15.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/28

1.1

EESO poziva Svet, naj oživi pogajanja o podpisu Izbirnega protokola h Konvenciji ZN o pravicah invalidov, da se invalidom v EU zagotovi polno varstvo v skladu s konvencijo.

1.2

EESO poziva predsednike Evropskega sveta, Evropske komisije in Evropskega parlamenta, da decembra 2013 organizirajo drugo srečanje o invalidnosti (State of the Union on Disability), na katerem bodo pregledali izvajanje Konvencije o pravicah invalidov in ki mu bo sopredsedoval Evropski invalidski forum.

1.3

EESO poudarja dejstvo, da konvencija vsebuje obveznosti, ki zahtevajo zakonodajne in politične spremembe na ravni EU in držav članic ter da finančne razmere ne smejo biti izgovor za odlašanje z ukrepi za uveljavljanje pravic invalidov.

1.4

EESO poziva Komisijo k temeljitemu in participativnemu pregledu izvajanja strategije o invalidnosti kot sestavnega dela prihodnje splošne strategije EU, ki bi zajemal pregled obstoječe zakonodaje, politike in programov ter pripravo novih predlogov.

1.5

EESO zato poziva Evropsko komisijo, da prek svojega generalnega sekretariata razvije orodje za oceno učinka konvencije.

1.6

EESO pozdravlja dejstvo, da je Svet vzpostavil neodvisen okvir za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, in poziva, da se zanj namenijo posebna sredstva, ki bodo udeleženem okvira omogočila, da izvajajo svoje naloge popolnoma neodvisno od organa za stike.

1.7

EESO pričakuje zaprosilo Evropske komisije za pripravo mnenja o ambicioznem zakonodajnem predlogu za evropski akt o dostopnosti s čim širšim področjem uporabe, ki vsebuje zahteve za javne in zasebne ponudnike storitev ter proizvajalce za zagotovitev popolne dostopnosti za invalide ter jasno in izčrpno opredelitev dostopnosti.

1.8

EESO pozdravlja, da je v digitalno agendo vključena zakonodaja o dostopnosti javnih spletnih strani in spletnih strani, ki javnosti zagotavljajo osnovne storitve, in z zanimanjem pričakuje predstavitev trdne zakonodaje v letu 2012.

1.9

EESO poziva Svet in Evropski parlament h krepitvi oziroma ohranitvi določb v prid invalidom v uredbah o strukturnih skladih, uredbi o instrumentu za povezovanje Evrope (1), uredbi o TEN-T ter programu Obzorje 2020 (2), programu o pravicah in državljanstvu ter programih na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči s tem, da se vanje vključijo ukrepi, ki zagotavljajo udeležbo invalidov s financiranjem in razvojem zmogljivosti.

1.10

EESO poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko komisijo in Svet, da zagotovita upoštevanje Konvencije o pravicah invalidov v zunanjih odnosih in mednarodnem sodelovanju ter mednarodnih trgovinskih sporazumih, med drugim z zagotavljanjem usklajevanja stališč EU in držav članic o pravicah invalidov v različnih organih ZN.

1.11

EESO poziva evropske institucije, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za interno izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, tako da pregledajo svoje prakse pri zaposlovanju, delovne pogoje, postopke zaposlovanja, usposabljanje, dostopnost prostorov, delovno okolje in komunikacijska orodja ter zahteve agencij, ki jih financira EU.

1.12

EESO je seznanjen z zavezo, ki jo je dal g. Barroso decembra 2011, da bo razprava o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov na dnevnem redu seje kolegija komisarjev in generalnih direktorjev, ter poziva k vsakoletni razpravi o tej temi.

1.13

EESO pozdravlja organizacijo delovnega foruma, ki združuje organe za stike, načine usklajevanja in neodvisne mehanizme EU in držav članic, pristojnih za izvajanje konvencije, ter civilno družbo, in izraža zanimanje za sodelovanje na prihodnjih srečanjih.

1.14

EESO pričakuje, da bo v obliki mnenja prispeval k poročilu, ki ga bo EU leta 2013 predstavila Odboru ZN za pravice invalidov.

