31.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 251/52

—

ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepov predsedstva Evropskega sveta, objavljenih po srečanjih dne 15. in 16. junija 2006 ter dne 14. in 15. decembra 2006,

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov 854 (1993) in 817 (1993), resolucije generalne skupščine Združenih narodov 47/225 (1993) in začasnega sporazuma iz leta 1995,

—

ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča o izvajanju začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995 (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija proti Grčiji),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku za leto 2011 (SEC(2011)1203) in sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2011 z naslovom "Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2011-2012" (COM(2011)0666),

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij,

—

ob upoštevanju priporočil skupnega parlamentarnega odbora z dne 4. novembra 2011,

—

ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)/Urada za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR) o predčasnih parlamentarnih volitvah 5. junija 2011,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/212/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih partnerstva za pristop s to državo,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose s 13. in 14. decembra 2010 in s 5. decembra 2011,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je Evropski svet na srečanju v Solunu 19. in 20. junija 2003 sprejel zavezo do vseh držav zahodnega Balkana, da bodo lahko postale članice Evropske unije, in ker je bila ta zaveza ponovljena na sestanku na visoki ravni o zahodnem Balkanu 2. junija 2010 v Sarajevu;

B.

ker je Komisija v svojem poročilu o napredku za leto 2011 potrdila svoje priporočilo iz leta 2009, naj se z državo začnejo pogajanja o pristopu k EU;

C.

ker je Komisija v svoji strategiji širitve iz leta 2011 potrdila, da se je politika širitve izkazala za učinkovito orodje za družbeno preobrazbo ter da so zavezanost, pogojevanje in verodostojnost v jedru pristopnega procesa in njegovega uspeha;

D.

ker partnerstvo za pridružitev zahteva okrepitev prizadevanj, ki temeljijo na konstruktivnem pristopu, da se s pogajanji doseže vzajemno sprejemljiva rešitev z Grčijo v zvezi z vprašanjem imena v okviru resolucij varnostnega sveta ZN 817 (1993) in 845 (1993) ter se izogne ukrepom, ki bi lahko negativno vplivali na ta prizadevanja; ker sta Komisija in Svet večkrat poudarila, da je bistvenega pomena vzdrževati dobre sosedske odnose, ki vključujejo prizadevanja za iskanje rešitve za vprašanje imena države pod okriljem ZN, ki bo dosežena s pogajanji in bi obojestransko sprejemljiva;

E.

ker dvostranska vprašanja ne bi smela niti predstavljati ovire niti se ne bi smela uporabljati kot ovira v pristopnem procesu, temveč bi jih bilo treba obravnavati konstruktivno ter pri tem upoštevati splošne interese in vrednote EU;

F.

ker regionalno sodelovanje in dobrososedski odnosi ostajajo bistven del procesa širitve in je iskanje kompromisov pri spornih vprašanjih najboljši način za krepitev regionalnega sodelovanja, kar prispeva k ohranjanju miru in dobrososedskih odnosov na zahodnem Balkanu; ker bi nadaljevanje pristopnega procesa prispevalo k stabilnosti države in bi dodatno okrepilo medetnične odnose;

G.

ker ima vsaka država kandidatka svojo posebno raven napredka in značilno dinamiko pristopa; ker je EU odgovorna, da nobena država ne zaostane, in ker utegne stalno odlašanje z začetkom pristopnih pogajanj ogroziti verodostojnost pridružitvenega procesa EU;

H.

ker je bila država med prvimi v tej regiji, ki jim je bil podeljen status države kandidatke, je država z največjo podporo domače javnosti za pristop k EU in ker je sedaj že tri leta zapored dobila pozitivno priporočilo Komisije za določitev datuma začetka pogajanj o pristopu k EU;

I.

ker bi bilo treba vse države kandidatne in morebitne kandidatke v procesu povezovanja obravnavati glede na njihove dosežke;

1.

ponavlja svoj poziv Svetu, naj brez dodatnega odlašanja določi datum za začetek pristopnih pogajanj s to državo;

2.

soglaša z oceno Komisije iz njenega poročila o napredku za leto 2011, da država neprekinjeno izpolnjujejo politična merila; obžaluje, da Svet že tretje leto zapored ni sledil priporočilu Komisije in na svojem zasedanju 9. decembra 2011 ni sprejel odločitve o začetku pristopnih pogajanj z državo;

3.

poudarja pomen procesa evropske integracije te države in vseh prizadevanj v podporo temu cilju, zlasti začetek predhodnega pregleda usklajenosti zakonodaje s pravnim redom in začetek izvajanja druge faze stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

4.

