SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ AKCIJSKI NAČRT ZA PODJETNIŠTVO 2020 Oživitev podjetniškega duha v Evropi /* COM/2012/0795 final */
KAZALO 1........... Naš izziv –
več podjetnikov za Evropo............................................................................ 3 2........... Področje
ukrepanja 1 – Podjetniško izobraževanje in usposabljanje v podporo rasti in
ustanavljanju podjetij 5 2.1........ Novi temelji: za
večjo razširjenost in kakovost učenja podjetništva ….............................. 5 2.2........ … in nove meje:
podjetništvo v visokošolskem izobraževanju.......................................... 6 3........... Področje
ukrepanja 2 – ustvarjanje okolja, ki podjetnikom omogoča uspešnost in
rast..... 8 3.1........ Boljši dostop do
financiranja........................................................................................... 8 3.2........ Podpora novim
podjetjem v ključnih fazah njihovega življenjskega cikla in pomoč pri
rasti 10 3.3........ Omogočanje
novih poslovnih priložnosti v digitalni dobi................................................. 13 3.4........ Lažji prenosi
podjetij.................................................................................................... 15 3.5........ Iz propada v
uspeh: druga priložnost za poštene podjetnike v stečaju............................. 17 3.6........ Regulativno
breme: jasnejša in enostavnejša pravila........................................................ 18 4........... Področje
ukrepanja 3 – Vzorniki in osredotočenost na posebne skupine........................ 21 4.1........ Novo dojemanje
podjetnikov kot vzornikov.................................................................. 21 4.2........ Nova obzorja:
osredotočenost na ženske, starejše, migrante, brezposelne in mlade......... 22 4.2.1..... Ženske......................................................................................................................... 22 4.2.2..... Starejši......................................................................................................................... 23 4.2.3..... Podjetniki
migranti........................................................................................................ 24 4.2.4..... Brezposelni,
zlasti mladi................................................................................................ 25 5........... Zaključek..................................................................................................................... 27 Priloga: Ključni ukrepi
Komisije.................................................................................................. 28 Priloga: Akcijski načrt
za podjetništvo 2020 – Oživitev podjetniškega duha v Evropi.................... 28 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ AKCIJSKI NAČRT ZA PODJETNIŠTVO 2020 Oživitev podjetniškega duha v Evropi Evropo od leta 2008
pretresajo posledice najhujše gospodarske krize v zadnjih 50 letih.
Število brezposelnih v Evropi zdaj prvič presega 25 milijonov ljudi,
malim in srednjim podjetjem (MSP) v večini držav članic pa še ni
uspelo, da bi si opomogla na raven pred krizo. Pred nastopom sedanje
gospodarske in finančne krize se je evropsko gospodarstvo spopadalo s
strukturnimi izzivi za konkurenčnost in rast ter ovirami za podjetništvo.
Mnoge izmed teh težav sicer še ostajajo, vendar je bila kriza hkrati spodbuda
za globlje spremembe in prestrukturiranje. V zadnjem desetletju se je
preoblikovalo tudi svetovno gospodarstvo. Hitra rast povpraševanja in
proizvodnje na svetovnih trgih povzroča pritisk na oskrbo z viri in energijo,
kar spreminja stroškovno strukturo evropskih podjetij, med katerimi jih je
veliko odvisnih od uvoza teh virov. Kot odgovor na ta
vprašanja so bili v strategiji Evropa 2020 postavljeni temelji za
prihodnjo rast in konkurenčnost, ki bosta pametni, trajnostni in
vključujoči, s čimer naj bi strategija zagotovila rešitve za
naše glavne družbene izzive. Za odpravljanje preteklih težav in usmerjanje EU
na bolj trajnostno razvojno pot v prihodnosti so skupno odgovorne države
članice in institucije EU. EU se zaveda tesne povezanosti naših
gospodarstev ter si zdaj s preoblikovanjem ekonomskega upravljanja prizadeva
zagotoviti boljše odgovore politike na sedanje in prihodnje izzive. Za ponovno rast in
višje stopnje zaposlenosti Evropa potrebuje več podjetnikov. Kot nadaljevanje pregleda Akta za mala podjetja
iz aprila 2011 in sporočila o industrijski politiki, sprejetega
lanskega oktobra, predlagani akcijski načrt predstavlja prenovljeno vizijo
in vrsto ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti na ravni EU in držav
članic v podporo podjetništvu v Evropi. Načrt temelji na treh
področjih ukrepanja: razvoj podjetniškega izobraževanja in usposabljanja,
ustvarjanje ustreznega poslovnega okolja ter vzorniki in osredotočenost na
posebne skupine. 1. Naš
izziv – več podjetnikov za Evropo Podjetništvo je
močno gonilo gospodarske rasti in novih delovnih mest[1], saj ustvarja nova podjetja in delovna mesta,
odpira nove trge ter spodbuja razvoj novih spretnosti in sposobnosti. Na
področju industrije je zato na primer zlasti pomembno podpreti hiter
razvoj šestih rastočih sektorjev, opredeljenih v posodobitvi
sporočila Komisije o industrijski politiki[2].
Podjetništvo povečuje konkurenčnost in inovativnost
gospodarstev ter je ključno za uresničitev ciljev raznih evropskih
sektorskih politik[3].
S trženjem novih idej se izboljšuje produktivnost in ustvarja blaginja. Brez
delovnih mest v novih podjetjih bi bila povprečna neto rast zaposlovanja
negativna[4].
Nova podjetja, zlasti MSP, so najpomembnejši vir novih delovnih mest,
saj vsako leto ustvarijo več kot 4 milijone novih delovnih mest v
Evropi[5].
Pa vendar ta gonilna sila oživitve izgublja moč: od leta 2004 se je delež
ljudi, ki imajo raje samozaposlitev kot zaposlitev, zmanjšal v 23 od
27 držav članic EU[6].
Če je bila pred tremi leti samozaposlitev na prvem mestu za 45 %
Evropejcev, se je zdaj ta delež skrčil na 37 %[7]. V nasprotju z EU je ta delež v ZDA in na
Kitajskem veliko višji, in sicer 51 % oziroma 56 %. Novoustanovljena
podjetja v EU rastejo počasneje[8] kot v
ZDA ali državah v vzponu, poleg tega pa se jih manj uvrsti med največja
svetovna podjetja[9]. Stopnja podjetništva in
njegova narava se med državami članicami močno razlikujeta, zato so
vzroki za pomanjkanje navdušenja za podjetniško kariero različni. Nekatere
države članice z visokimi stopnjami podjetništva so manj uspešne pri
spodbujanju rasti novih in malih podjetij. Na splošno razmere v Evropi
potencialnim podjetnikom niso naklonjene. Izobraževalni sistemi ne ponujajo
prave podlage za podjetniško kariero, dostop do posojil in trgov je težaven,
pri prenosu podjetij nastajajo težave, obstaja strah pred kazenskimi sankcijami
v primeru neuspeha, upravni postopki pa so obremenjujoči. V letnem
pregledu rasti za leto 2013 je bilo pred kratkim poudarjeno, da je treba
za večjo konkurenčnost gospodarstev EU izboljšati poslovno okolje.
Poleg tega so ukrepi za podporo MSP še vedno neuravnoteženi, saj precej
držav članic EU pri oblikovanju zakonodaje še vedno ne upošteva
značilnosti malih in zlasti mikro podjetij[10] ali pa ne
zagotavlja druge priložnosti za poštene podjetnike v stečaju[11]. Za
potencialne podjetnike je poleg nenaklonjenega okolja izziv tudi vsesplošna kultura,
ki podjetniških prizadevanj niti ne priznava niti ne nagrajuje dovolj ter
ne slavi uspešnih podjetnikov kot vzornikov, ki ustvarjajo delovna mesta in
dohodek. Da bo podjetništvo postalo gonilo rasti našega gospodarstva, je v
Evropi potrebna temeljita in daljnosežna kulturna sprememba. Glede na sedanjo
gospodarsko krizo in novi mehanizem ekonomskega upravljanja to sporočilo
nadalje razvija in izpostavlja ukrepe na tistih področjih, za katere je
Komisija v pregledu Akta za mala podjetja[12]
ugotovila, da še vedno potrebujejo izboljšave na nacionalni in evropski ravni. Vsako
MSP je svet zase. Njihove različne velikosti, področja delovanja in
pravne oblike zahtevajo ustrezno pozornost oblikovalcev politik[13]. To načelo
velja tudi za svobodne poklice in posamezne podjetnike, ki prav tako znatno
prispevajo h gospodarstvu EU[14].