1.15

EESO meni, da bi moral sprejeti ustrezne ukrepe za interno izvajanje konvencije in izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz nje, in sicer s spodbujanjem zaposlovanja invalidov v EESO, zagotavljanjem nediskriminacijskih postopkov zaposlovanja, izboljšanjem dostopnosti stavb, spletnih strani, orodij IKT in dokumentov, z zagotavljanjem primernih prilagoditev za zaposlene, člane in strokovnjake, organizacijo usposabljanja za osebje, med drugim s pripravo letaka o konvenciji, ter z upoštevanjem invalidnosti pri svojih dejavnostih.

1.16

EESO poudarja, da morajo institucije EU sistematično spremljati in izvajati konvencijo, ter se zato zavzema za ustanovitev usmerjevalnega odbora o izvajanju in spremljanju konvencije, ki bo pozival institucije EU k poročanju o njihovem delu in zbiral odziv invalidov prek njihovih predstavniških organizacij z namenom, da se zagotovi neodvisna ocena napredka pri izvajanju konvencije.

1.17

EESO predlaga organizacijo srečanja nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov, organizacij civilne družbe in nacionalnih organizacij za varstvo človekovih pravic, na katerem bi obravnavali izvajanje te konvencije.

1.18

EESO poziva socialne partnerje k upoštevanju izvajanja konvencije v pogajanjih o kolektivnih pogodbah na podlagi dogovorjenih smernic.

2.1

Invalidi so osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.

2.2

V Evropi je približno 80 milijonov invalidov. Po podatkih Eurostata je verjetnost, da so brezposelni, dva- do trikrat večja v primerjavi z ostalimi prebivalci. Le 20-odstotkov težkih invalidov je zaposlenih, medtem ko je stopnja zaposlenosti med ostalim prebivalstvom 68-odstotna. Verjetnost, da bodo invalidi dosegli tretjo stopnjo izobrazbe, je 50-odstotkov manjša kot pri ostalih. Le 38 % invalidov, starih od 16 do 34 let, v Evropi prejema dohodek, medtem ko je ta stopnja med ostalim prebivalstvom 64-odstotna.

2.3

EESO opozarja na mnenje o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir  (3) in mnenje o zaposlovanju in vključevanju mladih invalidov ter njihovem sodelovanju v družbenem življenju  (4).

2.4

EESO je seznanjen s sprejetjem Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in njenega izbirnega protokola 13. decembra 2006 na sedežu Združenih narodov v New Yorku, ki je bila od 30. marca 2007 na voljo za podpis in je začela veljati 3. maja 2008.

2.5

EESO poudarja, da je bila konvencija deležna široke mednarodne podpore in že ima 154 podpisnic, od katerih jo je 126 že ratificiralo. Izbirni protokol ima 90 podpisnic, od katerih ga je doslej ratificiralo 76. Konvencijo je podpisalo vseh 27 držav članic EU, 24 držav pa jo je tudi že ratificiralo.

2.6

EESO poudarja, da je konvencija sestavni del instrumenta človekovih pravic, ki zajema civilne, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Znova poudarja, da morajo vsi invalidi imeti vse človekove pravice in temeljne svoboščine.

2.7

EESO poudarja, da Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov zajema vse invalide in izrecno priznava, da je večkratna diskriminacija, ki temelji na invalidnosti ter drugih dejavnikih, kot so etnična pripadnost, spol ali ekonomski položaj, velik problem, ki ga je mogoče reševati le z večdisciplinarnim pristopom, ki upošteva različne izvore te kompleksne oblike diskriminacije.

2.8

EESO poudarja, da konvencija med drugim vsebuje določbe o enakosti in nediskriminaciji, dostopnosti, svobodi gibanja in nacionalne pripadnosti, dostopu do pravnega varstva, življenju brez nasilja, neodvisnem življenju in življenju v skupnosti, pravici do družinskega življenja, osebni mobilnosti, izobrazbi, zaposlitvi, zdravju, socialnem varstvu, mednarodnem sodelovanju, civilni zaščiti ter sodelovanju invalidov prek predstavniških organizacij v procesih odločanja ter vključevanju žensk in otrok, ki so invalidi.

2.9

EESO poudarja, da konvencija uvaja spremembo v pristopu, saj invalidov ne obravnava kot socialne primere, ki potrebujejo zdravljenje, ampak kot osebe, ki imajo pravice in so jih sposobne uveljavljati ter sprejemati odločitve v svojem življenju s prosto privolitvijo na podlagi pojasnitve. Osrednje teme konvencije so povrniti invalidom pravico do besede, izboljšati njihove možnosti izbire ter povečati njihove možnosti v življenju.

