6.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 227/16

—

ob upoštevanju člena 189 naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o politiki na področju raziskav in tehnološkega razvoja in vesoljski politiki ter sklicujoč se zlasti na oblikovanje evropske vesoljske politike za spodbujanje znanstvenega in tehničnega napredka, industrijske konkurenčnosti in izvajanja politik Unije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o strategiji EU 2020 (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“ (COM(2010)0614),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“ (COM(2011)0152),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta dne 31. maja 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“,

—

ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 11. novembra 2003 z naslovom „Vesolje: nova evropska meja za Unijo, ki se širi – akcijski načrt za izvajanje evropske vesoljske politike“ (COM(2003)0673),

—

ob upoštevanju Sklepa 2004/578/ES z dne 29. aprila 2004 o sklenitvi Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo (3)

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Vmesni pregled evropskih programov satelitske navigacije“ (COM(2011)0005),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vmesnem pregledu evropskih programov satelitske navigacije: ocena izvajanja, prihodnji izzivi in obeti za financiranje (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o financiranju Evropskega programa satelitske radionavigacije (Galileo) v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 in večletnim finančnim okvirom 2007–2013 (5),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)0500),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 683/2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (6),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES): skrbimo za varnejši planet“ (COM(2008)0748),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES): izzivi in naslednji koraki za vesoljsko komponento“ (COM(2009)0589),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 911/2010 z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski sistem satelitske navigacije (GNSS) (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS)“ (COM(2010)0308),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za promet in turizem (A7-0431/2011),

A.

ker je s členom 189 PDEU Evropski uniji podeljena izrecna vloga pri oblikovanju vesoljske politike za pospešitev znanstvenega in tehničnega napredka, industrijske konkurenčnosti in izvajanja njenih politik;

B.

ker je vesoljska politika eden od ključnih elementov strategije Evropa 2020 in sestavni del vodilne pobude o industrijski politiki;

C.

ker so storitve satelitske navigacije že na voljo vladam in državljanom EU;

D.

ker ta politika podpira cilje pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva z ustvarjanjem visokokvalificiranih delovnih mest, omogočanjem poslovnih priložnosti, spodbujanjem inovacij in krepitvijo dobrega počutja in varnosti državljanov;

E.

ker je vesolje za Evropo strateško pomembno in je eden od ključnih elementov za njeno neodvisno odločanje in delovanje;

F.

ker evropska vesoljska industrija ustvari skupni promet v višini 5,4 milijarde EUR in zaposluje več kot 31 000 visokokvalificiranih oseb,

G.

ker je evropski sektor satelitskih komunikacij eden temeljnih elementov za ohranjanje zdrave evropske vesoljske industrije, saj več kot polovica njenega prometa izvira iz izdelovanja in izstreljevanja telekomunikacijskih satelitov;

H.

ker je Evropski parlament vedno v celoti podpiral evropski globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki se izvaja prek programov Galileo in EGNOS, njegov namen pa je izboljšanje vsakodnevnega življenja evropskih državljanov, zagotovitev avtonomije in neodvisnosti Evrope ter pridobitev znatnega deleža na svetovnem trgu visoke tehnologije, odvisnem od satelitske navigacije;

I.

ker je Evropska unija glede dejavnosti v vrednosti približno 7 % BDP zaenkrat odvisna od ameriškega sistema globalnega določanja lege (GPS), Galileo pa naj bi prinesel prednosti v primerjavi s tem ameriškim sistemom, namreč večjo natančnost, globalno celovitost, avtentikacijo in jamstvo storitve, in Unija bo z njim pridobila strateško avtonomnost; je seznanjen s pomenom, ki bi ga program Galileo lahko imel za večjo konkurenčnost in kakovost številnih storitev v Evropi;

J.

ker zaradi povečanih stroškov programa, ki so med drugim posledica netočnih ocen stroškov in neprilagojenih strategij za obvladovanje stroškov, sedanji proračun dopušča le financiranje začetne operativne zmogljivosti;

K.

ker je Komisija predložila predlog za financiranje programa Galileo za večletni finančni okvir 2014–2020, vanj pa ni vključeno financiranje programa GMES, kar resno ogroža prihodnost tega programa;