Načelo „najprej pomisli na male“ mora postati merilo evropskih in nacionalnih
politik. Prizadevati
si moramo, da bo podjetništvo postalo privlačna možnost za Evropejce. To
vključuje tudi socialne podjetnike, katerih potencial se pogosto
podcenjuje[15],
čeprav ustvarjajo trajna delovna mesta in so pokazali večjo odpornost
na krizo kot splošno gospodarstvo. Socialni podjetniki so inovatorji in gonilo
socialnega vključevanja ter prispevajo k ciljem strategije
Evropa 2020. Sedanje
razmere se lahko spremenijo samo z odločnim in usklajenim ukrepanjem
vseh uprav na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Ta akcijski načrt je podlaga za odločne skupne
ukrepe, da bi izrabili podjetniški potencial Evrope, odpravili obstoječe
ovire in korenito spremenili kulturo podjetništva v Evropi. Njegov cilj je
olajšati ustanavljanje novih podjetij ter oblikovati bistveno spodbudnejše
okolje za uspešnost in rast sedanjih podjetnikov. V načrtu so predstavljeni predlogi za takojšnje
ukrepanje na treh področjih: 1. podjetniško izobraževanje in usposabljanje v podporo
rasti in ustanavljanju podjetij; 2. krepitev okvirnih pogojev za podjetnike z odstranitvijo
obstoječih strukturnih ovir in njihovim podpiranjem v ključnih fazah
življenjskega cikla podjetja; 3. spodbujanje kulture podjetništva v Evropi: za novo
generacijo podjetnikov. 2. Področje
ukrepanja 1 – Podjetniško izobraževanje in usposabljanje v podporo rasti in
ustanavljanju podjetij 2.1. Novi
temelji: za večjo razširjenost in kakovost učenja podjetništva … Z vlaganjem v
podjetniško izobraževanje si lahko Evropa zagotovo eno najvišjih donosnosti naložb. Raziskave kažejo, da bo med 15 % in 20 %
dijakov, ki se v srednjih šolah udeležijo programov za mini podjetja, pozneje
ustanovilo lastno podjetje, kar je približno tri- do petkrat več kot pri
splošni populaciji[16].
Mladi, ki se v šoli učijo o podjetništvu, ne glede na to, ali se pozneje
odločijo začeti komercialno dejavnost ali ustanovijo socialno
podjetje, razvijajo svoje poslovno znanje ter najpomembnejše
spretnosti in stališča, med drugim tudi ustvarjalnost,
samoiniciativnost, vztrajnost, skupinsko delo, razumevanje tveganja in
občutek za odgovornost. To je podjetniška naravnanost, ki podjetnikom
pomaga preoblikovati zamisli v dejanja in hkrati bistveno izboljšuje
zaposljivost. Podjetništvo je
ključna kompetenca v evropskem okviru[17]
ter eden izmed ukrepov v nedavnem sporočilu Komisije o ponovnem razmisleku
o izobraževanju[18].
Vloga podjetništva kot instrumenta za izboljšanje ravni zaposljivosti je
poudarjena tudi v letnem pregledu rasti za leto 2013[19]. Številne države
članice so bile sicer uspešne pri uvajanju nacionalnih strategij
podjetniškega izobraževanja ali so podjetništvo uvedle kot obvezni del
učnih programov, a je treba storiti še več. Izobraževanje je treba
približati dejanskemu življenju s praktičnimi izkustvenimi oblikami
učenja in dejanskimi izkušnjami podjetnikov. Za
uvedbo učinkovitih metodologij za učenje podjetništva v razredu je
treba učne rezultate glede podjetništva opredeliti na vseh ravneh
izobraževanja. Praktične podjetniške
izkušnje je mogoče pridobiti tudi zunaj izobraževanja. Mlade bi bilo treba
spodbujati k razvijanju podjetniških spretnosti v okviru priložnostnega in
neformalnega izobraževanja, kot je prostovoljstvo. Take izkušnje bi bilo treba
tudi potrditi in priznati, kot je v priporočilu na tem področju
predlagala Komisija[20]. Prek partnerstev s
podjetji se lahko zagotovi, da programi izobraževanja in usposabljanja
ustrezajo resničnemu svetu. Pobude, kot sta poslovni forum za poklicno
izobraževanje in usposabljanje (VET-Business forum)[21] ter koalicije
sektorskih spretnosti[22],
so načini za vključevanje podjetij. Izobraževalne ustanove bi bilo
treba spodbujati, da na splošno postanejo bolj podjetniško usmerjene ter tako
razvijajo živo kulturo podjetništva in inovacij prek svojega poslanstva,
usmerjevalne vloge, sodelovanja zainteresiranih strani ter učnih programov
in rezultatov. 2.2. … in
nove meje: podjetništvo v visokošolskem izobraževanju Vloga visokošolskega
izobraževanja v podjetništvu daleč presega zgolj zagotavljanje znanja, saj
zajema sodelovanje v ekosistemih, partnerstvih in industrijskih združenjih.
Glede na to, da se v podjetništvo usmerjene javne politike vse pogosteje
osredotočajo na visokotehnološka in hitro rastoča podjetja, imajo
visokošolske ustanove dejavno vlogo v inovacijskih politikah držav članic
in EU. Evropski inštitut za
inovacije in tehnologijo (EIT) je imel pionirsko vlogo pri uvajanju
podjetništva kot ključnega gonila inovacij na ravni EU, dejaven pa je pri
odpravljanju vrzeli med izobraževanjem in inovacijami za industrijo. V okviru
skupnosti znanja in inovacij (SZI) EIT je bilo ustvarjenih že veliko zagonskih
podjetij. Programi EIT zagotavljajo, da je študentom na voljo k odličnosti
usmerjena znanost s podjetniškim izobraževanjem, storitvami za ustanavljanje
podjetij in programi mobilnosti. Partnerstva so lahko učinkovita platforma
za obravnavo vprašanja podjetniških spretnosti v različnih sektorjih z
neposrednim vključevanjem v ponudbo, uporabo in posodabljanje spretnosti. Univerze
bi morale postati bolj podjetniške[23].
V zvezi s tem je Evropska komisija v sodelovanju z OECD že razvila okvir za
podjetniške univerze. Okvir naj bi zainteresiranim univerzam pomagal pri
samoocenjevanju in izboljšanju zmogljivosti s prilagojenimi učnimi moduli.
Dostop do okvira bo postopoma razširjen. Komisija bo: ·
razvila vseevropsko pobudo
za podjetniško učenje, pri čemer bo združila obstoječe evropsko
in nacionalno strokovno znanje za oceno učinka, izmenjavo znanja, razvoj
metodologij in vzajemno mentorstvo med strokovnjaki iz držav članic; ·
okrepila sodelovanje z
državami članicami, da se oceni uvajanje podjetniškega izobraževanja v
posamezni državi na podlagi dejanskih izkušenj in zagotovi podpora za javne
uprave, ki se želijo zgledovati po uspešnih partnericah; ·
skupaj z OECD vzpostavila
usmerjevalni okvir za spodbuditev razvoja podjetniških šol in ustanov za
poklicno izobraževanje in usposabljanje[24]; ·
spodbujala priznavanje in
potrjevanje podjetniškega učenja v priložnostnem ali neformalnem
učnem okolju[25]; ·
začela z razširjenjem
usmerjevalnega okvira za podjetniške univerze v začetku leta 2013;
pospeševala izmenjavo med univerzami, zainteresiranimi za uporabo okvira; okvir
postopno prenesla na visokošolske ustanove v EU; ·
podprla uspešne mehanizme za
ustanavljanje podjetij ob podpori univerz (odcepljena podjetja „spin-off“ itd.)
in ekosisteme, ki se pojavljajo med univerzami in podjetji glede ključnih
družbenih izzivov. Države članice so pozvane, da: ·
zagotovijo, da je
podjetništvo kot ključna kompetenca vključeno v učne programe v
osnovnošolskem, srednješolskem, poklicnem in visokošolskem izobraževanju ter
izobraževanju odraslih pred koncem leta 2015; ·
omogočijo mladim vsaj
eno priložnost, da pred koncem obveznega izobraževanja pridobijo praktične
podjetniške izkušnje[26], kot so upravljanje mini podjetja ter odgovornost
za podjetniški projekt v podjetju ali za socialni projekt; ·
okrepijo podjetniško
usposabljanje mladih in odraslih v izobraževanju s sredstvi iz strukturnih
skladov v skladu z nacionalnim načrtom za delovna mesta, predvsem iz
Evropskega socialnega sklada (ESS) v skladu z nacionalnimi načrti za
delovna mesta, zlasti kot orodje za drugo priložnost za izobraževanje za tiste,
ki se ne izobražujejo, ne usposabljajo in niso zaposleni; v celoti izrabijo možnosti usposabljanja v okviru
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP); ·
spodbujajo podjetniške
učne module za mlade, ki sodelujejo v nacionalnih programih jamstev za
mlade[27]. 3. Področje
ukrepanja 2 – ustvarjanje okolja, ki podjetnikom omogoča uspešnost in
rast Nova podjetja potrebujejo
posebno oskrbo. Ukrepi za odpravljanje obstoječih ovir za njihovo
ustanavljanje in rast so potrebni na šestih ključnih področjih:
·
dostop do financiranja, ·
podpora podjetnikom v
ključnih fazah življenjskega cikla podjetja in njihovi rasti, ·
sprostitev novih poslovnih
priložnosti v digitalni dobi, ·
prenos podjetij, ·
stečajni postopki in druga
priložnost za poštene podjetnike, ·
zmanjšanje regulativnega
bremena. 3.1. Boljši
dostop do financiranja Nobeno
podjetje ne more delovati, investirati in rasti brez ustreznega financiranja in
likvidnosti – dostop do financiranja je pravzaprav ena od spodbud za rast MSP[28]. Na javnem
posvetovanju, ki ga je Komisija začela julija 2012, se je pokazalo,
da eno največjih ovir za rast in podjetništvo v Evropi predstavlja dostop
do financiranja. MSP so se v preteklosti opirala na posojila bank, zato
trenutne bančne kreditne omejitve, ki so posledica krize, še posebej
nesorazmerno vplivajo na MSP. Poleg tega imajo podjetniki težave zlasti pri
pridobivanju finančnih sredstev v začetnih fazah poslovanja.