2.10

EESO pozdravlja dejstvo, da konvencija razjasnjuje in opisuje, kako kategorije človekovih pravic veljajo za invalide ne glede na to, koliko podpore ti potrebujejo, in opredeljuje področja, kjer so potrebne spremembe za učinkovito izvajanje in varstvo pravic invalidov.

2.11

EESO ugotavlja, da je ta konvencija prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki jo lahko ratificirajo organizacije regionalnega povezovanja, kot je EU, ter opozarja na Sklep Sveta z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (5), v katerem je Komisija opredeljena kot organ za stike, pristojen za zadeve, ki se nanašajo na izvajanje konvencije.

2.12

EESO poudarja, da sklep vsebuje seznam področij, ki spadajo v izključno ali deljeno pristojnost Unije; ta seznam ni dokončen in se bo sčasoma verjetno razširil. Med področji izključne pristojnosti so združljivost državnih pomoči s skupnim trgom in skupno carinsko tarifo. Med področja, na katerih so pristojnosti deljene, spadajo ukrepi za preprečevanje diskriminacije na podlagi invalidnosti, prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, kmetijstvo, železniški, cestni, pomorski in zračni prevoz, obdavčitev, notranji trg, enako plačilo za moške in ženske za delo enake vrednosti, politika vseevropskega omrežja in statistika.

2.13

EESO je seznanjen s Kodeksom ravnanja, sklenjenim med Svetom, državami članicami in Komisijo (6), ki določa dogovore med Svetom, državami članicami in Komisijo o različnih vidikih izvajanja konvencije in o zastopstvu v organih, ustanovljenih s konvencijo, postopkih priprave poročila EU za Odbor ZN za pravice invalidov in postopkih za vzpostavitev okvira za spremljanje enega ali več neodvisnih mehanizmov v sodelovanju s civilno družbo.

3.1

EESO pozdravlja dejstvo, da je EU s podpisom Konvencije ZN 23. decembra 2010 prvič v zgodovini postala podpisnica mednarodne konvencije o človekovih pravicah, in priznava vodilno vlogo EU in držav članic, pa tudi evropskega invalidskega gibanja, ki ga zastopa Evropski invalidski forum, pri pripravi konvencije, ter meni, da ima EU posebno odgovornost, da okrepi prizadevanja pri izvajanju in spremljanju ter zagotovi model, po katerem se lahko zgleduje ostali svet.

3.2

EESO poziva Svet, naj obnovi pogajanja o podpisu izbirnega protokola h konvenciji, s čimer bi posameznikom ali skupinam omogočili, da po izčrpanju vseh pravnih sredstev znotraj EU vložijo pritožbe Odboru ZN za pravice invalidov, kot je to leta 2008 predlagala Komisija. Tako bi preprečili nastanek novih vrzeli in odpravili obstoječe vrzeli pri varstvu invalidov, kadar so jim kršene pravice na področjih, ki so v pristojnosti EU.

3.3

EESO poziva Komisijo, naj razmisli o ratifikaciji drugih pogodb o človekovih pravicah, kot sta Konvencija o otrokovih pravicah in Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, vključno z njihovimi izbirnimi protokoli. Odbor poziva EU, naj sodeluje v razpravah, ki trenutno potekajo v odprti delovni skupini ZN, ki proučuje pripravo nove tematske pogodbe ZN o pravicah starejših, in zagotovi, da je njeno delo v celoti v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov.

3.4

EESO priznava, da mora EU kot podpisnica konvencije v skladu s svojimi pristojnostmi spoštovati vse obveznosti, ki jih vsebuje konvencija, vključno z obveznostjo rednega poročanja Odboru ZN za človekove pravice.

3.5

EESO poudarja, da se člena 10 in 19 PDEU ter člena 21 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah nedvomno nanašajo na varstvo pravic invalidov (7).

3.6

EESO poziva evropske institucije, da za popolno izvajanje konvencije sprejmejo zakonodajo, politike in programe na področjih, ki so v izključni in deljeni pristojnosti Unije, ter pregledajo obstoječo zakonodajo in politike, da se zagotovi popolno varstvo vseh invalidov v EU.

