31.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 251/61

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, da začne pristopna pogajanja z Islandijo,

—

ob upoštevanju izidov pristopnih konferenc z Islandijo na ministrski ravni z dne 27. junija 2010, 27. junija 2011 in 12. decembra 2011 ter pristopne konference z Islandijo na ravni namestnikov z dne 19. oktobra 2011,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2011–2012 (COM(2011)0666) in poročila o napredku Islandije za leto 2011, sprejetega 12. oktobra 2011 (SEC(2011)1202),

—

ob upoštevanju rezultatov pregleda usklajenosti zakonodaje,

—

ob upoštevanju islandskega nacionalnega programa instrumenta za predpristopno pomoč, ki je bil sprejet oktobra 2011, in ima na voljo 12 milijonov EUR,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2010 o prošnji Islandije za članstvo v Evropski uniji (1) in svoje resolucije z dne 7. aprila 2011 o poročilu o napredku Islandije za leto 2010 (2),

—

ob upoštevanju sej skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker Islandija izpolnjuje kopenhagenska merila in ker so se po odobritvi Sveta pristopna pogajanja z Islandijo začela 27. julija 2010,

B.

ker je pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU skoraj zaključen,

C.

ker je bilo v pristopnih pogajanjih odprtih in začasno zaprtih osem poglavij (2. poglavje – Prost pretok delavcev, 6. poglavje – Pravo družb, 7. poglavje Pravo intelektualne lastnine, 20. poglavje – Podjetniška in industrijska politika, 21. poglavje – Vseevropska omrežja, 23. poglavje – Sodstvo in temeljne pravice, 25. poglavje – Znanost in raziskave in 26. poglavje – Izobraževanje in kultura), in odprta še tri poglavja (5. poglavje –Javna naročila, 10. poglavje –Informacijska družba in mediji in 33. poglavje – Finančne in proračunske določbe),

D.

ker je v obnovljenem soglasju o širitvi poudarjeno, da napredek vsake države na poti k članstvu v Evropski uniji temelji na njeni uspešnosti,

E.

ker Islandija že tesno sodeluje z EU kot članica evropskega gospodarskega prostora ter je podpisnica schengenskega sporazuma in dublinske uredbe II in je že sprejela velik del pravnega reda Unije,

F.

ker mora islandski pristopni proces popolnoma obvarovati načela in pravni red EU,

G.

ker Islandija prispeva k evropski koheziji in solidarnosti preko finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora in sodeluje z EU pri operacijah ohranjanja miru in kriznega upravljanja,

H.

ker gospodarska in fiskalna konsolidacija potekata po načrtih in se islandske gospodarske razmere zmerno izboljšujejo, počasi pa se pričakuje tudi rast BDP,

1.

spominja, da kopenhagenska merila in sposobnost Unije za sprejemanje novih držav tvorijo splošni okvir za pristop k EU;

2.

podpira napredek Islandije v pristopnem procesu; pozdravlja dejstvo, da se je med pristopnimi pogajanji odprlo enajst pogajalskih poglavij, od katerih se je osem začasno zaprlo; meni, da je pomembno ustvariti pogoje za zaključek pristopnega procesa z Islandijo in zagotoviti, da bo njen pristop uspešen;

3.

pozdravlja obete, da bo EU pridobila novo državo članico z dolgoletno in močno demokratično tradicijo in državljansko kulturo;

4.

ugotavlja, da Islandija že več kot 60 let goji tesne stike s severno Evropo in uspešno sodeluje v evroatlantskih pobudah;

5.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil ustanovljen ustavni svet in da poteka proces pregleda islandske ustave, katere cilj je okrepiti demokratične zaščitne ukrepe, sistem zavor in ravnovesij, izboljšati delovanje državnih ustanov in bolje opredeliti njihove vloge in pristojnosti; pozdravlja prizadevanja za okrepitev vloge in učinkovitosti islandskega parlamenta s povečanjem njegove nadzorne vloge ter preglednosti zakonodajnega postopka;

6.

je seznanjen s spremembami islandske vlade z dne 31. decembra 2011; je prepričan, da si bo nova vlada še bolj zavzeto in vztrajno prizadevala za nadaljevanje pristopnih pogajanj;

7.

izraža pohvalo Islandiji za njeno uspešno varovanje človekovih pravic in zagotavljanje dobrega sodelovanja z mednarodnimi mehanizmi za varstvo teh pravic; poudarja, da bo pristop Islandije k EU še bolj okrepil vlogo Unije kot svetovne zagovornice in varuhinje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

8.

pozdravlja dober napredek v zvezi s povečanjem neodvisnosti in učinkovitosti sodstva ter krepitvijo protikoruptivnega političnega okvira, ki se odraža v začasnem zaprtju 23. poglavja;

9.

poleg tega pozdravlja nov zakon o medijih, ki ga je islandski parlament sprejel 20. aprila 2011; spodbuja zadevne parlamentarne odbore, imenovane poleti 2011, naj delajo na zakonodajnem okviru na tem področju in koncentraciji lastništva na islandskem trgu medijev ter vlogo islandske državne radiotelevizije na oglaševalskem trgu;