četudi ne želi zadrževati spodbudnega napredka drugih držav zahodnega Balkana na poti pristopa k EU, je zaskrbljen, da bi utegnilo razumevanje, da so drugi "prehiteli" napredek te države, ovirati nadaljnje izboljševanje medetničnih odnosov v državi ter da neuspeh pri stalnem napredovanju v smeri pristopa k EU za vsako državo v tej regiji navsezadnje pomeni grožnjo stabilnosti in varnosti za vse te države;

5.

poudarja, da ima sicer vsaka država kandidatka drugačno raven napredka in dinamiko pristopa, kljub temu pa je EU odgovorna za to, da nobena od njih ne zaostane;

6.

je seznanjen s komentarjem komisarja za širitev in sosedsko politiko z dne 5. septembra 2011, da "pozitivna priporočila Evropske komisije niso vklesana v kamen"; kljub temu opozarja, da je odločitev Sveta, da ne bo upošteval priporočila Komisije, povzročila upravičeno razočaranje in nezadovoljstvo v javnem mnenju te države, in ugotavlja, da EU in njene države članice nikoli ne smejo obravnavati kot samoumevno evropsko perspektivo katere koli države ter morajo izkazati enaka prizadevanja za pospešitev pristopnega procesa v resničnem duhu partnerstva;

7.

pozdravlja imenovanje novega vodje delegacije Evropske unije in upa, da bo to imenovanje okrepilo odnose med EU in to državo;

8.

pozdravlja dejstvo, da se je 15. marca 2012 začel dialog na visoki ravni z Evropsko komisijo o pristopu, kar pomeni korak naprej v procesu pristopa k EU, katerega namen je prek obsežne izmenjave mnenj in rednih tehničnih posvetovanj uresničiti program reform na petih ključnih področjih politik: svoboda izražanja, pravna država, reforma javne uprave, volilna reforma in gospodarska merila; se strinja s Komisijo in vladnimi organi, da se je treba v dialogu osredotočiti na 23. poglavje (pravosodje in temeljne pravice) in 24. poglavje (pravica, svoboda in varnost), s čimer bi dodatno izboljšali stopnjo izvajanja meril in standardov za pristop k EU; pričakuje, da se bo ta napredna oblika dialoga nadaljevala na drugih področjih, ki so bistvena za proces pristopa k EU; meni, da bo ta dialog prinesel novo zavezanost za reforme in da se bo naš odnos okrepil prek srečanj na politični ravni, ki potekajo dvakrat na leto;

9.

priznava, da sta tako članstvo v Natu kot članstvo v Evropski uniji bistvenega pomena za evro-atlantsko usmeritev, ki jo je država sprejela, in ugotavlja, da bodo srečanje na vrhu Nata v Chicagu maja 2012, začetek dialoga na visoki ravni o pristopu ter Evropski svet junija 2012 pomembne priložnosti za nadaljnji napredek; opozarja na nedavno izjavo generalnega sekretarja Nata, da bo država povabljena v organizacijo, takoj ko bo dosežena obojestransko sprejemljiva rešitev za vprašanje imena;

10.

znova poziva oblasti in medije, naj si skupaj prizadevajo za oblikovanje pozitivnega vzdušja, ki bo pripomoglo k razvoju odnosov s sosednjimi državami in ne bo spodbujalo sovražnega govora;

11.

je seznanjen z odločitvijo vlade, ki je bila oblikovana julija 2011, da uporabi zakon o amnestiji v štirih zadevah, povezanih z vojnimi zločini, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leta 2008 vrnilo v presojo domačemu sodstvu; poziva vlado, naj poskuša najti nadomestne možnosti za zagotovitev sodnega varstva in popravo krivic za žrtve teh zločinov in njihove družine v skladu z obveznostmi po mednarodnem humanitarnem pravu;

12.

je seznanjen s sodbo Meddržavnega sodišča glede spora o imenu, ki je bila objavljena 5. decembra 2011; meni, da bi morala ta sodba dati nov zagon zagotavljanju, da se usmeri vsa prizadevanja v reševanje spora o imenu pod okriljem Združenih narodov, ter poziva strani, naj v dobri veri upoštevata sodbo in jo uporabita za poglobitev dialoga, in obenem poudarja potrebo po kompromisu, ki bo sprejet na obeh straneh; v zvezi s tem pozdravlja izjavo mediatorja, ki so ga imenovali Združeni narodi, ter njegov poziv stranem, naj ta dogodek razumeta kot priložnost za konstruktiven razmislek o njunem medsebojnem odnosu in naj pretehtata možnost nove pobude, katere namen bi bil najti dokončno rešitev tega vprašanja;

13.

močno obžaluje, da spor zaradi imena še naprej blokira pot države do pristopa k EU in tako ovira širitveni proces; poudarja, da so dobri sosedski odnosi bistveno merilo v procesu širitve EU, ter poziva zadevni vladi, naj se izogibata spornim potezam, spornim dejanjem in izjavam, ki bi lahko negativno vplivale na te odnose;

14.

ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in komisarja, pristojnega za širitev, naj spodbujata iskanje dogovora o imenu in ponudita politično usmerjanje; poleg tega meni, da bi morala vodstvo države in Evropska unija dosledno pojasniti javnosti koristi rešitve, ko bo o tej sprejet dogovor in pred referendumom o tem vprašanju;

15.

obžaluje, da je bil v poročilu o napredku za leto 2011, in tudi sicer od leta 2009, izpuščen izraz "makedonski", kljub temu, da se ta praviloma uporablja v besedilih Združenih narodov, ko se omenja jezik, kultura in identiteta države; opozarja na negativne odzive, ki jih je ta vidik letos sprožil v javnem mnenju, in poziva Komisijo, naj to upošteva pri pripravi prihodnjih poročil; opozarja, da ohridski okvirni sporazum temelji na načelu spoštovanja narodnostne identitete vseh skupnosti;

16.

poudarja pomembnost ohranjanja "zagona" pristopnega procesa; v zvezi s tem pozdravlja ponudbo vlade države, da se določi rok za uspešno rešitev spora o imenu, najpozneje pred koncem procesa pregledovanja, ki naj bi ga Komisija začela takoj, ko se začnejo pogajanja; je prepričan, da lahko pristna prizadevanja vlade in uresničitev reform EU v vseh pomembnejših zadevah pomagajo ustvariti politično okolje, naklonjeno reševanju dvostranskih vprašanj, kot so dokazali drugi širitveni procesi; opozarja, da bo vzporedni proces reševanja dvostranskega vprašanja in nadaljevanja pristopnih pogajanj, na enaki podlagi kot pri modelu Slovenija-Hrvaška, koristil tako državi kot EU;

17.

ponovno poziva Komisijo in Svet, naj začneta razvijati splošno uporaben arbitražni mehanizem v skladu s pogodbama EU, namenjen reševanju dvostranskih vprašanj med državami pristopnicami in državami članicami;

18.

pozdravlja izvolitev novega parlamenta in hitro oblikovanje koalicijske vlade na podlagi rezultatov predčasnih parlamentarnih volitev; poziva k okrepitvi političnega dialoga in opozarja na to, da je parlament osrednja demokratična institucija za razpravljanje in za reševanje zadev, ki izhajajo iz političnih razlik; ugotavlja, da je državna skupščina v svoji resoluciji pozdravila priporočila iz letošnjega poročila o napredku in da je bila ta sprejeta soglasno; poziva vse politične akterje v državi, naj okrepijo svoja prizadevanja za nadaljevanje potrebnih reform, vključno z učinkovitim izvajanjem in spremljanjem priporočil Komisije;

19.

čestita državi za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev 5. junija 2011 in pozdravlja oceno OVSE/ODIHR, da so bile konkurenčne, pregledne in dobro izpeljane po vsej državi; vseeno opozarja na nekatere pomanjkljivosti in poziva oblasti, naj sledijo priporočilom mednarodne skupnosti, zlasti sklepom in priporočilom misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev, in domačih opazovalcev iz združenja Most, kot na primer, da je treba posodobiti volilne imenike, zagotoviti uravnoteženo poročanje v medijih tako o strankah v vladi kot o tistih v opoziciji, tudi na javni radioteleviziji, zaščititi javne uslužbence pred vsakovrstnimi političnimi pritiski, zagotoviti učinkovito spremljanje financiranja političnih strank in pregledno javno financiranje, urediti glasovanje izven države in v celoti spoštovati ločevanje med državnimi in strankarskimi strukturami; poziva ustrezne organe, naj se v bližnji prihodnosti posvetijo tem zadevam;

20.

pozdravlja konec parlamentarnih bojkotov in verjame, da je mogoče nadaljnjo krepitev demokracije v državi doseči le z okrepljenim duhom političnega dialoga znotraj uveljavljenih demokratičnih inštitucij, ki bo vključeval vse politične stranke; poziva, naj se okrepi nadzorna vloga parlamenta v odnosu do vlade in njenih agencij; poziva, naj se dajo na razpolago potrebna finančna sredstva in naj se zaposli potrebno dodatno osebje, da se omogoči dokončna ustanovitev parlamentarnega inštituta; spodbuja napredek, dosežen z uvedbo zaslišanj v okviru parlamentarnega nadzora, in podpira dodatna prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje tehnične pomoči državni skupščini za razvoj njene prakse; spodbuja nenehno delo skupnega parlamentarnega odbora z Evropskim parlamentom;

21.

želi pohvaliti državo za njene dobre gospodarske rezultate in za ohranjanje makroekonomske stabilnosti; čestita vladi, ker je po navedbah v poročilu Svetovne banke z naslovom "Doing business" tretja najuspešnejša država na svetu v obdobju zadnjih petih let pri izvajanju reform pravne ureditve; ugotavlja, da je svetovna gospodarska recesija prizadela neposredne tuje naložbe, ki ostajajo na zelo nizki ravni; je prepričan, da potencial za naložbe, trgovino in gospodarski razvoj ostaja odločilna utemeljitev prizadevanj za pristop države k EU;

22.

ugotavlja, da sta pravna predvidljivost in učinkovito izvajanje zakonov bistvena za dodatno izboljšanje poslovnega okolja za domača podjetja in tuje vlagatelje; zato poziva vlado, naj pospeši prizadevanja, s katerimi bo zagotovila učinkovito in neodvisno sodstvo ter strokovno, sposobno in nepristransko upravo, vključno z ukrepi za okrepitev neodvisnosti in zmogljivosti regulativnih in nadzornih agencij;

