15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 351/12

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o pravicah ranljivih skupin na delovnem mestu – zlasti diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti (mnenje na lastno pobudo)

2012/C 351/03

Poročevalec: Thomas JANSON

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 19. januarja 2012 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Pravice ranljivih skupin na delovnem mestu – zlasti diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 3. septembra 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 483. plenarnem zasedanju 18. in 19. septembra 2012 (seja z dne 18. septembra) s 130 glasovi za, 4 glasovi proti in 14 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Vsakršna diskriminacija posameznikov zaradi njihove pripadnosti določeni skupini pomeni grožnjo demokraciji, utemeljeni na človekovih pravicah, ter gospodarskemu razvoju EU. Po mnenju EESO je EU dolžna zagotoviti usklajen pristop za izpolnitev ciljev na tem področju (1).

1.2   Učinkovito spopadanje z diskriminacijo terja proaktivne ukrepe, ki temeljijo na udeležbi različnih akterjev in sodelovanju predstavnikov prikrajšanih skupin s socialnimi partnerji.

1.3   EESO v tem mnenju ugotavlja, da si je treba v zvezi z diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti dejavneje prizadevati za zmanjšanje tveganja, da se diskriminacija sploh pojavi. To pomeni, da je treba več sredstev nameniti raziskavam diskriminacije pri zaposlovanju ter oblikovati tudi časovni načrt za izpolnitev cilja, da se dokončno odpravi diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti.

1.4   Jasno je, da je gospodarska in socialna kriza resno prizadela ranljive skupine na trgu dela. Zaradi zmanjševanja sredstev v sistemih socialnega varstva v EU se povečuje brezposelnost, povečala pa se je tudi možnost ksenofobije, homofobije ter drugih diskriminatornih in žaljivih oblik govora in vedenja. EESO meni, da morajo biti EU in države članice bolj učinkovite in odkrite pri ocenjevanju tveganj za ranljive skupine, ki jih prinaša zmanjševanje sredstev, in morajo ukrepati za njihovo zmanjševanje.

1.5   Odbor ugotavlja, da so v EU opazne precejšnje razlike pri obravnavi oseb LGBT (2), in je globoko zaskrbljen zaradi diskriminacije, s katero se soočajo. Ta diskriminacija pomeni grožnjo temeljnim vrednotam EU in svobodi gibanja.

1.6   EESO zato poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za boj proti diskriminaciji oseb LGBT, in opozarja, da je treba vključiti vidik LGBT v vsa področja politik.

1.7   EESO poudarja, da morajo civilna družba in vlade sodelovati v boju proti stereotipom ter javnost ozaveščati o pravicah oseb LGBT. Diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete je treba dejavno vključiti v razprave in pogajanja med socialnimi partnerji. V tem smislu EESO opozarja na priložnosti za mreženje, s katerimi je mogoče spodbujati enake možnosti in odkritost na delovnem mestu.

1.8   EESO poudarja, da je seznanjenost z zakonodajo in pravili EU na področju diskriminacije na delovnem mestu pomembna tako za posameznike kot tudi za delodajalce in sindikate. Skoraj 45 % državljanov EU ne ve, da obstajajo zakoni proti diskriminaciji zaradi spolne usmerjenosti, in EESO meni, da so potrebne ciljno usmerjene kampanje ozaveščanja za odpravo tega problema.

1.9   EESO se zaveda posebnih težav, s katerimi se soočajo številni transseksualci, in meni, da je treba te težave obravnavati v ločenem poročilu.

2.   Razlogi za boj proti diskriminaciji

2.1   Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države. Člen 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblašča EU, da "sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti". Boj proti vsem vrstam diskriminacije in njeno preprečevanje sta bistvenega pomena za legitimnost Evropske unije. Člen 21 Listine EU o temeljnih pravicah prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

2.2   Za izpolnitev ciljev Pogodbe so bile sprejete številne direktive, med drugim Direktiva 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), Direktiva 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in Direktiva 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost. Zaščita pred spolno ali rasno diskriminacijo je veliko obsežnejša kot zaščita pred diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, starosti, invalidnosti ali spolne usmerjenosti, kar morda vpliva na odločitve ljudi o delu ali študiju v drugi državi članici ali potovanju tja.

2.3   Čeprav enaka obravnava pomeni predvsem spodbujanje človekovih pravic, pa se nanaša tudi na kar najbolj učinkovito izkoriščanje vseh virov EU. Diskriminacija je zapravljanje virov in prizadete skupine vodi v socialno izključenost. Trenutna globoka gospodarska in socialna kriza v EU, zaradi katere so številne države znižale sredstva, namenjena sistemom socialne varnosti, in zmanjšala plače, še poslabšuje razmere za najbolj ranljive skupine. Zato so različne protidiskriminacijske direktive EU ključne za zaščito skupin, ki jim grozi diskriminacija, in spodbujanje njihovega vključevanja na trg dela. Dejanska dolžnost držav članic je, da zagotovijo uporabo določil teh direktiv v praksi.

