31.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 251/97

—

ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 26. decembra 2011 o bombnih napadih na božični dan in z dne 22. januarja 2012 o bombnih napadih v mestu Kano v Nigeriji,

—

ob upoštevanju izjave varnostnega sveta Združenih narodov z dne 27. decembra 2011 o bombnih napadih v Nigeriji,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Nigerija ratificirala 29. oktobra 1993,

—

ob upoštevanju drugič spremenjenega sporazuma iz Cotonouja 2007–2013, ki ga je Nigerija ratificirala 27. septembra 2010,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,

—

ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

—

ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, zlasti njenih določb o varovanju svobode veroizpovedi iz poglavja IV – Pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi,

—

ob upoštevanju ministrskega srečanja Nigerija-EU z dne 8. februarja 2012 v Abuji,

—

ob upoštevanju resolucije Komisije ZN za človekove pravice št. E/CN.4/RES/2005/69, v kateri se generalnega sekretarja naproša, naj imenuje posebnega predstavnika za vprašanje človekovih pravic, transnacionalnih družb in drugih podjetij,

—

ob upoštevanju priporočil iz programa Združenih narodov za okolje (UNEP) glede vzpostavitve organa za obnovo okolja v regiji Ogoniland,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nigeriji,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker je zgrožen zaradi zadnjega vala strelskih in bombnih napadov teroristične islamske sekte Boko Haram, v katerih je bilo 20. januarja 2012 ubitih najmanj 185 oseb v mestu Kano, in zaradi številnih napadov na policijske postaje; ker je skupina Boko Haram z letaki, ki so bili čez noč razdeljeni po mestu, posvarila prebivalce mesta Kano, da bo nadaljevala napade proti varnostnim službam, in pozvala k vztrajnosti, saj se skupina bori za vzpostavitev „islamskega sistema“;

B.

ker so organizacije za človekove pravice dokazale vpletenost islamske skupine Boko Haram v napade na policijske postaje, vojaške objekte, cerkve in banke ter v samomorilski bombni napad na sedež OZN, v katerem je bilo ubitih vsaj 24 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih;

C.

ker sta nigerijska policija in vojska kot odgovor na nasilje skupine Boko Haram izvedli izvensodne usmrtitve številnih osumljenih članov skupine;

D.

ker so bile tarče skupine Boko Haram kristjani, zlasti na božični dan, ko jih je bilo v seriji bombnih napadov ubitih na ducate – najhujši napad pred katoliško cerkvijo v bližini glavnega mesta Abuja je zahteval 44 življenj –, in ker je skupina Boko Haram trdno sklenila, da se bo borila proti kristjanom in jih pregnala s severa države, kjer prevladuje muslimansko prebivalstvo;

E.

ker je skupina Boko Haram 3. januarja 2012 izdala ultimat in dala kristjanom v severni Nigeriji tri dni časa, da jo zapustijo; ker je bilo ubitih vsaj osem kristjanov, ki so se 5. januarja 2012 udeležili molitve v kraju Gombe, 6. januarja 2012 pa še 20 žalujočih v kraju Mubi;

F.

ker sta 26. februarja 2012 dva samomorilska bombna napadalca iz te skupine sprožila strelivo, nameščeno v avtu pred cerkvijo v mestu Jos, pri čemer so življenje izgubile tri osebe, 38 pa jih je bilo ranjenih; ker so 21. februarja 2012 ekstremisti sprožili bombo pred cerkvijo v mestu Suleja ter pri tem ranili pet oseb;

G.

ker je ta skupina 4. marca 2012 napovedala, da bo izvedla vrsto usklajenih napadov zato, da uniči celotno krščansko skupnost, ki živi na severu države;

H.

ker so pravica do veroizpovedi, prepričanja, vesti ter misli temeljne in univerzalne vrednote ter bistvene sestavine demokracije; ker je Evropska unija večkrat izrazila zavezanost pravici do veroizpovedi, prepričanja, vesti in misli ter poudarila, da so vlade to pravico dolžne zagotavljati po vsem svetu;

I.