3.7

EESO poziva predsednike Evropskega sveta, Evropske komisije in Evropskega parlamenta, da v sodelovanju z Evropskim invalidskim forumom decembra 2013 organizirajo drugo srečanje o invalidnosti (State of the Union on Disability), na katerem bo glavna tema izvajanje Konvencije o pravicah invalidov (8).

3.8

EESO pozdravlja, da bo Evropski parlament v sodelovanju z Evropskim invalidskim forumom decembra 2012 organiziral Evropski parlament invalidov, s čimer bo prispeval k poročilu EU Odboru ZN za človekove pravice.

3.9

EESO poziva evropske institucije, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za interno izvajanje konvencije. Sem sodi naslednje:

4.1

EESO je v resoluciji z dne 21. septembra 2011 pozdravil evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2010–2020 kot eno od glavnih političnih orodij za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov v EU, ter pozval Evropsko komisijo, naj zagotovi skladnost obstoječe in prihodnje sekundarne zakonodaje s konvencijo ter predvidi udeležbo in sodelovanje invalidov (9).

4.2

EESO poziva k temeljitemu in participativnemu pregledu izvajanja strategije o invalidnosti, pri čemer je treba zastaviti tudi nove cilje.

4.3

EESO poziva Svet in Evropski parlament, naj izvajanje konvencije vključita v večletni finančni okvir EU, tako da se zagotovi, da niti cent ne bo namenjen projektom ali infrastrukturi, ki ne ustreza merilom dostopnosti za invalide.

4.4

EESO poziva Svet in Evropski parlament:

4.5

EESO poziva Evropsko komisijo, naj razvije mehanizem, ki bo nagrajeval odličnost pri spoštovanju konvencije v projektih, ki jih financira EU, v zvezi z razvojem rešitev dostopnosti in vključevanja invalidov.

4.6

EESO opozarja na določbe o invalidnosti, ki jih vsebujeta strategija Evropa 2020, zlasti tretji steber o socialni vključenosti, ter digitalna agenda, in poziva k upoštevanju izvajanja konvencije v vseh vodilnih pobudah.

4.7

EESO izraža zaskrbljenost zaradi negativnih posledic, ki jih imajo varčevalni ukrepi, sprejeti v mnogih državah članicah EU, tudi na invalide in njihove družine, kar povzroča nadaljnjo socialno izključenost, diskriminacijo, neenakost in brezposelnost, ter poudarja, da kriza ne more biti izgovor za odlašanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov.

4.8

EESO poziva Evropski svet, naj sprejme resnično strategijo za rast, ki bo vsebovala ukrepe v prid prikrajšanih skupin, kot so invalidi, vključno z ukrepi za spodbujanje možnosti zaposlovanja, krepitev storitev, ki spodbujajo neodvisno življenje in udeležbo v skupnosti, pri čemer se upošteva tudi položaj oseb, ki postanejo invalidne v starosti, ter razvoj dostopne infrastrukture.

4.9

EESO poziva države članice k sprejetju ukrepov, s katerimi se invalidom zagotovi dostop do trga dela z davčnimi spodbudami za podjetja, ukrepi za spodbujanje podjetništva, poklicno mobilnostjo in enakim dostopom do socialnega varstva in pravic delavcev.

4.10

EESO pričakuje zaprosilo Evropske komisije za pripravo mnenja o predlogu za ambiciozen evropski akt o dostopnosti s čim širšim področjem uporabe, ki vsebuje zahteve za javne in zasebne ponudnike storitev in proizvajalce za zagotovitev popolne dostopnosti ter jasno in izčrpno opredelitev dostopnosti, ki zajema tako virtualno kot tudi grajeno okolje ter omogoča interoperabilnost in kompatibilnost s podpornimi tehnologijami in je povezana z evropskimi standardi.

4.11

EESO poziva Svet, naj nadaljuje s pripravo predloga direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na spol, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost in predlog uskladi s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, tako da vanj vključi opredelitev invalidnosti in diskriminacije preko povezave, prepoved diskriminacije pri dostopu do finančnih in zavarovalniških storitev, obravnavo dostopa do izobraževanja in jasno ločevanje pojma „primerna prilagoditev“ za zagotovitev dostopa posamezniku od pojma „dostopnosti“, ki vsebuje vnaprejšnjo dolžnost do ciljne skupine.

4.12

EESO poudarja, da je treba potrebe invalidov vključiti v vse programe, strategije in politike na ravni EU, katerih ciljne skupine so ženske, otroci, diskriminirane skupine, kot so etnične ali verske manjšine, geji in lezbijke, ter starejši.