2.4   EESO je objavil več mnenj, v katerih je izrazil svoja stališča do različnih oblik diskriminacije. Pozdravil je Komisijin predlog Direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (2000/43/ES) (3). Prav tako je podprl zamisel o predlogu za posebno direktivo o prepovedi diskriminacije na podlagi vere, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in v poklicih, ter izpostavil, da bi morala za vse prebivalce držav članic veljati vsaj minimalna raven zaščite in sodnega varstva pred diskriminacijo. Odbor je pozval k odločnejšim prizadevanjem pri raziskavah in oblikovanju gospodarskih razlogov proti diskriminaciji ter izrazil obžalovanje, da direktiva ne omenja diskriminatornih navodil ali pritiskov za različne oblike diskriminacije.

2.5   Okvirna direktiva se nanaša na neposredno in posredno diskriminacijo. O posredni diskriminaciji govorimo, kadar obstaja možnost, da bi bil posameznik dejansko prikrajšan zaradi navidezno nediskriminatorne določbe ali navidezno nevtralnih meril ali praks (4).

2.6   EESO je pripravil tudi mnenje o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost  (5), ki pa še ni bilo sprejeto. Pozdravil je predlog direktive, ki bo po njegovem v celotni EU zagotovila skladne standarde za zaščito pred vsemi oblikami diskriminacije, navedenimi v členu 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (zdaj členu 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Vendar je hkrati izrazil obžalovanje, da direktiva ustrezno ne obravnava vprašanja večplastne diskriminacije, in pozval Komisijo, naj o tej temi predloži priporočilo. EESO poziva Svet, naj sprejme odločitev o tej temi in tako okrepi pravice ranljivih oseb.

2.7   Odbor je v več mnenjih o vprašanjih diskriminacije (npr. starostnikov, državljanov tretjih držav ali Romov) med drugim navedel naslednje (6):

—

prizadevanja za boj proti diskriminaciji je treba vključiti v vsa področja dejavnosti ter v proračun EU in nacionalne proračune;

—

treba je oblikovati kazalnike, ki bodo omogočali pridobivanje podatkov o dejanskem stanju;

—

izvajanje nediskriminatornih politik je treba povezati s strategijo Evropa 2020;

—

tako na evropski kot na nacionalni ravni je treba opredeliti ustrezne in učinkovite mehanizme izvajanja in spremljanja;

—

z več in kakovostnejšimi delovnimi mesti bo mogoče obvarovati in izboljšati ekonomsko neodvisnost ranljivih skupin;

—

odgovornost za družine in gospodinjstva mora biti pravično razdeljena med spola, medtem ko morajo pravice socialne varnosti veljati za posameznika;

—

treba je oblikovati institucionalne strukture, kot je Evropski odbor za invalidnost;

—

obstaja tveganje, da se bodo zaradi gospodarske in socialne krize povečali nestrpnost, ksenofobija, rasizem in homofobija v Evropi;

—

vključevanje je večplasten in dolgoročen socialni proces z več razsežnostmi, v katerem so udeleženi številni akterji, predvsem na lokalni ravni.

2.8   Niti EESO niti Komisija še nista namensko in natančno obravnavala diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti in za zdaj še ni časovnega načrta za zmanjšanje tveganja diskriminacije oseb LGBT. To mnenje namenja posebno pozornost diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, saj EESO meni, da si je treba prizadevati za razvoj politik na tem področju. Hkrati je treba opozoriti, da obstajajo tudi druge ranljive skupine, ki niso zajete v naštetih oblikah diskriminacije, a imajo prav tako težave pri dostopu na trg dela ali obstanku na njem. Politike morajo biti zato oblikovane tako, da zagotovijo dostop vsem.

3.   Razmere na trgu dela za osebe LGBT

3.1   Težave z izvajanjem zakonodaje  (7)

3.1.1

Agencija za temeljne pravice (FRA) je leta 2009 objavila dve poročili (8), v katerih je analizirala položaj oseb LGBT; nekateri sklepi Agencije so predstavljeni v nadaljevanju. Ena od prvotnih ugotovitev je ta, da obstaja hierarhija razlogov za diskriminacijo, pri čemer je zaščita pred diskriminacijo zaradi spola, rase in narodnosti močnejša od zaščite pred drugimi oblikami diskriminacije. Vendar si države članice vse bolj prizadevajo za enako raven zaščite pred različnimi oblikami diskriminacije.