23.

prepoznava izzive na področju visoke brezposelnosti in revščine, ki še vedno predstavljata veliko breme za državo; pozdravlja razpravo o minimalni plači, ki trenutno poteka v parlamentu; opozarja na nizko uvrstitev države po indeksu človekovega razvoja Združenih narodov in pozdravlja sprejetje strategije za boj proti revščini in socialni izključenosti; poziva vlado, naj si bolj prizadeva za reševanje strukturne brezposelnosti in zaščito ranljivih skupin, hkrati pa poudarja, da je lahko le trajnostna gospodarska rast z oblikovanjem okolja, ki podjetja spodbuja k večjim naložbam, rešitev za resno težavo vztrajno visoke ravni brezposelnosti v državi; zato poziva vlado, naj podpira mala in srednja podjetij (MSP) s spodbujanjem dostopa do finančnih sredstev, in jo spodbuja, naj nadaljuje z dobro prakso posvetovanja s predstavniki poslovnega sveta;

24.

pozdravlja dejstvo, da se je država v zadnjih petih letih povzpela za 40 mest po indeksu za zaznavo korupcije, ki ga pripravlja mednarodna organizacija Transparency International; pozdravlja predloge sprememb, ki so bili podani k pravnemu okviru protikorupcijske politike v skladu s priporočili skupine držav proti korupciji (GRECO); soglaša z mnenjem Komisije, da korupcija ostaja "resen problem"; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za ustvarjanje rezultatov pri doseganju nepristranskih obsodb v primerih korupcije, zlasti na visoki ravni ter na ključnih področjih, kot so na primer javna naročila; poudarja, da je potrebna večja preglednost pri javnih odhodkih in financiranju političnih strank; poziva vlagatelje in podjetja iz Evropske unije, ki trgujejo s to državo, naj prevzamejo izrazitejšo vodilno vlogo med drugimi vlagatelji in podjetji, in sicer tako, da s svojimi lokalnimi partnerji javno spregovorijo zoper korupcijo;

25.

je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila o napredku, da neodvisnost in nepristranskost državne komisije za preprečevanje korupcije ostajata šibki; poziva k močnejši pravni in institucionalni zaščiti oseb, ki opozarjajo na nepravilnosti (ang. whistleblowers); pozdravlja nov Zakonik o kazenskem postopku, ki je bil sprejet v okviru širše reforme kazenskega pravosodja in bi lahko izboljšal preiskovalne postopke za zapletene primere organiziranega kriminala in korupcije; pozdravlja dejstvo, da bo z naslednjim letom imenovana preiskovalna skupina, ki bo delovala neposredno za državno tožilstvo, in upa, da bo to omogočilo dejanske obsodbe v več zadevah, v katerih ta komisija poda ovadbo; poziva vlado, naj zagotovi potrebno financiranje in osebje za državno komisijo za preprečevanje korupcije; poudarja, da je politična volja bistvenega pomena za boj proti sistemski korupciji;

26.

je seznanjen s sprejetjem obsežnega zakonodajnega svežnja, ki je usmerjen v dodatno okrepitev učinkovitosti in neodvisnosti sodstva; glede tega pozdravlja učinkovito delo akademije za sodnike in državne tožilce ter izvajanje naključnega dodeljevanja zadev; spodbuja pristojne organe, naj še naprej izvajajo protikorupcijsko zakonodajo, izboljšujejo neodvisnost in učinkovitost sodstva ter povečujejo sodstvu namenjena sredstva; opozarja, kako pomembno je, da sodni sistem deluje neodvisno od političnega vmešavanja; pozdravlja prizadevanja za povečanje učinkovitosti in preglednosti sodnega sistema; poudarja, da je treba vzpostaviti evidenco izvrševanja kazenskih pregonov in obsodb, na podlagi katere bo mogoče meriti napredek; poziva k poenotenju sodne prakse, da se zagotovi predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti;

27.

čestita državi ob dvajseti obletnici njene neodvisnosti in ob deseti obletnici ohridskega okvirnega sporazuma v letu 2011; poudarja, da je ta sporazum lahko vzorec za uspešno reševanje medetničnih konfliktov ob hkratnem ohranjanju ozemeljske celovitosti in reformiranju ustroja države; vseeno poudarja, da so potrebna nadaljnja in odločnejša prizadevanja za uresničitev popolne sprave med stranmi in oblikovanje temeljev za utrditev nepristranskih in medetničnih demokratičnih inštitucij;

28.

pozdravlja govor predsednika vlade 5. septembra 2011, v katerem je pozdravil večkulturnost kot družbeni in politični model države ter poudaril potrebo po izvajanju ohridskega okvirnega sporazuma in določitvi cilja "integracije brez asimilacije"; podpira zaveze, sprejete z namenom, da bi se izvajanje ohridskega okvirnega sporazuma podaljšalo za še eno desetletje;