L.

ker mora Komisija, preden bo sprejeta odločitev o nadaljnjih finančnih zavezah iz proračuna EU za naslednji večletni finančni okvir, predstaviti jasno in podrobno oceno vseh tehničnih možnosti, ki so mogoče, ter s tem povezanih stroškov in koristi tako za program Galileo kot GMES;

M.

ker je GMES tudi vodilni program pod vodstvom Evropske unije, ki koristi evropskim državljanom, saj zagotavlja geografske informacije, ki javnim ustanovam pomagajo pri izvajanju politik, vključno z upravljanjem okolja, obvladovanjem tveganj in zaščito državljanov; ker je treba s programom GMES zagotoviti nepretrgan dostop do informacij o okolju in varnosti, ki bodo temeljile na stalnih infrastrukturah za opazovanje v vesolju in „in-situ“, pri tem pa kar najbolje izrabiti vire, ki so na voljo v Evropi;

N.

ker je konkurenčnost visokotehološke vesoljske industrije, podprte s širokopoteznim raziskovalno-razvojnim programom in dodatnimi dejavnostmi, kot so raziskovanje vesolja, varnost vesoljske infrastrukture in mednarodno sodelovanje, osrednji vidik uspešne vesoljske politike;

O.

ker je treba, kot poudarja Komisija, zagotoviti neodvisen dostop do vesolja, da bi lahko dosegli cilje evropske vesoljske politike;

P.

ker je evropsko industrijsko znanje osrednjega pomena za uspešno vesoljsko agencijo in imajo večji evropski programi osrednjo vlogo pri evropskem povezovanju in konkurenčnosti;

1.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“, kot prvo fazo v razvoju celovite vesoljske politike Evropske unije, ki bo koristila državljanom, politikam in diplomaciji; meni, da bi morala Evropska unija usmeriti svoja prizadevanja v razvoj vesoljskih storitev za nadaljnjo uporabo v prid državljanom ter za to, da se izboljšata oblikovanje in izvajanje politik; meni, da bi ustrezna uporaba vesoljskih programov, kakršna sta Galileo in GMES, pripomogla k znatnim prihrankom v zadevnih sektorjih ter ustvarila nadaljnje koristi za regije in lokalne skupnosti;

2.

meni, da je pomembno, da je vesoljska politika realistična ter da je njen namen izboljšati vsakodnevno življenje evropskih državljanov, da omogoča novo gospodarsko rast, spodbuja inovacijski potencial in podpira vrhunski znanstveni napredek; poudarja, da so vesoljske rešitve, ki se opirajo na najsodobnejšo tehnologijo in konkurenčno evropsko industrijsko osnovo, nujno potrebne za spoprijemanje s pomembnimi sodobnimi družbenimi izzivi, na primer naravnimi nesrečami, viri in spremljanjem podnebja, za razvoj telekomunikacijskega sektorja in spodbujanje ustreznih aplikacij na področju politik o podnebnih spremembah, načrtovanja rabe zemljišč, gospodarjenja z okoljem, kmetijstva, pomorske varnosti, ribolova in prevoza;

3.

priznava pomembno vlogo satelitskih omrežij pri doseganju popolnega pokritja Evropske unije s širokopasovnim internetom do leta 2013, s čimer prispevajo k uresničevanju ciljev evropske digitalne agende;

4.

pozdravlja namero Komisije, da bi oblikovala vesoljsko politiko, posebej prilagojeno posameznim podsektorjem te panoge; v zvezi s tem poudarja, da je treba to politiko usklajevati ne samo z Evropsko vesoljsko agencijo in državami članicami, temveč tudi z Evropskim parlamentom;

5.

meni, da je Evropska unija odgovorna za uskladitev in utrditev nacionalnih vesoljskih politik in programov, zato da bi v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi vzpostavili enovit evropski pristop; poudarja, da bi moral biti name tega pristopa podpreti trdno, konkurenčno in neodvisno evropsko industrijsko osnovo in utrditi industrijsko politiko, ki bo zmožna srednje- in dolgoročno zasnovati, razviti, launching, upravljati in izkoriščati vesoljske sisteme, vključno s finančnimi in zakonodajnimi mehanizmi;