ker naj bi skupina Boko Haram od julija 2009 v približno 160 ločenih napadih zakrivila smrt več kot 900 ljudi; ker številna novejša poročila navajajo morebitno povezavo med skupino Boko Haram in organizacijo AQMI (Al Kajda v islamskem Magrebu), ki bi lahko pomenila resno grožnjo za mir in varnost v sahelski regiji in Zahodni Afriki;

J.

ker je predsednik Jonathan Goodluck kot odziv na izbruh nasilja 31. decembra 2011 razglasil izredno stanje v številnih zveznih državah in začasno zaprl meje s Čadom, Kamerunom in Nigrom; ker je predsednik priznal, da se je skupina Boko Haram vtihotapila v državne institucije in varnostne sile, podkupljivi uradniki pa naj bi jo oskrbeli z orožjem;

K.

ker so težave v Nigeriji posledica pomanjkanja gospodarskega razvoja, napetosti pa izhajajo iz večdesetletnega sovraštva med domorodnimi skupinami, ki s priseljenci in kolonisti s havško govorečega muslimanskega severa tekmujejo za nadzor nad rodovitno kmečko zemljo;

L.

ker mirna rešitev konfliktov pomeni spoštovanje človekovih pravic, dostop do sodnega varstva, konec nekaznovanosti, pravičen dostop do virov ter prerazporeditev prihodkov v z nafto bogati Nigeriji;

M.

ker večina 148-milijonskega prebivalstva Nigerije živi pod pragom revščine, čeprav je ta država osma največja svetovna proizvajalka nafte;

N.

ker nigerijska vlada letno porabi približno 8 milijard dolarjev za naftne subvencije; ker je v državah, kot je Nigerija, ki so bogate z viri in v katerih je ogromna razlika med bogatimi in revnimi, subvencionirani plin ena izmed redkih koristi, ki prikapljajo od sramotno podkupljive vlade, ki slabo upravlja dobičke od nafte;

O.

ker so na začetku tega leta nasilni javni protesti in enotedenska splošna stavka predsednika Jonathana Goodlucka prisilili, da je ponovno uvedel delno subvencioniranje goriva; ker mednarodne finančne institucije, kot je Mednarodni denarni sklad, trdijo, da bi se subvencije lahko bolje uporabile za financiranje izobraževanja ter zdravstvenih in drugih storitev;

P.

ker se slabo gospodarjenje vladajoče elite in zloraba velikih naravnih virov države – predvsem nafte – še vedno nezmanjšano nadaljujeta; ker so poleg tega zaporedna razlitja nafte med črpanjem, ki ga izvajajo multinacionalne družbe, sabotaže naftovodov, kraja surove nafte in razširjeno sežiganje plina pripeljali do velikega onesnaženja delte reke Niger; ker se lahko zgodi, da bo, kot je zapisano v poročilu Združenih narodov, obnova okolja v nigerijski naftni regiji Ogoniland najobsežnejša in najdlje trajajoča čistilna akcija nafte na svetu, če naj bi onesnaženo pitno vodo, zemljo, potoke in druge ekosisteme ponovno vrnili v normalno stanje;

Q.

ker se je ministrica za ženska vprašanja in socialni razvoj Hajia Zainab Maina jasno izrekla proti visoki pojavnosti posilstev in spolnega nasilja nad ženskami v tej državi in izjavila, da je za reševanje teh zaskrbljujočih pojavov nujno sprejeti zakon o nasilju nad osebami;

R.

ker je po nigerijskem zveznem kazenskem zakoniku za homoseksualno vedenje predpisana zaporna kazen do 14 let; ker v nekaterih zveznih državah, ki izvajajo šeriatsko pravo, za sporazumno homoseksualno vedenje moških predpisana smrtna kazen, za ženske pa bičanje in šestmesečna zaporna kazen; ker je bila pred nedavnim sprejeta zvezna zakonodaja, ki kriminalizira istospolne zveze in zanje predpisuje zaporno kazen do 14 let; ker je nacionalna skupščina to zakonodajo poskusila uvesti že dvakrat, vendar so ji to preprečili mednarodni in nacionalni borci za človekove pravice;