29.

izreka priznanje za nedavno sprejetje več zakonov, zlasti za sprejetje sprememb zakona o jezikih in o uporabi simbolov; poziva, naj se v vseh krajih dejavno podpirajo odbori za odnose med skupnostmi;

30.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v sedanji razpravi uporabljajo zgodovinske utemeljitve, vključno s pojavom "antikvizacije", zaradi česar grozi povečanje napetosti s sosednjimi državami in nastanek novih notranjih delitev;

31.

poudarja potrebo po ustrezni pripravi in operativni organizaciji popisa v skladu z zakonom in standardi Eurostata; poziva vlado, naj predstavi verodostojen načrt za izvajanje tega procesa; je seznanjen s pomenom praga 20 % za priznanje nekaterih pravic v skladu z ohridskim okvirnim sporazumom, vseeno pa vztraja, da nikoli ni mogoče opravičiti kakršne koli diskriminacije albanske ali katere koli druge manjšinske narodnostne skupnosti na podlagi njihove številčnosti med prebivalstvom;

32.

poziva, naj se znatno okrepijo prizadevanja za boj proti ločevanju med otroci iz različnih narodnostnih skupin v izobraževalnem sistemu, obenem pa podpira pravico vseh do izobraževanja v svojem maternem jeziku; zato poudarja pomen razvijanja novih učbenikov, usmerjenih v izboljšanje medsebojnega razumevanja, in končanja škodljive prakse narodnostnih turnusov, ki se še vedno izvaja v nekaterih šolah; glede na izjemen pomen izobraževanja za to državo poziva, naj se mu zagotovi večja podpora iz instrumenta za predpristopno pomoč, pod pogojem, da se dejansko odpravi izobraževalna segregacija;

33.

podpira odločilne korake v smeri politične decentralizacije države, ki jo je vlada opisala kot "glavni steber" ohridskega okvirnega sporazuma, koristna pa je tudi za dobro javno upravo; pozdravlja odobritev akcijskih načrtov za njeno uresničitev;

34.

podpira priporočilo Komisije, da je treba procesu decentralizacije dati močnejši zagon; poziva k vzpostavitvi novega ravnotežja, bistveno drugačnega, med državnim proračunom in lokalnimi proračuni, da se doseže ta decentralizacija; poudarja pomen preglednosti, objektivnosti in nepristranskosti pri razdeljevanju sredstev občinam; je zaskrbljen, ker bodo imele nekatere občine finančne težave zaradi pomanjkanja zmogljivosti za finančno upravljanje, in poziva vlado, naj jim zagotovi primerno tehnično pomoč, po potrebi s podporo Komisije;

35.

izreka pohvalo za uspešen program sodelovanja med občinami ob pomoči programa Združenih narodov za razvoj ter poziva EU, naj tudi sama okrepi podporo za to prakso;

36.

je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov v medijih in zaradi dejstva, da lastništvo medijev ostaja nepregledno in zelo skoncentrirano; poziva državo, naj izkaže popolno zavzemanje za svobodo in pluralnost medijev, tudi za razprave, temelječe na dobrih informacijah in pluralno zastavljene, o reformnih vprašanjih, ki so prepoznana v poročilu o napredku; pozdravlja vabilo predstavnici organizacije OVSE za svobodo medijev, naj se udeleži novoustanovljene okrogle mize o svobodi medijev, ter podpira njeno izjavo, da morajo resda vse medijske hiše pri svojem poslovanju upoštevati pravne in finančne predpise, vseeno pa se pravosodni sistem ne bi smel izrazito osredotočati na medije, ki so kritični do ene stranke; poziva oblasti, naj zagotovijo spoštovanje pravne države in svobode medijev v državi ter tako zagotovijo, da bodo ocene Komisije pozitivne tudi v prihodnje;

37.

poziva k pravični in pregledni razdelitvi dohodkov, ustvarjenih z vladnim oglaševanjem, med vse nacionalne izdajatelje televizijskih in radijskih programov, ne glede na uredniško vsebino ali politično usmeritev; podpira priporočilo Komisije, da so potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da bo program državne televizije izpolnjeval cilje in zasedal mesto nepristranske javne radiotelevizije; poziva oblasti, naj sprejmejo ustrezne spremembe za uskladitev zakona o radiodifuziji z zakonodajo EU;

38.

poziva k prizadevanjem za preprečevanje zlorabljanja tožb zaradi obrekovanja proti novinarjem zaradi političnih razlogov; pozdravlja nedavno napoved vlade, da bodo iz kazenskega zakonika črtali zakon o klevetanju, potekajoče tožbe proti novinarjem pa opustili; poudarja, da je svoboda medijev temeljni kamen demokracije in obveza za vse države, ki želijo postati države članice EU; soglaša z mnenjem, da bi moral medijski sektor podrobneje opredeliti in izvajati visoke strokovne novinarske standarde in spoštovati pravila novinarske etike; poziva oblasti, naj pripravijo protimonopolno zakonodajo na področju medijev ter ukrepe za preprečevanje političnega vpliva v sektorju medijev;