10.

ponovno izraža podporo islandski pobudi za sodobne medije in z zadovoljstvom pričakuje njen prenos v zakonodajo in sodno prakso, kar bo Islandiji in EU omogočilo oblikovanje trdnega stališča glede pravnega varstva svobode izražanja in obveščanja;

11.

obnavlja poziv islandskim oblastem, naj uskladijo pravice državljanov EU glede pravice do udeležbe na lokalnih volitvah v Islandiji;

12.

je seznanjen s političnimi razhajanji znotraj vlade in parlamenta ter vsemi glavnimi islandskimi političnimi silami glede članstva v EU; spodbuja sprejetje celostne strategije za vstop v EU na nekaterih področjih, zlasti tistih, ki jih evropski gospodarski prostor ne pokriva;

13.

z zadovoljstvom ugotavlja, da dobršen delež Islandcev podpira nadaljevanje pristopnih pogajanj; pozdravlja vladno podporo uravnoteženih razprav, ki temeljijo na dobri obveščenosti, o pristopnem procesu in sodelovanje islandske družbe v javnih razpravah o članstvu v EU; meni, da je z odprtjem informacijskega centra o EU v Islandiji Evropska unija dobila priložnost, da državljanom Islandije zagotovi vse razpoložljive informacije o posledicah članstva za državo in EU samo;

14.

meni, da je bistveno, da državljani EU dobijo jasne in izčrpne informacije, ki temeljijo na dejstvih, o posledicah pristopa Islandije; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo v to smer, in meni, da je to enako pomembno kot upoštevati in obravnavati pomisleke in vprašanja državljanov ter se odzivati na njihova stališča in interese;

15.

izraža zadovoljstvo, da ima Islandija tesne ekonomske stike z EU in da je v preteklosti na splošno zadovoljivo izpolnjevala svoje obveznosti v evropskem gospodarskem prostoru, zmožna pa je tudi zdržati konkurenčni pritisk in tržne sile v EU gledano srednjeročno, če bo še naprej obstoječe pomanjkljivosti reševala z ustreznimi makroekonomskimi politikami in strukturnimi reformami; vendar pa opozarja, da je treba v celoti izpolnjevati obstoječe obveznosti evropskega gospodarskega prostora, kot ugotavlja Nadzorni organ združenja Efta;

16.

spodbuja islandske oblasti, naj obravnavajo še vedno močno poseganje države v bančni sektor; spodbuja islandske oblasti, naj ob upoštevanju posebnosti države postopno izvedejo reforme industrijskih panog, kot so energetika, zračni promet in ribištvo, ki so še vedno zaščitene pred tujo konkurenco, ter jih odprejo; v zvezi s tem podpira prizadevanja za nadaljnje iskanje vzrokov za sesutje islandskega gospodarskega in finančnega sistema; poudarja, da je odprava protekcionizma temeljni pogoj za trajni gospodarski razvoj;

17.

čestita Islandiji, ker je uspešno zaključila program oživitve gospodarstva z mednarodnim monetarnim skladom, katerega cilj je bil fiskalna in gospodarska konsolidacija;

18.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil že dosežen velik gospodarski napredek in da se v finančnem sektorju odvijajo obsežna prestrukturiranja in reforme; spodbuja islandske oblasti, naj nadaljujejo prizadevanja za zmanjšanje stopnje brezposelnosti, zlasti med mladimi;

19.

pozdravlja sprejetje političnih ciljev Islandije 2020 in poziva vlado, naj spodbuja mala in srednja podjetja v državi, tako da jim olajša prisotnost na mednarodnem trgu in zagotovi ustrezen dostop do finančnih sredstev;

20.

ugotavlja, da je islandski parlament odobril revidirano strategijo za odpravo nadzora nad kapitalom, ki so jo islandske oblasti pripravile v posvetovanju z mednarodnim monetarnim skladom, in da med Islandijo in EU poteka konstruktiven dialog na tem področju; spominja, da je odprava nadzora kapitala pomembna zahteva za vstop države v EU;

21.

ponovno navaja, da je spor Icesave še vedno nerešen; poudarja, da je treba zadevo Icesave rešiti zunaj pristopnih pogajanj in da ne sme postati ovira za pristop Islandije; je seznanjen z odločitvijo nadzornega organa Efte, da primer Icesave preda sodišču evropskega gospodarskega prostora in s sodbo islandskega vrhovnega sodišča, ki potrjuje zakon o izrednih razmerah z dne 6. oktobra 2008; ceni stalna prizadevanja islandskih oblasti za rešitev tega spora in pozdravlja prva delna plačila prednostnim upnikom v stečajnem postopku Landsbanki Islands hf, ki po ocenah znašajo tretjino priznanih prednostnih terjatev;

22.

poziva Islandijo, naj okrepi priprave na uskladitev s pravnim redom EU, zlasti na področjih zunaj evropskega gospodarskega prostora, ter naj do datuma pristopa zagotovi izvajanje in uporabo evropskega pravnega reda;

23.

