pravic;

36.

poziva države članice, ki niso ratificirale Sklepa Sveta z dne 12. julija 2010 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, naj ga ratificirajo zaradi enakosti evropskih državljanov pri izbiri zakonodaje, ki se bo uporabila za njihovo razvezo; poleg tega poziva Komisijo, naj ta novi instrument spodbuja med evropskim letom državljanov, ker število nadnacionalnih razvez stalno narašča, pač vzporedno s številom nadnacionalnih zakonskih zvez;

37.

meni, da mora vsak državljan, ki meni, da so njegove pravice kršene, za njihovo zaščito imeti na voljo vsaj eno pravno sredstvo na lokalni, nacionalni ali evropski ravni;

38.

ponovno usmerja pozornost na težave, s katerimi so se srečali državljani EU, ko so želeli uveljavljati pravico do ustanavljanja v skladu s členom 49 PDEU in so zakonito kupovali nepremičnine v Španiji, ki so pozneje postale nezakonite; poziva španske oblasti, naj natančno preučijo način izvajanja zakona o zaščiti obale (Ley de Costas), da bi preprečile krnitev pravic posameznih lastnikov nepremičnin, pri čemer morajo upoštevati, da pravo lastninskih razmerij ni v pristojnosti EU in da zanj velja načelo subsidiarnosti, določeno v Pogodbah;

39.

ponovno opozarja na ključno prednostno nalogo Odbora za peticije: najti odgovor na že dolgo nerešena vprašanja v zvezi z nepremičninami; poudarja, da so se državljani EU, iz teh pa tudi drugih držav članic, srečevali s številnimi resnimi težavami v zvezi z nepremičninskimi transakcijami in bančnimi garancijami ter kršitvijo lastninskih pravic, kar je prispevalo k pomanjkanju zaupanja v čezmejni nepremičninski trg in h gospodarskim težavam v Evropi; poziva k razširitvi načela varstva potrošnikov in prostega gibanja v EU, da bi zajemal lastninske pravice, ter ponavlja svoj poziv k popolnemu spoštovanju pravice do legitimno pridobljenega premoženja;

40.

se zaveda, da so še vedno številne ovire, zaradi katerih državljani EU ne morejo v celoti uveljavljati volilnih pravic, če prebivajo v državi, ki ni njihova izvorna država, čeprav gre za najoprijemljivejšo politično pravico državljanov Unije, njenega uresničevanja pa ne smejo ovirati diskriminatorne in obstruktivne formalnosti; poziva Komisijo in države članice, naj državljane bolje seznanjajo s to pravico, in sicer s ciljno usmerjenimi informacijskimi kampanjami pred posameznimi volitvami; pozdravlja željo Komisije, da poenostavi postopek za državljane EU, da kandidirajo na evropskih volitvah v državi članici prebivališča, in pripravi osnovo, ki bo omogočila boljše mehanizme za preprečevanje dvojnega glasovanja ali izgube volilne pravice; za to predlaga uvedbo evropskega volilnega imenika za evropske volitve; podpira delovanje Komisije za hkratno objavo rezultatov volitev v Evropski parlament v vseh državah članicah; poziva države članice, naj poiščejo boljše rešitve za boljša pravila, ki urejajo volitve, in spodbujajo primere najboljše prakse; med drugim poudarja, da je bolj neposredno udejstvovanje državljanov prek evropskih političnih strank izredno pomemben korak pri doseganju "več" Evrope in pristnejše demokracije;

41.

predlaga, da se ob včlanitvi v nacionalno stranko pogosteje predlaga še včlanitev v evropsko politično stranko, saj bi s tem spodbudili politično udejstvovanje državljanov v Evropi;

42.

meni, da je vzpostavitev fizičnega in spletnega portala Tvoja Evropa po načelu "vse na enem mestu", bistvenega pomena za ljudi, ki želijo nasvet ali zadoščenje, ne glede na to, ali nekje prebivajo že dolgo časa ali so se tam naselili pravkar; hkrati priznava, da informacijska omrežja in omrežja za reševanje težav, ki jih je vzpostavila Komisija (Europe Direct, Solvit, evropski potrošniški centri itd.) bistveno prispevajo k reševanju pritožb v zvezi s pomanjkljivostmi na notranjem trgu ali omejevanjem pravic državljanov EU; poziva Komisijo, naj dejavneje spodbuja te spletne in dostopne storitve, ne le z vključevanjem obstoječih služb za pomoč in reševanje težav na ravni EU, temveč tudi s celovitejšim in dejavnejšim predstavljanjem le-teh državljanom in osveščanjem o njih;

43.