S.

ker sta nigerijska aktivista za delavske pravice in zagovornika človekovih pravic Osmond Ugwu in Raphael Elobuike priprta v zveznem zaporu Enugu v jugovzhodni Nigeriji zaradi poskusa umora policista, potem ko so ju aretirali na shodu delavcev 24. oktobra 2011; ker po navedbah organizacij Amnesty International in Human Rights Watch v postopku pregona proti njima ni dokazov;

T.

ker je EU za Nigerijo pomembna finančna donatorica; ker sta 12. novembra 2009 Komisija in zvezna vlada Nigerije podpisali državni strateški dokument in nacionalni okvirni program za obdobje 2008–2013, v skladu s katerima bo EU financirala projekte, ki si med drugim prizadevajo za mir, varnost in človekove pravice;

U.

ker EU v skladu s členom 8 spremenjenega sporazuma iz Cotonouja vodi redni politični dialog z Nigerijo o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, vključno z etnično, versko in rasno diskriminacijo;

1.

odločno obsoja nedavno nasilje, zlasti napade, ki jih je izvedla teroristična islamistična sekta Boko Haram, in tragične izgube življenj v prizadetih regijah Nigerije ter izraža sožalje žalujočim in ranjenim;

2.

poziva vse skupnosti, naj se odzovejo zadržano in poiščejo mirne rešitve pri premagovanju razlik med verskimi in etničnimi skupinami v Nigeriji;

3.

poziva nigerijsko vlado, naj čimprej ustavi nasilje ter zagotovi varnost in zaščito svojega prebivalstva ter spoštovanje človekovih pravic;

4.

poziva predsednika Nigerije, naj spodbuja dialog med veroizpovedmi in med različno mislečimi ter okrepi svobodo misli, vesti in veroizpovedi;

5.

poudarja pomen neodvisnega, nepristranskega in dostopnega pravosodnega sistema, da se odpravi nekaznovanost ter okrepi spoštovanje pravne države in temeljnih pravic prebivalstva;

6.

poziva zvezno vlado, naj zagotovi preiskavo vzrokov za najnovejše nasilje in zagotovi, da bodo povzročitelji nasilnih dejanj privedeni pred sodišče; zlasti poziva zvezno vlado, naj razbije skupino Boko Haram, ki krepi svojo moč z izkoriščanjem globoko zakoreninjenih verskih napetosti v Nigeriji;

7.

poudarja pomen regionalnega sodelovanja za reševanje grožnje, ki jo predstavlja morebitna povezava med skupino Boko Haram in organizacijo AQMI (Al Kaida v islamskem Magrebu); spodbuja države v tej regiji, naj poglobijo medsebojno sodelovanje, vključno prek ustreznih regionalnih organizacij, da bi preprečili sinergije med skupino Boko Haram in organizacijo AQMI; poziva institucije EU in države članice, naj podprejo ta regionalna prizadevanja;

8.

odločno obsoja uboj britanskega državljana Chrisa McManusa in italijanskega državljana Franca Lamolinare, ki sta bila zaposlena pri italijanskem gradbenem podjetju, med neuspelim poskusom reševanja 8. marca 2012, potem ko jih je organizacija AQMI 10 mesecev zadrževala kot talca, ter izraža sožalje družinama žrtev;

9.

poziva, naj se obsežneje preučijo glavni vzroki za konflikte, tudi socialne, gospodarske in etnične napetosti, ter se preprečijo preširoke in presplošne razlage, ki temeljijo le na veri, saj ne morejo biti podlaga za dolgoročno in trajno rešitev težav te regije;

10.

poziva zvezno vlado, naj zaščiti svoje prebivalstvo in začne obravnavati temeljne vzroke za nasilje, in sicer z zagotovitvijo enakih pravic za vse državljane, ter naj se spopade s težavami, ki so povezane z nadzorom rodovitnih kmetijskih površin, brezposelnostjo in revščino;

11.