6.

pozdravlja cilje te strategije za okrepitev vesoljske infrastrukture Evrope in za podporo raziskavam, s katerimi naj bi povečali tehnološko neodvisnost evropske industrijske osnove, spodbudili medsebojno bogatenje med vesoljskim sektorjem in drugimi industrijskimi sektorji ter spodbodli inovacije kot gonilno silo evropske konkurenčnosti;

7.

vseeno ugotavlja, da Komisija v sporočilu sicer opredeljuje prednostna področja delovanja, vendar so deloma nejasna; poudarja, da bi morali biti jasneje določeni in da bi morali vsebovati oceno vseh tehničnih možnosti ter z njimi povezanih stroškov in koristi, vključno z vsemi možnimi učinki na industrijsko osnovo Evropske unije in evropsko industrijsko politiko; poudarja, da bi se bilo treba v evropskem vesoljskem programu osredotočiti predvsem na področja z evropsko dodano vrednostjo in se izogibati razprševanju prizadevanj ali podvajanju dejavnosti, ki jih opravlja Evropska vesoljska agencija;

8.

poudarja, da je potrebno jasno upravljanje vesoljske politike, tako da bo optimalno izkoristila znanja in veščine, razpoložljive v Evropi, z učinkovitimi nadzornimi in usklajevalnimi mehanizmi, zato da bo mogoče uskladiti prednostne naloge in zagotoviti dobro poslovodenje s sredstvi iz nacionalnih virov in sredstvi Evropske unije, ESA in drugih evropskih agencij, ki se ukvarjajo z vesoljem in so pomembne za EU;

9.

ugotavlja, da je bil promet v Evropi na dosedanjih sedmih posvetovanjih Sveta za vesolje samo enkrat mimogrede omenjen in da pomen vesoljske politike za promet nikoli ni bil poglobljeno obravnavan, kot je razvidno iz izidov posvetovanj;

10.

poudarja, da je treba pridobiti boljše razumevanje, kako so najpomembnejši sektorji odvisni od vesolja, ter spodbuja države članice in Komisijo, naj uveljavljajo ta pomen;

11.

opominja, da ima prometni sektor osrednjo vlogo pri doseganju ciljev strategije EU 20-20-20 na področju emisij CO2 in porabe energije ter pri ciljih strategije Evropa 2020 in da trajnostne rasti ne bo mogoče doseči, če ta sektor ne bo učinkovit;

12.

meni, da je vesoljska strategija Evropske unije potrebna, če želimo zagotoviti, da bo vesoljska tehnologija v celoti prispevala k varnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju in nadzoru prometa pri vseh načinih prevoza;

13.

se strinja s Komisijo, da mora Evropa ohraniti neodvisen dostop do vesolja, da bi lahko pri izvajanju svoje vesoljske politike dosegla zastavljene cilje in še naprej imela koristi od učinkov vesoljskih aplikacij; zato spodbuja Komisijo, naj pripravi konkretne predloge na strateškem področju nosilnih raket, zlasti tako, da jim nameni posebno pozornost v okviru industrijske politike na področju vesolja;

14.

poudarja, da je izstreljevanje v vesolje v okviru vesoljske politike izjemno pomembno in da je v Evropi za to potreben nov politični zagon glede na kritične finančne razmere, ki trenutno vladajo v sektorju izstreljevanja v vesolje po vsem svetu;

15.

meni, da je Galileo vodilni program Evropske unije in prvi sistem satelitske navigacije na svetu, narejen za civilne namene, ki bi lahko omogočil neodvisnost Unije na tem strateško pomembnem področju;

16.

poziva Komisijo, naj ustrezno dopolni zakonodajni in finančni okvir, zlasti upoštevaje oblikovanje finančnega okvira za obdobje 2014–2020, pristop k učinkovitemu upravljanju, storitve programa Galileo in pravila o odgovornosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba za operativnost programa Galileo in našo pripravljenost za njegovo polno uporabo:

17.