Evropska Komisija je decembra 2011 predstavila Akcijski načrt za
boljši dostop do finančnih sredstev za MSP[29] ter predloga o
skladih tveganega kapitala in skladih za socialno podjetništvo[30]. Posebno pozornost
je MSP namenila tudi v direktivi o finančnih instrumentih[31] in v sklepnih
pogajanjih o direktivi o kapitalskih zahtevah[32].
Vendar je treba na evropski in nacionalni ravni storiti več za odpravo
tržnih pomanjkljivosti, vključno z raziskovanjem alternativnih možnosti
bančnim posojilom za MSP, ki bodo dopolnjevala razpoložljivo omejeno
zasebno financiranje in omogočala lažji dostop do informacij o
financiranju. Pomembno
je tudi, da se povečajo kakovost in finančni donosi zagonskih
projektov. Med področji, na
katerih je možno ukrepanje, so finančna podpora za preskušanje,
predstavljanje in poskusno izvajanje novih tehnologij, krepitev uporabe
tveganega kapitala, naložbe poslovnih angelov, inkubatorji in posojila
MSP z visokim potencialom. Podjetniki potrebujejo sredstva za trženje
raziskav in razvoja ter preskušanje inovativnih poslovnih modelov. Komisija
podporo tem področjem predlaga v prihodnjem Programu za
konkurenčnost podjetij ter mala in sprednja podjetja[33] in
programu Obzorje 2020, dodatno pa se bodo okrepila tudi v okviru
evropskih strukturnih skladov[34]. Akterji
socialne ekonomije in socialna podjetja so pomembno gonilo za
vključujoče ustvarjanje delovnih mest in socialne inovacije.
Čeprav imajo ti podobne težave kot večina MSP, se lahko
srečujejo še z dodatnimi ovirami pri pridobivanju finančnih sredstev,
ki jih je Komisija obravnavala v prihodnjem Programu za socialne spremembe
in inovacije ter v uredbah o strukturnih skladih[35]. Pomemben
element uspešnega podjetniškega ekosistema je vrsta vlagateljev v zgodnji fazi
(tvegani kapital in poslovni angeli), ki zagotavljajo začetne naložbe in
prvi krog kapitalskih naložb. Ti vlagatelji uporabljajo obsežne partnerske
mreže ter zagotavljajo dragoceno znanje o trgu, podporo na njem in razvoj
tveganega „pametnega denarja“. Te naložbe se lahko spodbujajo tudi z davčnimi
spodbudami. Komisija
je leta 2008 ustvarila Evropsko podjetniško mrežo, partnerstvo z
več kot 600 gostiteljskimi organizacijami; ena od njenih nalog je
podjetjem in potencialnim podjetnikom zagotoviti potrebne informacije o dostopu
do sredstev EU in finančnih sredstev EU. Največja zahteva podjetij
je še vedno več informacij o pomoči EU. Komisija si skupaj z
zainteresiranimi stranmi prizadeva za krepitev mreže, da bi ta postala
aktivnejša in učinkovitejša. Komisija bo: ·
financirala programe,
usmerjene v razvijanje trga za mikrofinanciranje v Evropi, in sicer prek pobud,
kot sta mikrofinančni instrument Progress in pobuda za skupni ukrep za
podporo mikrofinančnih institucij (Jasmine), ter bo državam članicam
in regijam prek Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni
razvoj dala na voljo sredstva za mikrofinanciranje; ·
olajšala neposreden dostop
MSP do trga kapitala z razvojem ureditve EU za mesta, specializirana za
trgovanje z delnicami in obveznicami, ki jih izdajo MSP („rastoči trgi
MSP“), v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov. Države članice so pozvane, da: ·
ocenijo potrebo po spremembi
veljavne nacionalne finančne zakonodaje z namenom pospeševanja novih,
alternativnih oblik financiranja za zagonska podjetja in MSP na splošno, zlasti
kar zadeva platforme za skupinsko financiranje, ter upoštevajo potrebo po
poenostaviti davčne zakonodaje za spodbujanje nadaljnjega razvoja
alternativnih finančnih trgov, kot so na primer naložbe poslovnih angelov;
·
uporabljajo sredstva strukturnih
skladov za vzpostavitev podpornih shem za mikrofinanciranje v sklopu posameznih
naložbenih prednostnih nalog Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega
sklada za regionalni razvoj (ESRR); ·
izkoristijo celoten
potencial v sklopu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da
zagotovijo dostop do financiranja podjetništva, zlasti v zgodnji fazi
kmetijskega podjetja (kot je pomoč pri uveljavljanju mladih kmetovalcev)
in na ruralnih območjih na splošno, tudi s pomočjo finančnih
instrumentov. 3.2. Podpora
novim podjetjem v ključnih fazah njihovega življenjskega cikla in
pomoč pri rasti Približno polovica
novih podjetij propade v prvih petih letih delovanja. Če želimo, da so
evropski podjetniki sposobni doseči rast, ki jo od njih pričakujemo,
moramo več virov nameniti pomoči pri prehodu skozi to težavno fazo. Podjetja
pogosto nimajo ustreznega ekosistema, ki bi jim omogočal rast. S podpornimi storitvami,
ki poznajo svoje trge, je mogoče zagotoviti pomembne rešitve in tako
znatno povečati verjetnost za uspeh novih podjetij. Učinkovito
podporo sestavljajo celoviti programi s ključnimi elementi, kot so
usposabljanje za vodenje, mentorstvo na področju raziskav in razvoja,
povezovanje s partnerji ter potencialnimi dobavitelji in kupci. Podjetniki vse
pogosteje potrebujejo svetovanje in podporo pri spopadanju s pomanjkanjem virov
ter negotovostjo v zvezi z dobavo, in sicer s strateškimi naložbami in razvojem
izdelkov. Številna mala podjetja so pod vse večjim pritiskom tudi s strani
podjetij, katerim dobavljajo, saj morajo izpolnjevati nove standarde in zahteve
v zvezi z zasnovo, povezane z izboljšano učinkovitostjo virov in možnostjo
recikliranja. Zmanjšanje stroškov
spoštovanja davčnih predpisov bi izboljšalo poslovno okolje, zlasti za
mala podjetja. V primerjavi z
velikimi podjetji imajo mala in novoustanovljena podjetja glede na omejene vire
in izkušnje večje težave zaradi visokih stroškov v zvezi s spoštovanjem
davčnih predpisov, ki izhajajo iz zapletene davčne zakonodaje in
obremenjujočih postopkov davčnega poročanja. Države članice
bi morale razmisliti tudi o poenostavitvi postopkov registracije za DDV in
ustvariti enotno točko za elektronsko identifikacijo, s čimer bi
olajšale čezmejno digitalno poslovanje malih podjetij. Številne nove zamisli za uspešna
podjetja izvirajo iz znanosti in raziskav, vendar je mogoče storiti še
več, da bi podjetja izkoristila rezultate raziskav. Zato bi bilo treba s
podjetji deliti več spoznanj o projektih, ki se financirajo iz okvirnih
programov za raziskave in razvoj. Nova podjetja so pogosto
žrtve zavajajočih tržnih praks, kot so napačne ali
zavajajoče informacije o storitvi, pošiljanje ponudb, prikazanih kot
računov, ali zavajajoči obrazci za posodobitve podatkov v poslovnih
imenikih. Komisija je objavila strategijo[36]
s podrobnim seznamom prihodnjih ukrepov, s katerim želi bolj zaščititi
podjetja, leta 2013 pa namerava predstaviti tudi zakonodajni predlog. Odstranjevanje ovir za
enotni trg in ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev bosta malim
podjetjem pomagala pri razvoju čezmejnih dejavnosti. To vključuje odpravo dvojnega
obdavčevanja in davčnih neskladnostih ter drugih davčnih
ukrepov, ki pomenijo čezmejne ovire na enotnem trgu in za tuje naložbe v
EU. Poleg tega se v
večini držav EU pravni okviri za socialno varnost samozaposlenih znatno
razlikujejo od tistih za zaposlene, kar za podjetnike predstavlja dodatne
ovire. Podpora novim podjetjem je še zlasti pomembna pri prehodu iz
brezposelnosti v samozaposlitev. Pri tem lahko pomagajo ureditve, ki ljudem, ki
so odvisni od socialnih ugodnosti (kot je nadomestilo za brezposelnost),
olajšajo ustanovitev lastnega podjetja in doseganje ekonomske neodvisnosti
(premostitvene ugodnosti). Zato bi lahko države članice preučile
načine, kako bi lahko samozaposleni prejemali ugodnosti (npr. zdravstveno,
pokojninsko ali invalidsko zavarovanje oziroma nadomestilo za brezposelnost v
primeru zaprtja/stečaja podjetja), ki so primerljive z ugodnostmi za
zaposlene, ne da bi se ugodnosti za slednje zmanjšale. Podjetniki in MSP
za uspešno delovanje potrebujejo posebno, prilagojeno strokovno znanje,
ki jim lahko pomaga razvijati konkurenčne prednosti in izkoriščati
prednosti globalnih vrednostnih verig ter deljenega upravljanja človeških
virov. Tako spodbudno okolje lahko omogočajo grozdi, poslovne mreže in
druge vrste združenj podjetij, saj združujejo zadevne akterje iz poslovnega
sveta, izobraževalnih in raziskovalnih sfer ter javnega sektorja[37]. Nekatera MSP, kot
so socialna podjetja, imajo pogosto posebne poslovne modele, ki zahtevajo posebne
programe podpore. Povezovanje MSP lahko vodi so povečanja
konkurenčnosti[38].