4.13

EESO poudarja, da je treba zagotoviti najvišjo stopnjo skladnosti z interno zakonodajo in politikami EU ter v ta namen Konvencijo o pravicah invalidov upoštevati v zunanjih odnosih ter pri razvojni in humanitarni pomoči, med drugim s pripravo ad hoc smernic.

4.14

EESO zlasti poziva EU, da v razpravah ZN, ki vplivajo na pravice invalidov, usklajuje svoje stališče z državami članicami; to se na primer lahko zagotovi tako, da stališče EU o okviru za obdobje po roku, do katerega naj bi uresničili razvojne cilje tisočletja, upošteva človekove pravice invalidov, in da so invalidi omenjeni v obsežnem pregledu politike, ki se pripravlja vsaka štiri leta.

4.15

EESO poziva EU, naj zavzemanje v okviru konvencije prenese na druge večstranske forume, kot so pogajanja, ki trenutno potekajo pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino o reformi in liberalizaciji avtorskih pravic.

4.16

EESO pozdravlja delo, ki sta ga doslej opravili ZDA in EU v politični izmenjavi v okviru nove čezatlantske agende o reformi na področju invalidov. V pričakovanju ratifikacije v ZDA poziva h krepitvi čezatlantskega političnega dialoga o invalidih, da se tako dodatno spodbudi napredovanje reform na svetovni ravni.

4.17

EESO poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da se v vsakem generalnem direktoratu ustreznim službam naloži, da pri pripravi politik in zakonodaje upoštevajo izvajanje Konvencije o pravicah invalidov.

4.18

EESO poziva generalni sekretariat Komisije, naj pripravi orodje za oceno učinka vseh novih zakonodajnih predlogov na pravice invalidov in vključi program o pravicah iz konvencije v usposabljanje novega osebja in ponovno usposabljanje.

4.19

EESO poudarja, da morajo biti invalidi v skladu z odstavkom (o) preambule in členom 4(3) konvencije vključeni v vse postopke priprave politike in odločanja ter politike in programe, ki se nanašajo na invalide, ter poziva institucije EU in nacionalne vlade, naj predvidijo ustrezne postopke.

5.1

EESO opozarja, da člen 33(2) Konvencije o pravicah invalidov zavezuje države pogodbenice, da v državi vzpostavijo okvir, po potrebi tudi eno ali več neodvisnih teles za „spodbujanje, varovanje in spremljanje“ izvajanja te konvencije.

5.2

EESO poziva Svet, da s sklepom uradno določi takšen okvir.

5.3

EESO opozarja, da morajo države podpisnice pri določitvi ali vzpostavitvi takšnega mehanizma upoštevati pariška načela o statusu in delovanju nacionalnih ustanov za varstvo in spodbujanje človekovih pravic.

5.4

EESO zlasti poziva k neodvisnosti okvira od organa za stike in mehanizma usklajevanja, določenega v EU, ter k opredelitvi mandata za vsakega udeleženca okvira in k proračunu, ki jim omogoča, da opravljajo svoje naloge.

5.5

EESO poudarja, da je treba pripraviti jasna pravila za strukturirano posvetovanje udeležencev okvira v skladu z njihovo vlogo, zlasti pri pripravi zakonodaje.

5.6

EESO priznava, da mora biti v skladu s členom 33(3) Konvencije o pravicah invalidov civilna družba, zlasti invalidi in njihove predstavniške organizacije, vključena v postopek spremljanja in v njem polno sodelovati; to velja tudi za delo organa za stike in način usklajevanja, ki ga Svet opredeli za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov.

5.7

EESO meni, da bi moral biti Evropski invalidski forum kot krovna evropska organizacija, ki predstavlja 80 milijonov državljanov invalidov v Evropi, vključen v spremljanje Konvencije o pravicah invalidov na evropski ravni in v postopke priprave politike in odločanja na ravni EU, ki se nanašajo na življenje invalidov.

5.8

EESO močno verjame, da je partnerstvo orodje za trajnostni, ekonomski in socialni razvoj in mora temeljiti na dolgoročni perspektivi resnične udeležbe civilne družbe; sem sodi med drugim neprestano razvijanje zmogljivosti vseh partnerjev ter zagotavljanje ustreznih sredstev za to udeležbo (13).