poziva zvezno vlado, naj se bori proti korupciji, revščini in neenakosti ter si prizadeva za socialne, politične in gospodarske reforme, da bi ustvarila demokratično, stabilno, varno in svobodno državo, ki bo spoštovala človekove pravice;

12.

poziva oblasti, naj obravnavajo resnično stisko državljanov, ki živijo na severu države in so veliko revnejši od prebivalcev v nekaterih bogatih južnih zveznih državah, ter dajo prednost izboljšanju njihovih neznosnih življenjskih razmer, pri čemer pa ne smejo prezreti držav na jugu, ki imajo podobne težave;

13.

poziva nigerijske organe in tuja podjetja, ki delujejo v nigerijskem naftnem sektorju, naj pomagajo okrepiti upravljanje, in sicer z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti v sektorju pridobivanja nafte, ter poziva družbe, naj upoštevajo pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji in objavijo zneske, ki jih plačujejo nigerijski vladi;

14.

poudarja, da si morajo nigerijske oblasti in multinacionalne naftne družbe po svojih najboljših močeh prizadevati za zaustavitev sedanjega onesnaževanja ter upoštevati priporočila iz Okoljskega programa Združenih narodov, da bi začeli obravnavati okoljsko škodo, ki jo povzroča onesnaževanje z nafto;

15.

odločno spodbuja nigerijske oblasti, naj zagotovijo, da bo predlog zakona o nasilju nad osebami sprejet, in izraža upanje, da bo pripomogel k odpravljanju visoke pojavnosti spolnega nasilja in drugih nasilnih dejanj nad ženskami;

16.

poziva k odpravi sedanje zakonodaje, ki kriminalizira homoseksualnost in jo v nekaterih primerih kaznuje s kamenjanjem; poziva nigerijski parlament, naj zavrne predlog zakona o prepovedi istospolnih porok, ki bi v primeru sprejetja lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce – nigerijske državljane in tujce – izpostavil veliki nevarnosti nasilja in aretacije;

17.

poziva vlado, naj izpusti voditelja delavskega sindikata Osmonda Ogwuja in člana sindikata Raphaela Elobuikeja zaradi pomanjkanja dokazov proti njima v postopku pregona;

18.

znova izraža zaskrbljenost glede polnega in učinkovitega spoštovanja svobode veroizpovedi za vse verske manjšine v številnih tretjih državah; glede tega poudarja, da je svoboda bogoslužja le en vidik svobode veroizpovedi, saj slednja zajema tudi pravico do spremembe veroizpovedi in pravico do izražanja veroizpovedi pri poučevanju, v praksi in pri običajih na individualni, kolektivni, zasebni, javni in institucionalni ravni; v tem okviru poudarja, da je javni element osrednjega pomena za versko svobodo, in da je preprečevanje kristjanom, da javno izražajo svojo vero, ter njeno omejevanje na zasebno sfero, groba kršitev njihove pravice do verske svobode;

19.

poudarja, da so v številnih delih sveta še vedno ovire, ki preprečujejo svobodno izražanje vere ali prepričanja, in poziva visoko predstavnico/podpredsednico Catherine Ashton in Evropsko komisijo, naj v okviru ustreznih pobud na temo človekovih pravic vztrajata pri takih vprašanjih;

20.

poziva visoko predstavnico, ki je odgovorna za Evropsko službo za zunanje delovanje, naj glede Nigerije sprejme ukrepe ter pri tem združi diplomacijo in dolgoročno razvojno sodelovanje, da bi dosegli mir, varnost, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic;

21.

poziva EU, naj v skladu z osmim členom revidiranega sporazuma iz Cotonouja nadaljuje politični dialog z Nigerijo in v tem okviru obravnava vprašanja univerzalnih človekovih pravic, vključno s svobodo misli, vesti, vere in prepričanja ter prepovedjo diskriminacije na kateri koli podlagi, kot je opredeljeno v splošnih, regionalnih in nacionalnih instrumentih za človekove pravice;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, zvezni vladi Nigerije, institucijam Afriške unije in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, generalnemu sekretarju in generalni skupščini Združenih narodov, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.