Zato bi lahko države članice razmislile, ali lahko izboljšajo davčne
ureditve tako, da omogočijo delovanje več takim skupinam MSP. Poleg tega lahko imajo
podjetniki precejšnje koristi od enotnega trga. Vendar trenutno za dobro
delovanje enotnega trga še vedno obstajajo ovire. Evropska komisija je
3. oktobra 2012 sprejela Akt za enotni trg II[39], s katerim
želi te ovire zmanjšati. Učinkovito izvajanje teh ukrepov lahko
spodbuja podjetništvo v Evropi na področjih, kot so čezmejne
storitve, priznavanje diplom in kvalifikacij ter pravica do ustanavljanja. Poleg tega bi bilo treba
spodbujati izmenjave z dobro obveščenimi podjetniki v EU, na primer
prek programa Komisije Erasmus za mlade podjetnike. Komisija bo: ·
opredelila in spodbujala
najboljše prakse držav članic, da se ustvari podjetništvu prijaznejše
davčno okolje; ·
podprla sodelovanje med
grozdi in poslovnimi mrežami; ·
podprla mreženje in
izmenjavo najboljših praks med agencijami, ki upravljajo programe
učinkovitosti virov za MSP; ·
okrepila partnerstvo
Evropske podjetniške mreže z gostiteljskimi organizacijami, enotnimi vstopnimi
točkami in vsemi podpornimi organizacijami za MSP, za (i) razširjanje
informacij o pobudah EU, virih financiranja ter podpori inovacijam,
(ii) spodbujanje držav članic, naj okrepijo ukrepe za povečanje
pripravljenosti podjetnikov in MSP za naložbe, ter (iii) zagotavljanje
učinkovite pomoči, ki bo podjetjem omogočala, da v celoti
izkoristijo prednosti enotnega trga in dostopajo do trgov v tretjih državah; ·
pregledala pravila, ki
prepovedujejo nekatere prakse zavajajočega trženja[40], da bodo bolj
odporna, ter okrepila ukrepanje proti takim praksam v čezmejnih primerih; ·
sprostila celoten potencial
digitalnega enotnega trga za MSP z odpravo obstoječih ovir za
čezmejno spletno poslovanje[41]; ·
nadaljevala razvoj programa
Erasmus za mlade podjetnike, da bo izpolnila povečano povpraševanje novih
podjetnikov s celotnega enotnega trga[42]; ·
spodbujala izmenjavo mladih
podjetnikov med EU in tretjimi državami; ·
pomagala državam
članicam pri razvoju celovitih podpornih shem s seminarji o krepitvi
zmogljivosti, ki so financirani prek tehnične pomoči ESS in
vključujejo zadevne zainteresirane strani, vključno z izvajalci
izobraževanja in usposabljanja, da bi razvili integrirane strategije in
vzpostavili posebne ukrepe, zlasti za mlade podjetnike; ·
še naprej razvijala poslovni
portal Tvoja Evropa z informacijami o enotnem trgu, ki jih posredujejo Komisija
in države članice. Države članice so pozvane, da: ·
okolja nacionalne
davčne uprave naredijo bolj prijazna podjetjem v zgodnji fazi delovanja.
Zmanjšajo stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti s poenostavitvijo
davčnih vlog in plačila davka, z razširitvijo uporabe elektronskih
sredstev, vključno s pospešitvijo popolnega izvajanja enotnega digitalnega
trga; ·
spodbujajo davčno
usklajevanje, da nedoslednosti pri davčni obravnavi ne bi vodile do
dvojnega obdavčevanja ali drugih škodljivih davčnih praks, ki slabijo
delovanje enotnega trga z oviranjem čezmejnega poslovanja in
čezmejnih naložb tveganega kapitala; ·
ocenijo ureditev davkov od
dohodka pravnih oseb, da premislijo o podaljšanju roka zastaranja izgub in
odbitkov pri davku od dohodka pravnih oseb; ·
za mala podjetja premislijo
o uveljavitvi ureditve po plačani realizaciji za DDV od leta 2013
dalje; ·
sprejmejo potrebne ukrepe,
ki podpirajo trženje inovacij, raziskav in razvojnih projektov ob upoštevanju
posebnih izzivov novoustanovljenih podjetij; ·
razmislijo o možnosti, da
lahko lastniki novih podjetij za omejeno obdobje zaprosijo za prilagoditev
časovnih razporedov plačil socialnih prispevkov, ki temelji na
posebnem položaju podjetja in utemeljenih dokazilih; ·
v celoti izkoristijo nove
možnosti podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
(EKSRP) za zagonska podjetja in razvoj celovitih shem za strokovne izmenjave
podjetnikov in obiske kmetij, ki podpira tudi grozde, poslovne mreže in
sodelovanje v kmetijstvu, gozdarstvu, agroživilstvu in med podeželskimi
nekmetijskimi podjetji. 3.3. Omogočanje
novih poslovnih priložnosti v digitalni dobi Boljša uporaba
informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) lahko pomembno prispeva k
uspešnemu delovanju novih podjetij.
IKT je glavni vir rasti v nacionalnih gospodarstvih; evropska MSP, ki
uporabljajo IKT, pa rastejo dva- do trikrat hitreje. Kot Komisija navaja v
sporočilu o industrijski politiki[43],
morajo „podjetniki […]izkoristiti celoten
potencial enotnega digitalnega trga v EU, ki naj bi se po pričakovanjih
do leta 2016 povečeval za 10 % letno.“ Na podlagi digitalne
agende in vodilnih pobud industrijske politike bo Komisija
podjetnikom in MSP pomagala v celoti izkoristiti potencial IKT, tako pri ponudbi
novih digitalnih izdelkov in storitev kot tudi pri povpraševanju
in pametni uporabi teh tehnologij. Na strani ponudbe
predstavljajo spletni podjetniki posebno kategorijo podjetnikov, ki
ustvarjajo nove digitalne storitve in izdelke, katerih nepogrešljiv sestavni
del je svetovni splet. Spletna zagonska podjetja rastejo in propadejo hitreje
kot druga podjetja ter se razvijajo eksponentno, kar pomeni večje donose,
pa tudi večja tveganja. Delujejo v zapletenem in hitro spreminjajočem
se ekosistemu, v katerem sta ključnega pomena mreženje in preizkušanje.
Zagonski stroški spletnega podjetja so nižji, vstopne ovire pa manjše, zato so
taka podjetja privlačna za začetek podjetniške kariere. Spletni
podjetniki zato potrebujejo prilagojene podporne ukrepe za strukturno krepitev
spletnega zagonskega ekosistema. Na strani povpraševanja vlaganje
v digitalne tehnologije ni več izbira: podjetja so lahko danes
konkurenčna le, če so vključena v digitalni svet. To predstavlja
tako priložnosti kot tudi izzive, zlasti za MSP, saj pogosto težje obvladujejo
vse bolj zapletene nove poslovne modele. Digitalni podjetniki so
tisti, ki v celoti izkoriščajo prednosti digitalnih izdelkov in storitev,
vključno z „računalništvom v oblaku“, za prilagoditev svojih
poslovnih modelov in krepitev konkurenčnosti[44]. Pobude EU
„Pametna uporaba informacijskih tehnologij in integracija MSP v globalne
industrijske vrednostne verige“ ter digitalna pismenost bodo spodbujale porast
digitalnih tehnologij in MSP povezale z digitalnim svetom. Potencial e-trgovine kot
del priložnosti enotnega digitalnega trga za podjetnike še ni v celoti izkoriščen.