5.9

EESO poziva EU, naj v svoj prihodnji program financiranja za pravice in državljanstvo vključi podporo za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, to pa bi moralo vključevati tudi razvoj zmogljivosti in zadostno financiranje za predstavniške invalidske organizacije.

5.10

EESO priznava pomen vzpostavitve okvira, ki ga predvideva konvencija, na ravni EU, tako da se države zunaj EU, zlasti tiste, ki pripadajo regionalnim organizacijam, lahko zgledujejo po okviru EU.

5.11

EESO poudarja, da mora EU do začetka leta 2013 Odboru ZN za pravice invalidov predložiti prvo redno poročilo in v okviru njegove priprave pričakuje zaprosilo Evropske komisije za posvetovanje z EESO kot tudi s širokim naborom zainteresiranih strani, vključno s civilno družbo in zlasti z invalidskim gibanjem.

5.12

EESO pozdravlja ukrepe, ki sta jih predlagala Evropska komisija in Eurostat za izboljšanje in povečanje podatkovne zbirke ter podrobnih statističnih podatkov in kazalnikov o invalidih, ki naj bi pripomogli k razvoju učinkovitejših politik in boljšemu spremljanju njihovega izvajanja. EESO z zanimanjem pričakuje objavo podatkov ad hoc modula o invalidnosti, vključenega v raziskavo o delovni sili 2011, ter spodbuja Komisijo, Eurostat, Agencijo za temeljne pravice in države članice, da sistematično vključujejo vprašanja o invalidnosti v vse pomembne raziskave ter pripravijo posebne raziskave in kazalnike, ki bodo omogočili merjenje medsebojnega delovanja med invalidi in ovirami, s katerimi se soočajo v vsakodnevnem življenju, pa tudi učinek političnih instrumentov, zasnovanih za odpravo teh ovir.

5.13

EESO poziva EU in države članice k pripravi kampanj ozaveščanja o pravicah in obveznostih iz Konvencije o pravicah invalidov, namenjenih javnim organom na vseh ravneh, zasebnim podjetjem, medijem, univerzam in raziskovalnim centrom, šolam ter socialnim in zdravstvenim službam.

5.14

EESO poziva države članice, naj zagotovijo izvajanje Konvencije o pravicah invalidov na različnih ravneh odločanja, tako da njene določbe vključijo v zakonodajo, politike in upravne odločitve ter pripravijo akcijske načrte na področju invalidnosti, ki so v skladu s konvencijo.

5.15

EESO spodbuja partnerstva med sindikati, delodajalskimi organizacijami, organizacijami socialne ekonomije in invalidskimi organizacijami, da se spodbuja dostop invalidov do zaposlitve v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov.

6.1

EESO meni, da bi moral sprejeti ustrezne ukrepe za interno izvajanje Konvencije o pravicah invalidov in izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te konvencije. To vključuje zlasti naslednje:

6.2

EESO poudarja, da bi morale biti pravice invalidov medsektorska tema, ki bi jo morala obravnavati vsa njegova mnenja, ki imajo vpliv na življenje invalidov.

6.3

EESO poudarja, da je treba pravice iz Konvencije o pravicah invalidov upoštevati pri delu vseh strokovnih skupin, saj se nanašajo na vsa področja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti.

6.4

EESO poudarja, da je zato treba ustanoviti usmerjevalni odbor o izvajanju in spremljanju konvencije, ki bi različne institucije EU pozval k poročanju o njihovem delu in bi se posvetoval s civilno družbo, zlasti z Evropskim invalidskim forumom kot predstavniško organizacijo invalidov, ugotovitve pa bi prispevale k pripravi in predstavitvi poročila EU Odboru ZN za pravice invalidov. S sodelovanjem teh različnih akterjev bi usmerjevalni odbor predstavil neodvisno oceno o napredku pri izvajanju konvencije.

6.5

EESO opozarja na svojo vlogo pri krepitvi demokratične legitimnosti EU s poudarjanjem predstavniške demokracije, pa tudi na vlogo organizacij civilne družbe.

6.6

EESO poziva k ustanovitvi organa za spodbujanje in usklajevanje dialoga med institucijami in organi EU ter civilno družbo o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov na ravni EU.

6.7

EESO priporoča, da v obliki mnenja prispeva k poročilu, ki ga bo EU predstavila Odboru ZN za pravice invalidov.