meni, da bi morali začetno operativno zmogljivost, ki bo lahko zagotavljala začetne storitve, doseči najkasneje do leta 2014, zato da bi Galileo dejansko postal drugi najpomembnejši referenčni globalni satelitski navigacijski sistem, zlasti za proizvajalce sprejemnikov; pozdravlja izstrelitev dveh operativnih satelitov za validacijo v orbiti 21. oktobra 2011 iz evropskega vesoljskega izstrelišča v Kourouju;

18.

je prepričan, da je cilj popolne operativne zmogljivosti, ki bo temeljila na konstelaciji 27 satelitov in ustreznega števila nadomestnih satelitov ter na ustrezni zemeljski infrastrukturi, osnovni pogoj za doseganje dodane vrednosti Galilea v smislu avtentikacije, visoke natančnosti in neprekinjenega delovanja ter s tem za uživanje gospodarskih in družbenih koristi; se boji, da bo Galileo izgubil prednost, če sistem ne bo dokončan pravočasno ter če se storitve ne bodo ustrezno tržile in internacionalizirale; meni, da morajo vse evropske institucije jasno in nedvoumno podpreti doseganje popolne operativne zmogljivosti, da bi uporabnike in vlagatelje prepričale o dolgoročni zavezanosti EU;

19.

meni, da bi bilo treba finančni načrt za program Galileo pripraviti tako, da bo izpolnjeval dolgoročne zahteve in zagotavljal stalnost, tudi pri stroških uporabe, vzdrževanju in nadomeščanju;

20.

poziva Komisijo in Agencijo za evropski GNSS (GSA), naj si veliko bolj prizadevata za ozaveščanje o globalnem satelitskem navigacijskem sistemu pri možnih uporabnikih in vlagateljih, spodbujata uporabo storitev na podlagi tega sistema ter opredelita in povežeta povpraševanje po tovrstnih storitvah v Evropi;

21.

je trdno prepričan, da bo dodatna sredstva za globalni satelitski navigacijski sistem mogoče zagotoviti le, če bodo nosilci odločanja in širša javnost veliko bolje ozaveščeni o njegovih koristih za gospodarstvo in družbo EU; pozdravlja uvedbo konkretnih pobud, kot je tekmovanje za zamisli Galileo Masters;

22.

želi opomniti, da je EGNOS stvaren in operativen program; je prepričan, da ga je treba v celoti izrabiti in njegove aplikacije izkoristiti v praksi; opozarja na pomen sistema EGNOS, ki pokriva vso Evropsko unijo, za utrditev skupnega trga in poudarja, da ga je treba razširiti v južno, vzhodno in jugovzhodno Evropo, Sredozemlje, Afriko in na Arktiko;

23.

poudarja, da sta sistem Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) bistvena za oblikovanje enotnega evropskega neba ter nadaljnji razvoj varnega in stroškovno učinkovitega upravljanja zračnega prometa v Evropi, zato poziva k določitvi ambicioznega in trdnega časovnega načrta s stabilnim financiranjem raziskav in inovacij, kar bo omogočilo tehnološki napredek in rast industrijskih zmogljivosti, poziva pa tudi k olajšanju dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja za izvajanje obeh programov kot osnovni pogoj za pravočasen zagon enotnega evropskega neba, saj gre za bistven strateški korak k nadaljnjemu evropskemu povezovanju in krepitvi evropskega enotnega trga;

24.

meni, da je promocija uporabe sistemov EGNOS in Galileo v civilnem letalstvu strateška zahteva za uporabo sistema SESAR, zlasti v pristajalnih postopkih in na manjših letališčih:

25.

poziva države članice, naj se potrdijo svojo zavezanost evropskim vesoljskim projektom, kot je SESAR, ki se bo izkazal za bistvenega za prihodnjo rast in ustvarjanje novih delovnih mest v številnih sektorjih;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo preglednost pri financiranju in vzajemnem delovanju strategij za uporabo vesolja v vojaške in civilne namene;

27.

poudarja, da sta sistema Galileo in EGNOS bistvena za učinkovito in okoljsko vzdržno upravljanje cestnega prometa, sisteme cestninjenja, sistem za samodejni klic v sili v avtomobilih (eCall) in sisteme za sledenje v realnem času ter prihodnje digitalne tahografe;

28.