3.1.2

Po podatkih FRA 18 držav članic pri izvajanju direktive o enakosti pri zaposlovanju upošteva več kot samo minimalne standarde glede diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti. Večina držav članic je tako vpeljala zakone, s katerimi zagotavlja zaščito pred diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti zunaj področja zaposlovanja. Približno 20 držav članic ima organ, ki je zadolžen za obravnavo primerov diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti.

3.1.3

FRA v svojih poročilih obravnava tudi svobodo gibanja oseb LGBT, ki je pomemben element enotnega trga dela v EU. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je družinsko pravo v zakonodajni pristojnosti držav članic, kar pomeni, da imajo države članice različna pravila glede istospolnih parov. Tradicije držav se razlikujejo tudi v smislu, na primer, odnosa do istospolnih zakonskih zvez in partnerstev, kar med drugim pomeni, da lahko pride do težav pri uresničevanju pravice do prostega gibanja oseb.

3.1.4

FRA ugotavlja, da se istospolni pari soočajo z velikimi ovirami pri uresničevanju svojih pravic do svobode gibanja, ne glede na to, ali so poročeni, živijo v registrirani partnerski zvezi ali dolgotrajni stabilni zvezi. Agencija poudarja, da je to v številnih primerih neposredna diskriminacija in da je treba pojasniti obveznosti, ki jih imajo države članice na podlagi Direktive o prostem gibanju (9).

3.2   Sodišče Evropske unije

3.2.1

Sodišče je obravnavalo dva primera diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, in sicer Römer in Maruko. V primeru Römer je odločilo, da je direktiva o enakosti pri zaposlovanju izključevala upokojenca, ki je živel v registrirani partnerski zvezi in prejemal nižjo dodatno starostno pokojnino kot drugi upokojenec, ki je živel v zakonski zvezi, ter da je bil to primer neposredne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, saj sta bila v skladu z nacionalno zakonodajo, kar zadeva pokojnine, oba upokojenca pravno in dejansko v primerljivem položaju.

3.2.2

V primeru Maruko je sodišče prav tako odločilo, da je direktiva v nasprotju z zakonom, v skladu s katerim preživeli partner po smrti svojega življenjskega partnerja ne prejme enakega izplačila za preživele osebe kot preživeli zakonec. Vendar je hkrati presodilo, da je v pristojnosti nacionalnega sodišča, da ugotovi, ali je preživeli življenjski partner v primerljivem položaju z zakoncem. Poleg tega je opozorilo, da so na tem področju v EU velika neskladja ter da je na splošno premalo enakosti med zakonsko zvezo in drugimi oblikami pravno priznanih razmerij.

3.3   Težave, povezane z diskriminacijo na delovnem mestu

3.3.1

Težko je biti odkrit o spolni usmerjenosti na delovnem mestu. Študije kažejo, da so osebe LGBT pogosto "nevidne" na trgu dela, največkrat zaradi strahu pred preganjanjem. Pogosto se izogibajo druženju s sodelavci, da jih ne bi odkrili. Predvsem pa se bojijo seznaniti nadrejene s svojo spolno usmerjenostjo. Stopnja odkritosti je še zlasti pod povprečjem v nekaterih sektorjih, kot sta vojska in cerkev.

3.3.2

Zaradi specifičnih težav je težko delati. Osebe LGBT na trgu dela so v drugačnem položaju kot druge ranljive skupine, ker odkritost o njihovi spolni usmerjenosti vpliva na njihovo poklicno življenje. Številni razvijejo strategije, s katerimi prikrijejo svojo spolno usmerjenost, na primer tako, da zamenjajo temo pogovora ali zapustijo pogovor na delovnem mestu. Študije kažejo, da tovrstni stalni napori, kako shajati na delovnem mestu, vplivajo na zdravje in storilnost. Posledica diskriminacije, s katero se soočajo lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci v EU, je socialna izključenost zaradi sramu, kar vpliva tako na posameznike kot tudi na udeležbo na trgu dela. Po mnenju EESO si morajo različne institucije EU dejavno prizadevati za boj proti tovrstni izključenosti.

3.3.3

Težko je uveljavljati pravice na trgu dela. Ljudje, ki so tarča diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, morajo imeti na voljo mehanizme za pritožbe in dostop do nacionalnega organa, ki obravnava pritožbe zaradi tovrstne diskriminacije. V številnih državah članicah takega organa ni.

3.3.4

Nepripravljenost za vlaganje pritožb. Število dokumentiranih primerov diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti je presenetljivo majhno. Razlog za to je verjetno, ker osebe LGBT ne želijo javno spregovoriti o svoji spolni usmerjenosti, mogoče pa je tudi, da se ne zavedajo dovolj svojih pravic. Poleg tega tudi tvegajo, da bodo zaradi pritožbe izgubile službo. V nekaterih primerih je pomembno, da družba zaščiti ljudi, ki vložijo pritožbo, da se tako preprečijo negativne posledice pritožb.