39.

pozdravlja dejstvo, da je na splošno zagotovljena svoboda misli, vesti in veroizpovedi, spodbuja vlado, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji za krepitev protidiskriminacijskih politik, poudarja pomen preprečevanja diskriminacije na podlagi narodnosti, tudi diskriminacije državljanov, ki odkrito izražajo svojo bolgarsko identiteto in/ali narodnostno poreklo;

40.

pozdravlja letošnjo ustanovitev komisije za boj proti diskriminaciji ter poziva Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in omrežje evropskih neodvisnih agencij za boj proti diskriminaciji Equinet, naj jo v celoti podpirata pri njenem delu in z njo pri tem sodelujeta; pozdravlja dejstvo, da komisija preiskuje tri pritožbe zaradi domnevne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, ki jih je vložila koalicija za spolne in zdravstvene pravice;

41.

poziva h krepitvi protidiskriminacijskih politik ter učinkovitemu izvajanju teh politik in k večjim prizadevanjem za zaščito pravic žensk in otrok, pa tudi pravic invalidov; pozdravlja dejavno in učinkovito vlogo ženskega parlamentarnega kluba, vseeno pa je zaskrbljen zaradi še vedno nizkega sodelovanja žensk v političnem življenju na lokalni ravni, in meni, da je treba okrepiti in izvajati izobraževalne programe, katerih namen je vključevati ženske v javno in politično življenje; poziva, naj se dodatna prizadevanja namenijo deinstitucionalizaciji invalidov; pozdravlja, da je parlament 7. decembra 2011 ratificiral Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov;

42.

je zaskrbljen zaradi omejenega napredka na področju enakopravnosti spolov in pravic žensk; spodbuja vlado, naj enakost med spoloma uvrsti med prednostne politične naloge in naj poveča podporo dejavnostim in pobudam, usmerjenim v boj proti diskriminatornim običajem, tradicijam in stereotipom, ki spodkopavajo osnovne pravice žensk;

43.

ponavlja svoj poziv k spremembi zakona o preprečevanju diskriminacije in varstvom pred diskriminacijo, da bo prepovedoval vse oblike diskriminacije, ki so zajete v členu 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in poudarja, da je to pogoj za pristop; izraža zaskrbljenost, ker univerzitetni in šolski učbeniki opisujejo homoseksualnost kot bolezen, ter poziva, naj se jih takoj spremeni; poziva Komisijo, naj razvije programe za oblikovanje zmogljivosti za krepitev civilne družbe, vključno s skupnostjo LGBT;

44.

pozdravlja sedanje predsedovanje države pobudi „Desetletje vključevanja Romov“ in upa, da bo to dodatno navdahnilo napredek pri vključevanju Romov v politično, družbeno in gospodarsko življenje; pozdravlja napredek pri vključevanju Romov v izobraževalni sistem in povečan vpis v srednješolsko in univerzitetno izobraževanje ter boljšo zastopanost Romov v državni upravi; vseeno opozarja na sklep Komisije, da so potrebna stalna prizadevanja za pospeševanje zaupanja, zlasti v povezavi z izobraževanjem, kulturo in jezikom; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zelo težkih življenjskih pogojev, v katerih živi romska skupnost, in zaradi dejstva, da se Romi še naprej soočajo z diskriminacijo pri dostopu do izobraževanja, trga dela, zdravstvenega varstva in socialnih storitev; opozarja na posebej težaven položaj romskih žensk in otrok, ki živijo pod mejo revščine, in poziva oblasti, naj takoj začnejo reševati to vprašanje;

45.

pozdravlja, da je vlada sprejela strategijo vključevanja Romov v družbo za obdobje 2012–2014; vendar opozarja, da za izvajanje ukrepov v okviru zadevnega akcijskega načrta v letu 2012 niso bila namenjena nobena državna sredstva, in v zvezi s tem poziva oblasti, naj poiščejo ustrezna sredstva;

46.

poziva vse zainteresirane strani, naj spodbujajo razvoj neodvisne, pluralne, medetnične, medkulturne in nepristranske civilne družbe v tej državi in prispevajo k temu razvoju; poudarja pa, da bi se morale za takšno vlogo civilno-družbene organizacije znatno okrepiti in osamosvojiti od zunanjih vplivov, zlasti političnih interesov, kar zaenkrat v tej državi večinoma še ne velja; poziva, naj se domača finančna sredstva dajo na voljo nevladnim organizacijam, da se konča prekomerno zanašanje na tuje donatorje;

47.

vseeno je prepričan, da instrument Evropske unije za civilno družbo zagotavlja možnosti za izjemno povečanje izmenjav med nevladnimi organizacijami, podjetji in sindikati iz države s partnerji v državah članicah EU, in sicer v obojestransko korist in z neposrednim ciljem krepitve procesa pristopa k EU; s tem namenom poziva Komisijo, naj razširi finančno podporo iz instrumenta za predpristopno pomoč, da bi spodbudila razvoj zlasti nevladnih organizacij;