meni, da so čezmejni delavci prve velike žrtve birokracije v državah članicah, zato je zanje treba pripraviti boljše, ciljno usmerjene informacije o njihovih socialnih in poklicnih pravicah; spodbuja Komisijo k pripravi informacijskega gradiva, v katerem bo jasno in enostavno predstavila pravice državljanov EU pri selitvi, delu, študiju, kupovanju, potovanju in uresničevanju političnih pravic v drugih državah članicah; meni, da bi nov sistem alternativnega reševanja sporov, ki temelji na državljanih ter vključuje obstoječe posvetovalne organe in upravne strukture, zelo prispeval k zagotavljanju cenovno dostopnih, hitrih in dosegljivih postopkov zunajsodnega reševanja sporov za potrošnike;

44.

predlaga Komisiji, naj opravi anketo, da bi izvedeli, kako želijo biti državljani EU obveščeni o dejavnostih Unije, da bi neposredneje odgovorili na njihova pričakovanja;

45.

poziva Komisijo, naj po vsej EU poskrbi za večjo razpoložljivost informacij o Uniji in njenem delovanju, zato pa naj odpre številnejše informacijske točke;

46.

poziva k temu, naj se količina dokumentov, ki jih je treba overjeno prevesti za potrebe sodnih postopkov, zmanjša na zgolj strogo potrebna, da ne bi zavlačevali obrambe državljana in povzročali visokih sodnih stroškov;

47.

želi, da bi se lahko vsak državljan EU, ki meni, da je žrtev pretirane vneme ali zlorabe prevladujočega položaja s strani upravnih ali policijskih organov druge države članice, zlahka obrnil na nacionalni ali lokalni organ, pristojen za pritožbe proti tem organom;

48.

želi, da se Komisija, ki podpira pobratenja med evropskimi mesti, ne bi osredotočala izključno na dodelitev pomoči za pobratenja z mesti v novih državah članicah ali tretjih državah, temveč bi evropsko pomoč še naprej prejemala tudi starejša pobratenja mest in tako imela zagotovljen nadaljnji obstoj, ki je sedaj ogrožen;

49.

meni, da ima vsak državljan EU pravico do prostega dostopa do nevtralne in kakovostne informacije; zelo zaskrbljeno spremlja ustanavljanje organov za nadzor medijev, ki so preveč tesno povezani s politično oblastjo;

50.

meni, da mora komuniciranje Unije bolj redno potekati prek televizije, ki je pomembno informacijsko sredstvo; zato pozdravlja dodatna proračunska sredstva, dodeljena kanalu Euronews;

51.

pozdravlja nedavni predlog Komisije za okrepitev varstva državljanov EU s strani diplomatskih ali konzularnih predstavništev katere koli države članice, predvsem s tem, ko jasno opredeli, kdaj se državljan šteje za nezastopanega in kakšno pomoč naj bi v primerih potrebe zagotovile države članice;

52.

čestita Komisiji za vzpostavitev portala e-pravosodje, na katerem so združene informacije o pravnih postopkih v posameznih državah članicah;

53.

spodbuja Komisijo, naj pri pripravi novega poročila o državljanstvu za leto 2013 sodeluje z Odborom za peticije; v zvezi s tem jasno navaja, da bo Odbor za peticije kritično analiziral rezultate, dosežene na področju krepitve vloge državljanov Unije do objave naslednjega poročila, in sicer zlasti na podlagi prejetih peticij, ter Komisijo po potrebi pozval k izvajanju nadaljnjih ukrepov;

54.

pozdravlja predlog Komisije, da se leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanov, s čimer bi se povečala in okrepila zavest o pravicah in prednostnih, povezanih z državljanstvom Unije; poziva Komisijo, naj – v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter predstavniki civilne družbe – izkoristi to priložnost in še poveča svoja prizadevanja za zaščito in spodbujanje pravic državljanov, tako pa izboljša status in podobo EU kot zagovornice in pobudnice pravic državljanov; poudarja pomen izkoriščanja strateškega potenciala leta 2013 za pospešitev družbeno-političnih sprememb, ki so bistvene za odpravo pomanjkanja zaupanja, ki ga je gospodarska kriza še poglobila; poziva k temu, naj državljanstvo Unije postane prednostna naloga vsakega predsedovanja Svetu Evropske unije; upa, da se bo leta 2013, ki bo evropsko leto državljanov, odzvalo na socialno-ekonomske težave EU in si bo prizadevalo za trg v korist državljanov, hkrati pa bo bistveno vplivalo na splošno poznavanje statusa državljana EU;

55.

predlaga Komisiji, naj v letu 2012 objavi natečaj na ravni Unije, katerega namen bi bilo oblikovanje logotipa evropskega leta državljanov;

56.

poziva Parlament in Evropski svet, naj zagotovita, da bodo države članice imele zadostna proračunska sredstva za dobro izvedbo evropskega leta državljanov 2013 in z njim povezanih dejavnosti, zlasti z vidika medijev, če želimo, da bodo zastavljeni cilji doseženi;

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.