Zaupanje v spletno poslovanje bodo okrepili številni posebni ukrepi[45]. Komisija
bo: ·
krepila bazo znanja o pomembnih tržnih trendih in inovativnih
poslovnih modelih z vzpostavitvijo spletnih mehanizmov spremljanja trga in
kazalnikov v sodelovanju z glavnimi zainteresiranimi stranmi, da bi spodbudila
dialog in vodila k skupnemu načrtu ukrepanja; ·
okrepila
ozaveščenost
podjetnikov in MSP z vseevropsko informacijsko kampanjo o koristih novega
digitalnega razvoja; kampanja bo spodbujala evropske zgodbe o uspehu,
vseevropske natečaje in programe nagrajevanja, da bi podjetnike ozavestila
o spremembah poslovnega okolja in novih poslovnih priložnostih; ·
spodbujala mreženje, ki bo poživilo in podpiralo nove poslovne
zamisli, kot so: oblikovanje Evropske mreže mentorjev za svetovanje ter
teoretično in praktično usposabljanje o poslovanju v digitalni dobi
ter dogodki za navezavo stikov in sklepanje novih partnerstev med
zainteresiranimi stranmi; ·
uvedla posebne ukrepe za
spletne podjetnike, kot so:
i) Evropsko partnerstvo za zagonska podjetja, ki jim bo omogočalo
dostop do strokovnega znanja, mentorstva, tehnologij in storitev, ii) Klub
vodilnih spletnih podjetnikov, ki bo združeval najuspešnejše spletne podjetnike
in krepil kulturo spletnega podjetništva v Evropi; iii) Evropsko mrežo
spletnih podjetniških pospeševalnikov; iv) delo z evropskimi vlagatelji,
da bi povečali pretok tveganega kapitala in skupinsko financiranje za
spletna zagonska podjetja; ter v) spodbujanje spletnih talentov z množičnimi
spletnimi odprtimi tečaji[46]
in vzpostavitev platform za mentorstvo in pridobivanje spretnosti; ·
krepila znanja in spretnosti s spodbujanjem ukrepov
e-spretnosti, s katerimi se bodo izboljšale spretnosti e-vodenja, znanstvene in
ustvarjalne discipline ter vodstvene in podjetniške spretnosti za delovanje z
novimi tehnologijami in na novih trgih. Države članice so pozvane, da: ·
okrepijo nacionalno ali
regionalno podporo digitalnim in spletnim zagonskim podjetjem ter spodbujajo
alternativno financiranje za tehnološka zagonska podjetja v zgodnji fazi
delovanja, na primer s shemami inovacijskih bonov za IKT; ·
spodbujajo dostop
podjetnikov do odprtih in velikih zbirk podatkov, zbranih v javnih programih in
programih, ki jih podpira industrija, kot je zbirka podatkov o kulturi Europeana [47]; ·
podpirajo najbolj nadarjene
podjetnike, na primer s spodbujanjem najbistrejših diplomantov, da kariero
začnejo v zagonskih podjetjih; ·
podpirajo hitro sprejetje
trenutno potekajočih pobud politik, kot sta reforma varstva podatkov in
predlog za skupno evropsko prodajno pravo, ki bo zmanjšalo ovire za porast
računalništva v oblaku v EU; ·
zagotovijo najboljšo uporabo
evropskih skladov za spletno in digitalno podjetništvo v skladu z veljavnimi
pravili in prednostnimi nalogami. 3.4. Lažji
prenosi podjetij Vsako leto se v vsej
Evropi prenese okoli 450 000 podjetij z 2 milijonoma
zaposlenih. Vendar so prenosi včasih težko izvedljivi, zato po
ocenah vsako leto propade 150 000 podjetij s
600 000 zaposlenimi[48].
Glavni razlogi za to so regulativna in davčna bremena, pomanjkanje
ozaveščenosti o potrebnih pripravah in preglednih trgih za take
transakcije ter dolga časovna obdobja, potrebna za izpolnjevanje formalnih
obveznosti. Dodatna elementa, ki vplivata na ranljivost podjetja, sta pravna
oblika družbe (samostojni podjetniki) in njena starost (zlasti družbe, mlajše
od treh let). Zato so najmanjša podjetja pri prenosih vedno najbolj ogrožena.
Ta podjetja so
„delujoča podjetja“ z uveljavljenimi izdelki, trgi in strankami, zato je
verjetnost njihovega preživetja večja kot pri malih podjetjih. Potencialni
podjetniki bi se morali zavedati, da je lahko pridobitev „delujočega
podjetja“ privlačna alternativa ustanovitvi novega podjetja. Prenose bi
bilo treba olajšati tako za podjetnika, ki želi prenesti svoje podjetje,
kot tudi za prevzemnika. Prenos podjetja iz ene
generacije v drugo je značilen za družinska podjetja in predstavlja
največji izziv. Prenos družinskega podjetja je treba obravnavati kot
prenos lastništva, pri čemer lastništva ne predstavljajo likvidna
sredstva, temveč nekaj, kar je družina vzpostavila in nadgrajevala iz roda
v rod, vključno z vrednotami, tradicijo in strokovnim znanjem.
Različni pristopi k obdavčenju dediščine in nepremičnin v
EU kažejo, da je mogoče pravno okolje za prenos družinskih podjetij še
izboljšati. Prenos podjetij je bil posebna tema
Akta za mala podjetja[49] in Pregleda „Akta za mala podjetja“ za Evropo iz
leta 2011[50],
še posebej pa je bil obravnavan v sporočilu Komisije iz leta 2006,
„Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti za rast in delovna mesta: Prenos
podjetij – nadaljevanje skozi nov začetek“[51]. Čeprav so nekatere
evropske države napredovale in razvile prenosom prijaznejši regulativni okvir,
je lahko tudi v navedenih državah še vedno nizka stopnja ozaveščenosti
podjetniške skupnosti in zainteresiranih strani (poklicnih združenj,
odvetniških pisarn in svetovalcev za podjetnike) o možnostih prenosa in
potrebni pripravi nanj. Ker so ovire za uspešne
prenose podjetij zlasti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, je koristno
primerjati pristope po vsej Evropi za izmenjavo najboljših praks in
ukrepanje, zlasti glede povečanja ozaveščenosti o prenosih
podjetij, posebnih finančnih mehanizmov, namenjenih financiranju prenosov,
pravnega preoblikovanja (zlasti možnosti za ustanovitev delniških družb, ki
lajšajo prodajo podjetja) in preglednih trgov za prenos podjetij[52]. Komisija bo: ·
razvila smernice o najbolj
učinkovitih programih in najboljših praksah, da se olajšajo prenosi
podjetij, vključno z ukrepi za poglabljanje in širitev trgov za podjetja,
pregledom razpoložljivih programov v Evropi in predlogi potrebnih ukrepov za
odpravo preostalih potencialnih ovir pri čezmejnem prenosu podjetij; zato
Komisija organizira strokovno delovno skupino s predstavniki držav članic,
ki si bo leta 2013 prizadevala pregledati in analizirati razloge za
preostale ovire na tem področju ter bo predlagala priporočila in
podporne ukrepe za odpravo omenjenih ovir. Države članice so pozvane, da: ·
izboljšajo pravne, upravne
in davčne določbe za prenos podjetij ob upoštevanju sporočila
Komisije o prenosih podjetij iz leta 2006 in Sporočila Komisije o
odpravljanju ovir pri obdavčevanju čezmejne dediščine znotraj EU
iz leta 2011[53]; ·
uporabijo obstoječe
evropske sklade v skladu z njihovimi veljavnimi pravili in prednostnimi
nalogami za podporo pri prenosu MSP podjetnikom, ki nameravajo nadaljevati s
poslovanjem; ·
izboljšajo obveščanje
in svetovanje za prenose podjetij ter spremljanje prenosov podjetij in zbiranje
podatkov o njih; ·
učinkovito
obveščajo javnost o platformah in trgih za prenos podjetij ter
začnejo kampanje za ozaveščanje potencialnih prodajalcev in kupcev
komercialno izvedljivih podjetij; ·
razmislijo o reviziji
davčnih predpisov v zvezi z njihovimi učinki na likvidnost malih in
srednjih družinskih podjetij v primeru nasledstva lastnika, ne da bi prenos
negativno vplival na prihodke. 3.5. Iz
propada v uspeh: druga priložnost za poštene podjetnike v stečaju Poslovni neuspeh je tako
kot ustanovitev podjetja del dinamičnega, zdravega trga. Podatki
kažejo, da do velike večine (96 %) stečajev pride zaradi niza
poznih plačil ali drugih objektivnih težav – z drugimi besedami gre za
„poštene propade“ in ne za goljufijo podjetnika[54]. Vendar mnogi
zakoni o stečaju podjetnike kljub temu obravnavajo kot goljufe, zato
morajo pred rehabilitacijo prestati zapleten postopek. Postopek lahko v
nekaterih državah članicah traja tako dolgo, da podjetniki nočejo
razmišljati o drugem podjetju[55].
V nekaterih primerih jim je lahko ustanavljanje novega podjetja zakonsko
prepovedano za večino njihovega življenja ali kar za celo življenje. Tudi po rehabilitaciji so nekdanji
podjetniki v stečaju stigmatizirani in imajo težave pri financiranju
novega podjetja. Zato številni potencialni podjetniki obupajo in ne želijo
poskusiti znova. Vendar raziskave kažejo,
da so tisti, ki se odločijo za „drugi začetek“, uspešnejši in
preživijo dlje kot povprečna zagonska podjetja; rastejo hitreje in
zaposlujejo več ljudi[56].