48.

poudarja, da je država ratificirala osem temeljnih konvencij o pravicah delavcev Mednarodne organizacije dela; je zaskrbljen zaradi skromnega napredka na področju delavskih pravic in sindikatov; poziva oblasti, naj še dodatno okrepijo delavske in sindikalne pravice; v zvezi s tem spodbuja vlado, naj zagotovi zadostne upravne zmogljivosti, da bi omogočila ustrezno izvajanje in izvrševanje delovne zakonodaje; poudarja pomembno vlogo socialnega dialoga in spodbuja vlado, naj okrepi svoja prizadevanja in vzpostavi socialni dialog, ki bo vključeval vse ustrezne partnerje;

49.

je seznanjen z napredkom pri reformi pravosodja; čestita akademiji za usposabljanje sodnikov in tožilcev, ki obeležuje peto obletnico obstoja, za opravljeno delo; je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti zakona o sodnikih, ki preko postopka razrešitve dopušča možnost političnega vplivanja, vseeno pa priznava, da obstaja soglasje o potrebi po objektivnejših merilih za razrešitev; četudi pozdravlja novo pozornost, namenjeno uspešnosti sodnikov, poudarja, da tega ni mogoče doseči brez enake zavzetosti za kakovost sodb – vključno z zavzemanjem za stalno usposabljanje in postopke zaposlovanja na podlagi zaslug – in predanosti načelu neodvisnosti sodstva;

50.

je zaskrbljen zaradi poročil o slabem ravnanju s strani policije in poziva k temeljiti preiskavi teh primerov, zlasti tragičnega incidenta na večer volitev in trditev, da na kraju kaznivega dejanja ni bila opravljena celovita preiskava; poudarja pomembnost zagotavljanja neodvisnosti mehanizmov nazora policije, zlasti sektorja za notranji nadzor in poklicne standarde na ministrstvu za notranje zadeve;

51.

spodbuja sprejete ukrepe za izboljšanje razmer v zaporih, kot so novi tečaji usposabljanja in poklicnega razvoja za zaposlene v zaporih, gradnjo več novih zaporov, ki bodo nadomestili stare, ter pobudo za pripravo zakona o pogojni kazni, ki je del prizadevanj za rešitev problema prezasedenosti zaporov; spodbuja stalni napredek pri izboljševanju razmer v zaporih in poziva, da se posebna pozornost nameni zavodom za pridržanje mladoletnikov in ugotovitvi iz poročila o napredku, da enota za boj proti slabemu ravnanju ne more opravljati svojih nalog;

52.

izreka pohvalo za sodelovanje z Evropsko unijo na področju boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter pozdravlja sporazume o sodnem in policijskem sodelovanju, sklenjene s sosednjimi državami; pozdravlja sklenitev operativnega sporazuma med to državo in Europolom, da bi se občutno olajšala izmenjava analitičnih podatkov in izboljšal boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu; je seznanjen z aktom o sistematizaciji in s spremembami, ki jih uvaja v oddelek za organizirani kriminal ministrstva za notranje zadeve, da bi se izboljšala njegova funkcionalnost in vključenost v nacionalni in mednarodni obveščevalni sistem kazenskih preiskav; pozdravlja nov Zakonik o kazenskem postopku, ki bi moral izboljšati preiskovalne postopke za zapletene primere organiziranega kriminala in korupcije; vztraja, da se mora nadzor izvajati sorazmerno dejanski grožnji za javno varnost, ob temeljitejšem sodnem nadzoru in z okrepljenim parlamentarnim nadzorom obveščevalnih in protiobveščevalnih služb;

53.

spodbuja oblasti, naj opravijo, kar bi morale opraviti že pred časom, in objavijo imena agentov, povezanih s tajnimi službami nekdanje Jugoslavije, kar je velik korak v smeri preloma s komunistično preteklostjo; spodbuja, da se odboru za preverjanje podatkov podelijo večje pristojnosti, zlasti glede njegove neodvisnosti pri neposrednem javnem razkrivanju svojih ugotovitev in rednega prenosa vseh potrebnih dokumentov v prostore odbora;

54.

je seznanjen z ukrepi, sprejetimi za učinkovitejše upravljanje migracijskih tokov, ki zlasti odgovarjajo na pomisleke glede lažnih prosilcev za azil; vseeno izraža zaskrbljenost zaradi uporabe profiliranja in poziva k dosledni uporabi načela nediskriminacije pri teh ukrepih; poziva k odločnejšim prizadevanjem za priznavanje državljanskih pravic beguncem, ki so do tega upravičeni, ter da bi se prošnje za azil obravnavale pravočasno in ob popolnem upoštevanju mednarodnega prava na področju človekovih pravic;

55.

pozdravlja dejstvo, da državljani države od decembra 2009 uživajo prednosti liberalizacije vizumske ureditve, se zavezuje, da bo branil brezvizumsko kot temeljni kamen odnosov med to državo in Evropsko unijo in kot pomemben ukrep za nadaljnje poglabljanje in krepitev medčloveških stikov;