poudarja, da bi morala biti prednostna naloga satelitskih opazovalnih in navigacijskih sistemov spremljati prevoz nevarnega in onesnažujočega blaga;

29.

meni, da je tudi GMES vodilni program Evropske unije, ki ima osrednjo vlogo pri opazovanju Zemlje; poudarja, kako pomemben je za doseganje ciljev strategije „Evropa 2020“, za podpiranje rasti in zelenega gospodarstva ter za dolgoročne naložbe v tehnologijo in infrastrukturo; ponovno poudarja, da gre za poglavitno orodje v boju proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja; se zaveda, da bo z zbiranjem in analizo informacij na državni, regionalni in svetovni ravni omogočil pridobitev in razčlenitev natančnih in koristnih podatkov za: nadzor zračnega prostora, morja in kopnega, civilno zaščito, preprečevanje tveganj, sisteme zgodnjega opozarjanja, krizno upravljanje in obnovo po okoljskih in naravnih nesrečah ter tistih, ki jih povzroči človek, nadzor nad morjem in obalo, kmetijski razvoj, gospodarjenje z vodo in tlemi in regionalno načrtovanje, saj izkorišča okoljske ocene in tehnologijo poročanja, ki je zmožna združevati podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje iz vesolja in na terenu;

30.

poziva Komisijo, naj dokonča zakonodajni okvir in vloži predloge za uspešno upravljanje na različnih ravneh razvoja in vodenje tega programa z uporabo strokovnega znanja javnih organov v EU, tudi njenih agencij, in zasebnega sektorja za razvoj in uskladitev uporabniško usmerjenih storitev; poziva Komisijo in druge institucije, naj financiranje sistema GMES vključijo v večletni finančni okvir 2014–2020; poudarja tudi, da bi vključitev financiranja programa GMES v večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 preprečila izgubo že omogočenih naložb za storitve in informacije v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave; poudarja, da bodo zaradi neobstoja finančnega načrta, s katerim bi zagotovili dolgoročno ekonomsko podporo, doslej izvedene naložbe zaman; meni, da bi poziv državam članicam, naj še naprej krijejo stroške za zagon in letno vzdrževanje tega programa, utegnil privesti do dolgoročno višjih stroškov, razlik pri dostopu do njegovih informacij in glede koristi za evropske državljane, do zelo verjetne začasne prekinitve programa, posledično prekinjenega sprejema podatkov in navsezadnje do odvisnosti od neevropske vesoljske infrastrukture, zaradi česar bi se s tem sektorjem povezane panoge znašle v negotovem gospodarskem položaju;

31.

poudarja, da so stroški programa GMES do leta 2013 že kriti v skupni višini 3 milijarde EUR (skupni stroški satelitov znašajo 2,3 milijarde EUR, stroški za povezane storitve pa 700 milijonov EUR) in da so operativni stroški programa od leta 2014 do 2020 ocenjeni na povprečno 850 milijonov EUR letno; poziva Komisijo, naj spodbuja javno-zasebno partnerstvo in pritegne več kapitala iz zasebnega sektorja;

32.

poziva Komisijo, naj predlaga dolgoročni načrt vodenja in financiranja na podlagi preučenih možnosti in naj oblikuje operativno organizacijo, s katero bo zagotovila ustrezno upravljanje in zagotavljanje podatkov teh storitev, zato da bomo nadaljevali sedanjo uspešnost tega programa in dosegli zastavljeni cilj, da bi z letom 2014 postal popolnoma operativen; meni, da je to treba povezati s skupno evropsko politiko na področju podatkov, ki bi zagotovila prost dostop do obstoječih podatkov in njihovo razpoložljivost; meni, da je pomembno opredeliti sporazume, ki jih je treba skleniti z nacionalnimi agencijami, da bi povečali medobratovalnost, stalnost in upravljanje sistema; meni, da je treba zagotoviti razlikovanje med znanstveno in komercialno uporabo na eni strani ter med razvojnimi dejavnostmi Evropske vesoljske agencije in na drugi strani dejavnostmi uporabe, obratovanja in razvoja sistemov, ki zahtevajo evropske strukture in posebne pristojnosti;

33.