Zato poslovni propad ne bi smel pomeniti „dosmrtne kazni“, ki
preprečuje vsako nadaljnjo poslovno dejavnost, temveč bi ga bilo
treba razumeti kot priložnost za učenje in izboljšave – vidik, ki ga
že danes v celoti sprejemamo kot osnovo napredka v znanosti. Zato mora vsak
korak, s katerim se spodbuja nova generacija podjetnikov, vključevati
zagotovilo, da jim tudi ob morebitnem neuspehu njihove prve zamisli ne bo za vedno
prepovedano poskusiti znova. Zakoni o stečaju morajo zato zagotoviti hiter
in učinkovit način za vlaganje zahtev in poplačilo terjatev za
upniška podjetja, medtem ko bi bilo treba sprejeti hitrejše in cenejše postopke
za zapiranje podjetij in rehabilitacijo po stečaju. Komisija je lani decembra
predstavila sporočilo o novem evropskem pristopu k poslovnemu neuspehu in
insolventnosti[57],
da bi ustvarila podjetjem prijaznejše okolje, na primer z izboljšanjem
učinkovitosti nacionalnih zakonov o stečaju, vključno s
trajanjem in stroški obdobja rehabilitacije po stečaju. Komisija je kot
prvi korak na tej poti sprejela tudi predlog za posodobitev uredbe o postopkih
v primeru insolventnosti[58],
s katero bo zagotovila čezmejno priznavanje reševanja podjetij,
vključuje pa tudi določbe za lažje vlaganje terjatev v drugi državi
članici. Komisija bo: ·
začela javno
posvetovanje, da bi od zainteresiranih strani prejela mnenja o vprašanjih iz
sporočila o novem evropskem pristopu k poslovnemu neuspehu in
insolventnosti, vključno s tem, da se poštenim podjetnikom v stečaju
ponudi druga priložnost ter da se „čas rehabilitacije“ skrajša in poenoti. Države članice so pozvane, da: ·
kadar je mogoče, do
leta 2013 skrajšajo čas rehabilitacije in poravnave dolgov za poštene
podjetnike v stečaju na največ tri leta [59]; ·
nudijo podporne storitve
podjetjem v zgodnji fazi prestrukturiranja, svetovanje za preprečitev
stečajev in podporo MSP za prestrukturiranje in ponovni začetek; ·
zagotovijo svetovalne
storitve podjetnikom v stečaju za upravljanje dolga in jim olajšajo
gospodarsko in socialno vključevanje ter razvijejo programe za „drugi
začetek“, ki podjetnikom nudijo mentorstvo, usposabljanje in poslovno
mreženje. 3.6. Regulativno
breme: jasnejša in enostavnejša pravila Podjetniki bi morali
biti „običajne stranke“, po meri katerih se oblikujejo postopkovne
zahteve, vendar skoraj tri
četrtine Evropejcev menijo, da je zaradi zapletenih upravnih postopkov
pretežko zagnati lastno podjetje[60].
Številni so se pritožili tudi glede velikih upravnih bremen, s katerimi se
spopadajo pri upravljanju podjetja. Komisija se tega zaveda, zato se je
leta 2007 zavezala k akcijskemu programu za zmanjšanje upravnih ovir, ki
izhajajo iz zakonodaje EU, za 25 % do konca leta 2012[61]. Komisija je
novembra 2011 sprejela poročilo Zmanjšanje upravnega bremena za MSP –
Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij[62], ki se je
osredotočalo na večji obseg vseh regulativnih bremen (poleg upravnih
bremen, povezanih s poročanjem upravnim organom) in uvaja načelo
„obratnega dokaznega bremena“ za vsako novo upravno breme. V njem se je
Komisija zavezala tudi k izboljšanemu posvetovanju z malimi podjetji in
sprejetjem letnega pregleda napredka pri izvajanju v državah članicah. Komisija je predstavila
predloge, ki presegajo 25-odstotno znižanje, zakonodajalec EU pa je sprejel ukrepe, s katerimi bi
podjetja letno lahko prihranila 30,8 milijarde EUR. To predstavlja
četrtino regulativnega bremena, ki je bilo ocenjeno na
123,8 milijarde EUR. Dodatno 5,5-odstotno zmanjšanje bremena bi bilo
mogoče doseči, če bi dodatne predloge Komisija sprejela tudi
Evropski parlament in Svet. Znatni prihranki so bili
doseženi na področju davčne zakonodaje (prehod s papirnatega
na elektronsko izstavljanje računov) in prava gospodarskih družb
(izvzetost mikropodjetij iz nekaterih določb o obveznostih finančnega
poročanja). Direktiva o izdajanju računov[63] na primer
določa enakovredno obravnavo papirnatih in elektronskih računov in
državam članicam ne dovoljuje več, da za e-račune predpisujejo
določeno tehnologijo[64].
Napredek je bil dosežen tudi pri posodabljanju carinske zakonodaje,
zmanjšanju obveznosti statističnega poročanja za MSP in na številnih
področjih v državah članicah[65]. V ospredju
politične agende Komisije ostaja zmanjševanje nepotrebnih ali
odvečnih regulativnih bremen.
Zato se je poleg konferenc v državah članicah 1. oktobra 2012
začelo javno posvetovanje za opredelitev desetih najbolj
obremenjujočih prepisov EU[66].
Izid tega posvetovanja bo s podrobnejšo analizo upoštevan pri ocenjevanju
potrebe po pregledu določb EU na posameznih področjih. Regulativne obveznosti
podjetij bi morale biti jasne in enostavne. Poleg zaščite javne varnosti in zdravja, varnosti in
zdravja pri delu ter okolja jasni regulativni okviri zagotavljajo enake
konkurenčne pogoje, pošteno in svobodno konkurenco, poslovno varnost in
tržno predvidljivost. Pametna pravna ureditev lahko prav tako spodbuja
inovacije in evropskim podjetjem pomaga na vrh pri ključnih tehnologijah
in storitvah. Vendar bi bilo treba odpraviti podvajanje izdaje dovoljenj ali
neusklajeno izdajanje. Prav tako bi za poslovne dejavnosti na notranjem trgu
bilo treba odpraviti obremenjujoče formalnosti, kot je zahteva za
dokazovanje avtentičnosti javnih listin (npr. evidenc podjetja). Kjer koli je to
mogoče, bi bilo treba odpraviti ali zmanjšati birokratske ovire za vsa
podjetja in zlasti za mikropodjetja, vključno s samozaposlenimi in
svobodnimi poklici, na katere birokratska bremena zaradi njihove majhnosti
ter omejenih človeških in finančnih virov še močneje vplivajo.
Obenem bi bilo treba odstraniti nepotrebne in neupravičene ovire za vstop
v svobodne poklice. Na področju javnih
naročil MSP in čezmejne ponudnike ovirajo upravne zahteve (na primer
zagotavljanje evidenčnih dokumentov), težave pri pridobivanju informacij
in včasih nesorazmerne zahteve naročnikov. Delež javnih naročil,
oddanih MSP, se od leta 2002 ni bistveno spremenil. Najpomembnejši
dejavnik, ki vpliva na udeležbo MSP, je velikost naročila – MSP na splošno
ne morejo sodelovati pri večjih javnih naročilih ali izpolniti
njihovih zahtev in na splošno se zdi, da naročila nad 300 000 EUR
presegajo njihove zmogljivosti. Razdelitev naročil v sklope s skupno
vrednostjo nad določenim pragom bi povečala število naročil,
dostopnih MSP. Komisija poleg tega
državam članicam priporoča, naj še naprej posodabljajo trge dela s
poenostavljanjem zakonodaje na področju zaposlovanja in razvojem prožnih
oblik dela, vključno s skrajšanim delovnim časom[67]. Poleg tega bi bilo treba
podjetjem omogočiti, da lahko računajo na strokovne nasvete in
pomoč, kadar se soočajo z napačno uporabljeno zakonodajo o
notranjem trgu, področje, na katerem je bila mreža Komisije SOLVIT dejavna
v zadnjih 10 letih. Podjetnikom bi bilo
treba omogočiti tudi, da na enem mestu dobijo izčrpne informacije o
dovoljenjih, upravnih postopkih ter finančni in javni podpori. Razširiti bi bilo treba uporabo „enotne vstopne
točke“ za podjetnike, kot je „Barcelonactiva“, dobitnik evropske nagrade
za podjetništvo za leto 2011. Poleg tega je Komisija pred kratkim zagnala
nov portal „Tvoja Evropa“, na katerem je mogoče najti enotno vstopno
točko za finančne instrumentu EU[68].
Na spletu bi moralo biti objavljenih več upravnih postopkov, vključno
s čezmejnimi. Države članice se spodbuja, da bi se njihove enotne
vstopne točke, ustanovljene na podlagi direktive o storitvah, uporabljale
za več postopkov, upoštevale pristop življenjskega cikla podjetja ter bile
večjezične in bolj prijazne uporabnikom. Komisija: ·
si bo še naprej odločno
prizadevala za zmanjšanje regulativnih bremen v predlagani zakonodaji EU,
zlasti na področjih, kjer so take obremenitve največje; ·
bo navedla, kako bo
pregledovala ureditev EU za zmanjšanje nepotrebnih ali prekomernih obremenitev
na področjih, opredeljenih kot deset najbolj obremenjujočih.