56.

pozdravlja sprejetje posodobljene strategije za reformo javne uprave do leta 2015 in začetek veljavnosti zakona o javnih uslužbencev aprila 2011; poziva vlado, naj nadaljuje z usklajevanjem zakonodajnega okvira, ki ureja področje javnih uslužbencev in uradnikov, tudi s spremembo ustreznih zakonov; poudarja, da so potrebni nadaljnji koraki za zagotavljanje strokovne in nepristranske javne uprave, tudi na ravni občin; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev višjega upravnega sodišča in spodbuja institucije, odgovorne za reformo javne uprave, naj prispevajo k pospešitvi reformnega procesa; vztraja, da je mogoče in da je treba doseči imenovanja na podlagi zaslug, ne pa skladno s politično pripadnostjo, in sicer vzporedno s prizadevanji za enakopravno zastopanost;

57.

izreka pohvalo vladi za napredek na področju regionalnega razvoja pri pripravi prenosa upravljanja sredstev v okviru instrumenta za predpristopno pomoč; z zadovoljstvom opaža akreditacijo nacionalnih organov za komponente instrumenta za predpristopno pomoč za podporo pri prehodu in vzpostavitvi ustanov, regionalni razvoj, razvoj človeških virov in razvoj podeželja; poziva vlado in Komisijo, naj pospešita delo, ki je potrebno za prenos upravljanja preostalih komponent instrumenta za predpristopno pomoč na čezmejno sodelovanje; ponovno poudarja pomen instrumenta za predpristopno pomoč kot ključnega orodja za pomoč državi pri pripravah na članstvo v EU in vlado spodbuja, naj dodatno okrepi medresorsko usklajevanje, da bo lahko država v celoti izkoristila razpoložljiva sredstva;

58.

pozdravlja kampanjo za energetsko učinkovitost in pričakuje učinkovitejše ukrepe za spodbujanje obnovljivih virov energije, v skladu z možnostmi države; poudarja pomen učinkovitega izvajanja zakonodaje na področju okolja, da se zaščitijo naravni viri, zlasti voda; ugotavlja, da država še ni prevzela obveznosti, kar zadeva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ter da obstaja potreba po začetku razprave v okviru te države o negativnih posledicah podnebnih sprememb; poziva k več prizadevanjem za uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU na tem področju;

59.

pozdravlja dosežen napredek pri modernizaciji prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij ter še posebej prizadevanja za dokončanje X. koridorja; glede na pomen železniških povezav kot alternative cestnemu prometu pozdravlja namero vlade o posodobitvi ali izgradnji železniških povezav med Skopjem in prestolnicami sosednjih držav ter poziva k dokončanju železniške povezave v okviru VIII. koridorja;

60.

izraža razočaranje, ker ni napredka pri obeleževanju spomina na skupne zgodovinske dogodke in osebe skupaj s sosedskimi državami članicami EU, kar bi prispevalo k boljšemu razumevanju zgodovine in k dobrim sosedskim odnosom; spodbuja oblikovanje skupnih strokovnih odborov za zgodovino in izobraževanje z Bolgarijo in Grčijo, in sicer z namenom prispevanja k objektivni, na dejstvih temelječi interpretaciji zgodovine, krepitve akademskega sodelovanje in spodbujanja pozitivne naravnanosti do sosedov med mladimi;

61.

spodbuja nenehna prizadevanja za izvajanje bolonjskega procesa v visokem izobraževanju in sodelovanje z drugimi državami v tej regiji za spodbujanje kakovosti univerz; opozarja na pomen načela akademske svobode;

62.

čestita državi za izjemne predstave njenega moštva na Evropskem prvenstvu v košarki leta 2011;

63.

pozdravlja visoko raven usklajenosti med državo in skupnimi stališči EU na področju zunanje politike; spodbuja prizadevanja države za vzpostavitev dobrih odnosov s sosedami; pozdravlja dejstvo, da je določitev meje s Kosovom leta 2009 omogočila tesnejše odnose, od septembra 2011 pa tudi sporazum o skupnem nadzoru meje; pričakuje, da bo ta sporazum v bližnji prihodnosti popolnoma operativen; čestita oblastem za uspešno organizacijo nedavnega srečanja ministrov za evropske integracije držav zahodnega Balkana v Skopju;

64.

poudarja pomen regionalnega sodelovanja kot bistvenega dela procesa približevanja Evropski uniji; pozdravlja korake v smeri spodbujanja prostega gibanja v regiji, opredeljene v pogodbi z Albanijo in Črno goro, ki državljanom teh držav omogoča, da za prečkanje meje teh treh držav in prosto gibanje po njih potrebujejo le osebno izkaznico; spodbuja razširitev te pobude na druge države v regiji;

65.

pozdravlja mednarodno sodelovanje države pri številnih pomembnih dejavnostih, kot so sodelovanje v misiji Euforja Althea, predsedovanje evropskemu procesu sodelovanja 2012–2013 ter polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo;

66.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu te države.