priznava družbene koristi storitev programa GMES za uporabnike, za katere sta stalnost in vzdržnost ključnega pomena, če želijo čim bolj izkoristiti zmogljivosti infrastruktur za opazovanje, ki jih ponuja ta program;

34.

podpira razpravo Komisije o okrepitvi sestavnega dela „Varnost“ v programu GMES za nadzor meja, podporo zunanjemu delovanju Unije, pomorski nadzor, zapletene krizne razmere, humanitarno pomoč, civilno zaščito itd., upoštevaje občutljivost obravnavanih podatkov in potrebo po zaščiti zasebnosti in drugih državljanskih pravic;

35.

meni, da bi morala vesoljska politika vključevati tudi politiko o varnosti ključne evropske vesoljske infrastrukture in o varni predelavi opuščene opreme; se zaveda vse večje odvisnosti evropskega gospodarstva, politik in družbe od vesoljske infrastrukture in poudarja, da je ta kritična infrastruktura odločilnega pomena za okrepitev avtonomije evropskega odločanja; meni, da bi oblikovanje evropskega nadzornega sistema prepoznavanja vesoljskih dogodkov prispevalo k zaščiti ključne evropske vesoljske infrastrukture pred nevarnostjo trkov med vesoljskimi vozili ali z vesoljskimi odpadki oziroma objekti blizu Zemlje in pred tveganji, povezanimi z vesoljsko meteorologijo; meni, da bi moralo oblikovanje vseh novih evropskih programov temeljiti na obstoječih zmogljivostih, znanju ter infrastrukturi, za katere so bile potrebne naložbe vseh držav članic, in da bi morali na ta način razvijati sedanje zmogljivosti tam, kjer še ostajajo vrzeli;

36.

meni, da bo čim večja uporaba satelitskih komunikacijskih storitev neposredno podpirala konkurenčnost evropske proizvodne industrije, spodbujala industrijsko osnovo v Evropi in se odzivala na naslednje ključne cilje politike:

37.

meni, da Evropska unija potrebuje trdno znanje in tehnološko osnovo, da bo čim bolje izkoristila aplikacije, povezane z vesoljem, v korist svojih državljanov, če želi delovati neodvisno in imeti konkurenčno vesoljsko industrijo, ki bo zmožna po poštenih pogojih konkurirati z neevropsko; poudarja, da je zakonodajni, upravni in finančni okvir bistven za naložbe te industrije v raziskave in inovacije; meni, da si mora Evropska unija z naložbami zagotoviti dostop do vesolja in orbitalne infrastrukture;

38.

poudarja pomen strategije raziskav in inovacij na področju vesoljske politike, kar bo zagotovilo tehnološki napredek, industrijski razvoj in konkurenčnost Evropske unije ter odpiranje delovnih mest v njej; meni, da mora evropska politika raziskav in razvoja za vesolje zagotoviti razpoložljivost ustrezno razvitih potrebnih tehnologij s potrebno stopnjo neodvisnosti in po konkurenčnih pogojih; poziva Komisijo, naj pripravi strateški časovni načrt, da bi zagotovila skladnost med prizadevanji Evropske unije na področju raziskav in razvoja ter prizadevanji Evropske vesoljske agencije in držav članic na tem področju v zvezi s potrebnimi tehnologijami, znanjem in dvojnimi viri, potrebnimi za doseganje konkurenčnosti, evropske neodvisnosti in dostopa do mednarodnih trgov ter za zmanjšanje tveganj evropskih programov;

39.

meni, da je treba oblikovati mehanizme in programe za spodbujanje trga za aplikacije in storitve, ki izhajajo iz programov Galileo/EGNOS in GMES, ter za telekomunikacijski sektor in storitve, ki predvidevajo souporabo različnih vesoljskih storitev, tako da bodo učinkovito izpolnjevale zahteve državljanov;

40.

meni, da je treba za utrditev evropske neodvisnosti in konkurenčnosti po cenovno ugodnih pogojih ohraniti neodvisnost tudi pri dostopu do vesolja, pri čemer naj se spodbuja uporaba evropskih nosilnih raket in prevoznikov in naj se preverja ustreznost operativne in industrijske organizacije za skupne zahteve, zato spodbuja Komisijo, naj pripravi konkretne predloge za strateški podsektor nosilnih raket, zlasti tako, da mu nameni posebno pozornost v okviru vesoljske industrijske politike;