Predlagane bodo tudi zakonodajne pobude za zmanjšanje upravnih bremen na drugih
področjih, kot so tiste za spodbujanje elektronskega izdajanja
računov na področju javnega naročanja in olajšanje poslovanja z
enotno napovedjo DDV[69];
·
bo predlagala zakonodajo za
odpravo zapletenih zahtev za avtentifikacijo javnih dokumentov, ki jih morajo
MSP predložiti za opravljanje čezmejnih poslov na enotnem trgu; ·
bo ustanovila delovno
skupino za oceno posebnih potreb svobodnih poklicev v zvezi z vprašanji, kot so
poenostavitev, internacionalizacija ali dostop do financiranja; ·
bo spremljala napredek prek
enotnih vstopnih točk v skladu z direktivo o storitvah in države
članice spodbujala, naj bodo bolj naklonjene poslovanju; ·
bo sprejela ukrepe, s
katerimi bo zagotovila, da več podjetij dobi pomoč prek mreže SOLVIT,
kadar javni organi kršijo njihove pravice na enotnem trgu; Evropska podjetniška
mreža bi morala podjetjem pomagati zagotoviti učinkovit dostop do mreže
SOLVIT in njeno uporabo; Komisija bo pregledala tudi vse obstoječe vire za
podjetnike na ravni EU, da bi zagotovila jasnost in dostopnost ter se izognila
podvajanju informacij in zastarelim informacijam. Države članice so pozvane, da: ·
skrajšajo čas za
pridobivanje dovoljenja in drugih dokumentov, potrebnih za zagon podjetniške
dejavnosti na en mesec do konca leta 2015[70]; ·
v celoti izvajajo „Evropski
kodeks najboljših praks, ki malim in srednjim podjetjem (MSP) zagotavlja lažji
dostop do javnih naročil“ do leta 2013; ·
še naprej posodabljajo trge
dela s poenostavljanjem zakonodaje na področju zaposlovanja in razvojem
prožnih oblik dela, vključno s skrajšanim delovnim časom[71]; ·
razširijo uporabo enotnih
vstopnih točk na več gospodarskih dejavnosti in jih naredijo bolj
prijazne uporabnikom; ·
vzpostavijo „enotne vstopne
točke za podjetnike“, kjer bodo združene vse podporne storitve za
podjetnike, vključno z mentorstvom, svetovanjem v zvezi z dostopom do
običajnega in posebnega financiranja, dostopom do „inkubatorjev“ in
„podjetniških pospeševalnikov“ ter podporo za zgodnji vstop mladih podjetij na
mednarodni trg; sodelovati bi morale vse ustrezne zainteresirane strani, da se
zagotovi partnerski pristop, vključno z izvajalci izobraževanja in
usposabljanja. 4. Področje
ukrepanja 3 – Vzorniki in osredotočenost na posebne skupine 4.1. Novo
dojemanje podjetnikov kot vzornikov Znane podjetniške
zgodbe o uspehu v Evropi niso pogoste. To je posledica dejstva, da se podjetništvo ne priznava kot zaželena
poklicna pot. Poklic podjetnika se v Evropi redko uvršča med zelo
priljubljene poklice. Kljub temu da podjetniki ustvarjajo nova delovna mesta in
so gonilna sila gospodarstva, jih mediji ne predstavljajo kot vzornike. Med
mladimi podjetniška kariera zato ni posebno priljubljena, kar odvrača tudi
tiste, ki bi morda želeli postati podjetniki. Pomemben element za
spremembo podjetniške kulture je zato sprememba dojemanja podjetnikov s
praktičnim in pozitivnim obveščanjem o dosežkih podjetnikov,
njihovi vrednosti za družbo in priložnostih za ustanavljanje ali prevzem
podjetij kot poklicne poti. V ta namen je treba povečati njihovo
prepoznavnost v vlogi vzornikov, ob tem pa upoštevati raznovrstnost podjetniških
profilov in poti do uspeha. Z jasnimi in privlačnimi informacijami o
izzivih in prednostih podjetniške kariere se negativni vtisi lahko popravijo.
Zato je za korenito spremembo podjetniške kulture ključna ustrezna širša
razprava v javnosti, zlasti v medijih. Javne in zasebne institucije bi bilo
treba spodbujati k poudarjanju družbenega in gospodarskega pomena podjetništva
ne le kot legitimne poklicne poti, temveč tudi kot zadeve izjemnega
nacionalnega, evropskega in mednarodnega pomena. Komisija bo: ·
v okviru „tedna MSP“ uvedla
vseevropski „dan podjetništva EU“, namenjen dijakom zadnjega letnika
srednješolskega izobraževanja. Med dogodki bi lahko bila srečanja s
podjetniki, študije primerov, predavanja, delavnice in dnevi odprtih vrat v
podjetjih. Države članice so pozvane, da: ·
pospešujejo dejavnosti za
promocijo podjetništva in imenujejo znane podjetnike za nacionalne ambasadorje
podjetništva, da bodo postali „prepoznavni obrazi podjetništva“ v svojih
državah. Njihova vloga bo promocija vrednosti podjetništva v družbi,
poudarjanje pomena razvoja podjetniških spretnosti in izkušenj v izobraževanju
ter predstavljanje podjetništva kot poklicne možnosti; ·
bolje upoštevajo
raznovrstnost poslovnih modelov in pravnih statusov v nacionalnih ali lokalnih
programih za podporo podjetjem ter razvijajo izobraževanje in usposabljanje na
področju socialnega podjetništva. 4.2. Nova
obzorja: osredotočenost na ženske, starejše, migrante, brezposelne in
mlade Demografske skupine, ki so
premalo zastopane med podjetniško populacijo in zlasti ustanovitelji zagonskih
podjetij, so mladi, ženske, invalidi in/ali migranti. Evropa jim mora odpreti
poti v podjetništvo ter jim tako zagotoviti delovna mesta, okrepiti njihovo
gospodarsko in družbeno vlogo ter spodbuditi njihove ustvarjalne in inovativne
zmogljivosti. Te poti bi morale pri zagotavljanju in prejemanju nasvetov in
informacij upoštevati potrebe različnih skupin, njihova pričakovanja
in norme. Ukrepi bi morali temeljiti na celostnem programu podpore, ki spodbuja
človeški kapital in zagotavlja finančno podporo. Poleg posebnih
dejavnosti, prilagojenih potrebam posamezne skupine, bi morale biti vse skupine
vključene v programe podjetniškega usposabljanja, ki so oblikovani in se
zagotavljajo v partnerstvu z izvajalci izobraževanja in usposabljanja,
mladinskimi organizacijami, glavnimi poslovnimi svetovalci in finančnimi
institucijami. 4.2.1. Ženske Ženske predstavljajo
52 % vsega evropskega prebivalstva, vendar le tretjino samozaposlenih ali
vseh ustanoviteljev novih podjetij v EU[72],
zato so velik vir podjetniškega potenciala v Evropi. Pri ustanavljanju
in vodenju podjetja se ženske spopadajo z več težavami kot moški, zlasti
pri dostopu do finančnih sredstev, usposabljanju, povezovanju v mreže ter
usklajevanju poslovnega in družinskega življenja[73]. Potencialne podjetnice
bi bilo treba seznaniti s programi za podporo podjetjem in možnostmi
financiranja. Komisija je leta 2009
ustanovila Evropsko mrežo ambasadork ženskega podjetništva, ki naj bi delovale
kot vir navdiha in vzornice za potencialne podjetnice. Leta 2011 je bila
ustanovljena Evropska mreža mentorjev za podjetnice, ki prostovoljno svetuje
ženskam pri ustanavljanju in vodenju novih podjetij. Komisija je leta 2012
pripravila predlog za večjo uravnoteženost spolov v upravnih odborih
podjetij, ki kotirajo na borzi. Čeprav so za članstvo v upravnem
odboru potrebne drugačne kompetence in spretnosti v primerjavi s
podjetništvom, bi lahko več žensk na visokih vodstvenih položajih služilo
kot zgled za ostale ženske na splošno. Opazno večje število uspešnih
poslovnih žensk bo drugim ženskam pokazalo, da imajo možnosti za uspeh na trgu
dela. Učinkovito izvajanje
obstoječe zakonodaje o enakosti spolov, zlasti Direktive 2010/41/ES[74], bi moralo še
dodatno spodbuditi žensko podjetništvo. Komisija bo: ·
ustanovila vseevropsko
spletno platformo za mentorstvo, svetovanje, izobraževanje in poslovno mreženje
za podjetnice, ki bo prek spleta povezala obstoječe nacionalne mreže
ambasadork in mentorjev, poglobila njihovo ponudbo in razširila njihov domet
ter podpirala žensko podjetništvo na nacionalni in regionalni ravni s
spodbujanjem izmenjave dobrih praks med državami članicami. Države članice so pozvane, da: ·
oblikujejo in izvajajo
nacionalne strategije za žensko podjetništvo, katerih cilj je povečanje
deleža podjetij, ki jih vodijo ženske; ·
zbirajo podatke, ločene
po spolu, in letno posodabljajo podatke o stanju ženskega podjetništva na
nacionalni ravni; ·
nadaljujejo in razširijo
obstoječe mreže ambasadork ženskega podjetništva in mentorjev za podjetnice;
·
izvajajo politike, s
katerimi bodo ženskam omogočile ustrezno ravnotežje med poklicnim in
družinskim življenjem z zagotavljanjem primernega in cenovno dostopnega varstva
za otroke in starejše vzdrževane osebe, predvsem s polnim izrabljanjem podpore v
okviru EKSRP, ESRR in ESS. 4.2.2. Starejši Starejši so dragocen
vir za podjetništvo. Med
letoma 1990 in 2010 se je delež Evropejcev, starejših od 50 let, z
32,1 % povečal na 36,5 % in po pričakovanjih se bo
povprečna starost evropskega prebivalstva v prihodnjih desetletjih še
naprej dvignila. Vsako leto se upokoji vse več dobro izobraženih in zelo
izkušenih odraslih, družba pa do zdaj ni bila inovativna pri njihovi aktivaciji
in izkoriščanju njihovega strokovnega znanja in spretnosti. S sodelovanjem
starejših pri ustanavljanju podjetij ter podpiranju novih in obstoječih
podjetnikov bi se izkoristile njihove bogate izkušnje, ki se ob upokojitvi
lahko izgubijo, kar bi spodbudilo tudi medgeneracijsko učenje in prenos
znanja. Ker ljudje živijo dlje in
bolj zdravo, se tradicionalne oblike in možnosti upokojevanja spreminjajo.