je seznanjen z rezultati procesa pregleda usklajenosti zakonodaje; pozdravlja izraženo željo Islandije, da bi med danskim predsedovanjem odprla vsa pogajalska poglavja; upa, da se bodo pristopna pogajanja med sedanjim predsedstvom uspešno nadaljevala in obenem poudarja, da je treba izpolniti merila za odprtje 11. poglavja – Kmetijstvo in razvoj podeželja in 22. poglavja – Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov ter zaprtje 5. poglavja – Javna naročila, 10. poglavja –Informacijska družba in mediji in 33. poglavja – Finančne in proračunske določbe;

24.

pozdravlja potekajočo konsolidacijo ministrstev, priznava učinkovitost in strokovnost islandske uprave in podpira splošni cilj povečanja upravnih in usklajevalnih zmogljivosti islandskih ministrstev;

25.

pozdravlja nadaljnja prizadevanja za odpravo institucionalnih pomanjkljivosti v finančnem sektorju in napredek pri krepitvi bančnih regulativnih in nadzornih praks;

26.

ob upoštevanju, da se skupna ribiška politika in islandska ribiška politika sedaj pregledujeta, poziva Islandijo in EU, naj se tega pogajalskega poglavja lotita konstruktivno, da bi dosegli vzajemno zadovoljivo rešitev za trajnostno upravljanje in izkoriščanje ribolovnih virov v okviru veljavnega pravnega reda;

27.

meni, da je pomembno pripraviti vse potrebno za to, da bodo upravne strukture ustrezno oblikovane tako, da bo Islandija od prvega dneva pristopa lahko polno sodelovala v skupni kmetijski politiki, obenem pa priznava posebnosti islandskega kmetijstva, zlasti glede sedanje samooskrbe s hrano in potekajočega procesa reform skupne kmetijske politike;

28.

obžaluje, da se je nedavno srečanje štirih obalnih držav, na katerem so Islandija, EU, Norveška in Ferski otoki govorili o lovu na skuše v severovzhodnem Atlantiku v letu 2012, končalo brez sporazuma, in poziva vse obalne države, naj ponovno poskusijo nadaljevati pogajanja, katerih cilj je rešitev spora o skušah na podlagi realističnih predlogov v skladu z zgodovinskimi pravicami in nasvetov Mednarodnega sveta za raziskovanje morja, ki bodo varovali prihodnost staleža, zaščitili in ohranili delovna mesta v pelagičnem ribištvu in zagotovili dolgoročno, trajnostno ribištvo je seznanjen s predlogom Komisije o pripravi trgovinskih ukrepov za boj proti netrajnostnim ribolovnim praksam;

29.

meni, da lahko Islandija, ki skoraj vso svojo stacionarno energijo pridobiva iz obnovljivih virov, dragoceno prispeva k politiki EU zaradi svojih izkušenj na področju obnovljivih virov energije, zlasti glede uporabe geotermalne energije, varstva okolja ukrepov za obvladovanje podnebnih sprememb; obenem meni, da bi imelo poglobljeno sodelovanje na tem področju pozitiven učinek na naložbe in posledično tudi na gospodarske razmere in zaposlovanje v Islandiji in EU;

30.

ugotavlja pa, da ostajajo razlike med EU in Islandijo pri vprašanjih glede upravljanja morske favne in flore, zlasti glede kitolova; izpostavlja, da je prepoved kitolova del pravnega reda EU ter poziva k širšim razpravam na temo odprave kitolova in trgovine s proizvodi iz kitov;

31.

pozdravlja stalno podporo Islandije civilnih operacij skupne varnostne in obrambne politike ter njeno sprejetje večine deklaracij in sklepov na področju te politike; poudarja, da se od Islandije med predpristopnim procesom pričakuje, da bo svoja stališča uskladila z EU v vseh mednarodnih forumih, vključno z WTO;

32.

meni, da bi pristop Islandije k EU bistveno povečal možnosti Unije, da bi dobila dejavnejšo in bolj konstruktivno vlogo v severni Evropi in na Arktiki, ter prispevala k večstranskemu upravljanju in trajnim političnim rešitvam v tej regiji, saj se izzivi arktičnega okolja tičejo vseh; meni, da bi Islandija lahko postala strateška oporna točka v tej regiji, njen pristop k EU pa bi še trdneje zasidral evropsko prisotnosti v arktičnem svetu;

33.

odobrava sodelovanje Islandije v Nordijskem svetu in v Svetu baltskih držav ter v politiki severne dimenzije, Svetu Barentsove evro-arktične regije in v Arktičnem svetu in pobudi za regionalno sodelovanje med severnimi in baltskimi državami (NB8); meni, da je resolucija o islandski politiki do visokega severa, ki jo je islandski parlament sprejel marca 2011, okrepila zavezo Islandije k dejavni vlogi na Arktiki na splošno;

34.

poudarja, da je potrebna učinkovitejša in bolj usklajena politika Evropske unije za arktično območje ter meni, da bi pristop Islandije k EU okrepil vlogo EU na tem območju in severnoatlantsko razsežnost zunanje politike Unije;

35.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsednici islandskega parlamenta in islandski vladi.