41.

poziva Komisijo, naj finančne in praktične zahteve ustrezno obravnava v prihodnjih okvirnih raziskovalnih programih; še posebej meni, da bi morale biti raziskave in razvoj aplikacij na področju vesolja kot ključne spodbujevalne tehnologije vključeni v raziskovalna področja različnih sektorjev, kot so podnebne spremembe, okolje, promet, kmetijstvo itd., ne pa v ločeno vesoljsko tematsko področje;

42.

poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo preuči možnosti za raziskovanje vesolja, tako da navede morebitne stroške in koristi; v zvezi s tem meni, da je treba razviti skupno strategijo z mednarodnimi partnerji na podlagi sporazuma o sodelovanju, ki bo temeljil na splošnem soglasju vseh zainteresiranih strani in predvideval razumne prispevke Evropske unije;

43.

ponovno poudarja, da je mednarodno sodelovanje v miroljubne namene osnovna vrednota in bistvo politik Evropske unije; meni, da bi moralo mednarodno sodelovanje spodbuditi evropsko tehnologijo, infrastrukturo in storitve, tehnično in industrijsko odličnost, optimalen dostop evropskih uporabnikov do podatkov, izmenjavo znanja in medobratovalen razvoj aplikacij, s katerimi se bosta lahko Evropa in svet spoprijela z velikimi družbenimi izzivi, s katerimi se soočata; poudarja, da bi morala imeti Evropska unija vodilno vlogo na področju vesolja in ohraniti pomembno strateško vlogo na svetovni ravni, predvsem v mednarodnih pogajanjih o sistemu prepoznavanja vesoljskih dogodkov in raziskovanju vesolja; poudarja, da so lahko prizadevanja v sektorju vesoljske politike učinkovitejša ob industrijskem sodelovanju in z delitvijo naložb v obsežne programe;

44.

poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezno vlogo Evropske unije pri odzivanju na prihodnje katastrofe znotraj in zunaj njenih meja;

45.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo pripravi mednarodno strategijo sodelovanja, da bi okrepili dialog na področju vesoljske politike s strateškimi partnerji (Združenimi državami, Rusko federacijo in Japonsko) ter preučili možnost vzpostavitve podobnega dialoga z drugimi silami v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija;

46.

oblikovalce politik Evropske unije opozarja, da največji del institucionalnih trgov na svetu žal ni odprt za mednarodno konkurenco in da morajo načrtovana mednarodna sodelovanja temeljiti na pogojih, ki omogočajo pravično trgovino;

47.

poudarja, da mora mednarodno sodelovanje, četudi je zaželeno, zlasti na področju raziskav, temeljiti na vzajemnosti in vzajemnih koristih; obžaluje, da institucionalni trgi naših glavnih konkurentov na področju vesolja niso dostopni za tujo industrijo, tudi evropsko;

48.

opozarja, da bi morala Evropska unija v skladu s členom 189 PDEU vzpostaviti ustrezne odnose z Evropsko vesoljsko agencijo, da bi se opredelila skupna odgovornost brez prekrivanja nalog ali naložb;

49.

meni, da vse večja udeležba Unije v vesoljskem sektorju zahteva novo opredelitev njenih odnosov z ESA in nacionalnimi agencijami ob upoštevanju dejstva, da so tehnične in programske zmogljivosti, ki so jih razvile ESA in nacionalne agencije, bistvene za ohranitev tehnoloških zmogljivosti in konkurenčnosti evropske industrije, ter da bi se Evropska unija lahko osredotočila na operativne dejavnosti, razvoj in neprekinjenost vesoljskih sistemov, ki jih potrebuje, ter na mednarodno širitev trgov in na povpraševanja uporabnikov, tako da bi okrepila zmogljivost in konkurenčnost evropske industrije;

50.

poziva Komisijo, naj uresniči svoje politično vodstvo in nadzorno vlogo v organizacijah, ki delujejo v njenem imenu;

51.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.