3.3.5

Premajhna ozaveščenost. Raziskava Eurobarometra je razkrila pomanjkljivo seznanjenost ljudi s protidiskriminacijsko zakonodajo. Skoraj polovica (45 %) državljanov EU ne ve, da obstajajo zakoni, ki prepovedujejo diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti pri zaposlovanju. Študija Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) je pokazala, da sindikati preslabo poznajo politike in dejavnosti v zvezi z LGBT. Šibko zavedanje pravic zaposlenih se odraža v splošnem pomanjkanju informacij in podatkov o položaju in izkušnjah ljudi z drugačno spolno usmerjenostjo. Raziskave kažejo, da je ozaveščenost o spolni usmerjenosti ali spolni identiteti na delovnem mestu zelo nizka. Zaradi vsesplošne slabe ozaveščenosti ljudje z drugačno spolno usmerjenostjo zelo težko spregovorijo z delodajalci ali sindikati o spolni identiteti ali diskriminaciji zaradi spolne usmerjenosti. Zato si je treba prizadevati za večjo ozaveščenost, zlasti tam, kjer je ta trenutno slaba, da se izboljša poznavanje pravic državljanov EU.

3.3.6

Pravno varstvo in drugi ukrepi za zmanjšanje diskriminacije. Nekatere države so z uvedbo pravnega varstva in večjo podporo enakopravnosti na nacionalni ravni na splošno izboljšale ozaveščenost javnosti, kar je prineslo pozitivne spremembe v sindikatih in pri delodajalcih. Študija FRA le redko omenja odgovornost delodajalcev, kar še poudarja pomen odgovornosti uprave. Upravljanje raznolikosti in kultura odprtosti imata za osebe LGBT pozitiven vpliv na delovnem mestu. Upravljanje raznolikosti morda ne more preprečiti diskriminacije, a je pomemben prvi korak, ki ga lahko naredi organizacija.

3.3.7

Obseg diskriminacije. Izvedenih je bilo veliko študij, ki so želele oceniti obseg diskriminacije oseb LGBT na delovnem mestu. Njihovi rezultati kažejo, da slaba polovica vprašanih v službi ne razkrije svoje spolne usmerjenosti, medtem ko se približno tretjina do polovica tistih, ki odkrito spregovorijo o svoji spolni usmerjenosti na delovnem mesu, srečuje z neposredno diskriminacijo ali žaljivkami in predsodki.

3.3.8

V EU je bilo izpeljanih že veliko projektov, v katerih so sodelovali delodajalci, sindikati in prostovoljski sektor in ki jih je Komisija finančno podprla ter tako poudarila njihovo veljavnost in pomen. V Franciji so delodajalci in sindikati v enem sektorju sklenili sporazum o enakih pravicah istospolnih družin. Švedska sindikalna konfederacija Vision zagotavlja usposabljanje o vprašanjih glede LGBT z namenom ozaveščanja o diskriminaciji na delovnem mestu. Izkušnje kažejo, da je s sodelovanjem povsem mogoče spremeniti razmere na trgu dela za ljudi z drugačno spolno usmerjenostjo. Odbor z obžalovanjem ugotavlja, da so takšne dejavnosti redkost, zato poziva Evropsko komisijo k razširjanju primerov dobre prakse, socialne partnerje pa k bolj aktivnemu delovanju v boju proti diskriminaciji oseb LGBT na delovnem mestu.

V Bruslju, 18. septembra 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON

(1)  Člen 21 Listine EU o temeljnih pravicah navaja: "Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti."

(2)  Lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci.

(3)  UL C 77, 31.3.2009, str. 102.

(4)  Direktiva Sveta 2007/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.

(5)  UL C 182, 4.8.2009, str. 19.

(6)  UL C 318, 29.10.2011, str. 69; UL C 354, 28.12.2010, str. 1; UL C 347, 18.12.2010, str. 19; UL C 376, 22.12.2011, str. 81; UL C 182, 4.8.2009, str. 19; UL C 77, 31.3.2009, str. 102; UL C 10, 15.1.2008, str. 72; UL C 110, 30.4.2004, str. 26; UL C 318, 23.12.2006, str. 128; UL C 77, 31.3.2009, str. 115; UL C 318, 29.10.2011, str. 50; UL C 204, 9.8.2008, str. 95; UL C 256, 27.10.2007, str. 93.

(7)  Ta del mnenja temelji na poročilih Agencije za temeljne pravice (FRA) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).

(8)  Homophobia and Discrimination on Grounds of Sexual Orientation in the EU Member States: Legal Analysis and Homophobia and Discrimination on Grounds of Sexual Orientation and Gender Identity in the EU Member States: Part II - The Social Situation (Homofobija in diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti v državah članicah EU: pravna analiza ter homofobija in diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete v državah članicah EU: II. del – družbene razmere).

(9)  Direktiva 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.