Starejšim, ki želijo prvič ustanoviti podjetje, bi moral biti na voljo
celoten razpon obstoječih podpornih storitev. Starejši podjetniki so
lahko tudi dragocen vir za druge podjetnike. Z neprecenljivim strokovnim znanjem in izkušnjami lahko
upokojeni podjetniki omogočijo lažjo ustanovitev in vodenje podjetja, kot
bi to sicer bilo za neizkušene ustanovitelje. To znanje je dragocen evropski
intelektualni kapital in bi ga bilo treba čim bolj izkoristiti. Evropa bi
se lahko zgledovala po programih, kot sta irski „Senior Enterprise“ in
francoski „Maillages“, ki spodbujajo motivirane starejše, da delujejo kot
prostovoljni mentorji, potencialni kupci podjetij ali vlagatelji v podjetja ali
kot začasni poslovodje, ki pomagajo ranljivim zagonskim podjetjem ali
podjetjem v prehodu[75].
Komisija bo: ·
pomagala pri izmenjavi
dobrih praks za pomoč starejšim vodstvenim delavcem in podjetnikom pri
mentorstvu novih podjetnikov ter podpirala vzajemno in medgeneracijsko
mentorstvo med podjetniki za izmenjavo ključnih spretnosti, kot so
pismenost na področju IKT in izkušnje starejših. Države članice so pozvane, da: ·
spodbujajo starejše
podjetnike, zainteresirane za prenos strokovnega znanja na nove podjetnike, ter
starejše podjetnike ustrezno povezujejo z neizkušenim podjetniki, s čimer
se oblikujejo ekipe s širšim naborom spretnosti; ·
zagotovijo, da je
sodelovanje starejših podjetnikov in upokojenih vodstvenih delavcev v projektih
skladno z njihovimi pokojninskimi možnostmi. 4.2.3. Podjetniki
migranti Priseljenci so med
letoma 1995 in 2005 ustanovili 52 % zagonskih podjetij v Silicijevi
dolini, k uspehu Izraela pa je prav tako precej prispevalo priseljensko
prebivalstvo. Glede na podatke OECD so migranti bolj podjetniški od
domačinov, samozaposlena oseba tujega porekla, ki ima malo ali srednje
podjetje, pa ustvari med 1,4 in 2,1 dodatnega delovnega mesta[76]. Migranti so
pomemben vir potencialnih podjetnikov v Evropi. Toda danes so evropska
podjetja, ki jih ustanavljajo migranti, večinoma mikro podjetja z zelo
malo ali nič zaposlenimi. Poleg tega so z vidika prometa in dobička v
primerjavi z avtohtonimi podjetji majhna. Kvalificirani migranti pogosto
naletijo na pravne težave ter omejene zaposlitvene in poklicne možnosti, zaradi
česar se odločajo za samozaposlitev. Poudariti bi bilo treba tudi, da
nekatere tretje države privabljajo podjetnike s posebno ugodno migracijsko
politiko. Obravnavati bi bilo treba tudi ranljivejše skupine manj
kvalificiranih migrantov. Migranti se sicer pogosteje odločajo za
ustanovitev podjetja kot ostalo prebivalstvo, vendar so zaradi pomanjkanja
informacij, znanja in poznavanja jezika tudi pogosteje neuspešni[77]. EU je javno priznala, da
je lahko prispevek podjetnikov migrantov ključen za trajnostno rast in
zaposlovanje. V evropskem programu za vključevanje državljanov tretjih
držav[78]
je poudarjeno, da je vloga migrantov kot podjetnikov pomembna ter da bi bilo
treba okrepiti „njihovo ustvarjalnost in inovativnost“. Pomembno je, da
politike za spodbujanje podjetništva v Evropi v celoti upoštevajo podjetniški
potencial te skupine. Visokokvalificirani državljani tretjih držav že lahko
zaprosijo za sprejem na ozemlje držav članic za namen zaposlitve na
podlagi direktive o modri karti[79].
Nacionalne in evropske politike bi morale upoštevati tudi potencial
kvalificiranih migrantov za ustanavljanje podjetij in ustvarjanje delovnih
mest. S podpornimi ukrepi in pobudami politike bi bilo treba pritegniti zlasti
nadarjene potencialne podjetnike, ki želijo ustanoviti svetovna podjetja s
sedežem v Evropi. Komisija bo: ·
predlagala pobude politike
za privabljanje podjetnikov migrantov in pospeševanje podjetništva migrantov,
ki so že v EU ali vanjo prihajajo iz drugih razlogov kot ustanavljanje
podjetja, na podlagi dobrih praks, ki so jih razvile države članice,
vključno z lokalnimi organi; ·
preučila možnost
zakonodajnega predloga za odpravo pravnih ovir za ustanavljanje podjetij in
izdajanje stabilnega dovoljenja za kvalificirane priseljenske podjetnike. Države članice so pozvane, da: ·
odpravijo pravne ovire za
ustanavljanje podjetij zakonitih podjetnikov migrantov, kot je preučitev
pobud za izdajanje stabilnega dovoljenja kvalificiranim priseljenskim
podjetnikom ali priseljencem z univerzitetno diplomo evropske ustanove, s katerim
lahko ustanovijo podjetje v Evropi in ki se lahko podaljša, če so
izpolnjeni vnaprej določeni cilji glede ustvarjanja novih delovnih mest,
prometa ali privabljanja novih sredstev; ·
podjetnikom migrantom in
potencialnim podjetnikom migrantom olajšajo dostop do informacij in mreženja,
na primer z ustanovitvijo ustreznih informacijskih centrov na območjih z
visokim deležem migrantov. 4.2.4. Brezposelni,
zlasti mladi Glede na znatno število
brezposelnih v Evropi bi bilo treba vzpostaviti programe za podporo
podjetništvu, s katerimi bi se spodbujalo ustanavljanje podjetij kot poti iz
brezposelnosti[80].
Malo programov podpore za razvoj podjetij se osredotoča posebej na
brezposelne mlade[81]. Vsaka oblika podpore za
razvoj podjetij bi morala vključevati zagotavljanje informacij in povezav
do podpornih storitev, svetovanje in usmerjanje ter poslovno inštruiranje in
mentorstvo. Takšna pomoč se lahko razširi tudi na zagotavljanje posebnih
spretnosti (npr. prepoznavanje priložnosti, poslovno načrtovanje, finančno
poslovodenje, prodaja in trženje), ki se posredujejo bodisi neformalno (npr.
prek programov mentorstva) ali bolj formalno z udeležbo na tečaju. Podporo
bi bilo treba usmeriti na skupine z največjim potencialom (kot so
brezposelni delavci s strokovnimi spretnostmi, ženske ali mladi); temeljiti pa
bi morala na tesnem sodelovanju med zavodi za zaposlovanje, službami za podporo
podjetništvu in ponudniki financiranja. Cilj je brezposelnim pomagati pri
učinkovitem prehodu v samozaposlitev, povečati trajnost njihovih podjetij
in podporo prilagoditi skupinam, ki morda potrebujejo dodatne vire, kot so
mladi ali tisti, ki jih običajne oblike podpore podjetjem ne dosežejo. Pozornost bi bilo treba
nameniti tudi brezposelnim na splošno, zlasti tistim, ki že imajo spretnosti in
kompetence, ki bi se s poslovnim inštruiranjem in mentorstvom lahko prenesle na
podjetja samozaposlenih. Komisija bo: ·
leta 2014 začela
prihodnji mikrofinančni instrument v okviru programa za socialne spremembe
in inovacije, ki bo osredotočen na ranljive skupine, vključno z
osebami, ki so izgubile zaposlitev ali jim to grozi ali imajo težave pri vstopu
ali vrnitvi na trg dela; ·
iz Evropskega socialnega
sklada zagotovila tehnično pomoč, ki bo med drugim osredotočena
na vzpostavitev programov podpore za mlade ustanovitelje podjetij in socialne
podjetnike; ·
junija 2013 v okviru
mikrofinančnega instrumenta Progress organizirala forum zainteresiranih
strani s področja mikrofinanciranja in socialnega podjetništva za
vključitev lokalnih finančnih posrednikov v spodbujanje podjetniške
dejavnosti v zelenem gospodarstvu; ·
v letnem poročilu o
podjetništvu za leto 2013, razvitem skupaj z OECD, analizirala razmere
glede podjetništva za brezposelne. V poročilu bo predstavljena analiza
sedanjega položaja, opisani primeri dobre prakse pri reševanju tega vprašanja
in predlagana ustrezna priporočila za ukrepe politike; ·
analizirala rezultate
študije „Samozaposlovanje in podjetništvo: prispevek javnih zavodov za
zaposlovanje k ustvarjanju delovnih mest“ in junija 2013 organizirala
informativni dogodek za javne zavode za zaposlovanje. Države članice so pozvane, da: ·
povežejo javne zavode za
zaposlovanje s storitvami za podporo podjetjem in ponudniki
(mikro)financiranja, da se brezposelnim pomaga pri usmerjanju v podjetništvo; ·
za boj proti brezposelnosti
oblikujejo programe poslovnega usposabljanja za brezposelne mlade z jasno
opredeljenimi fazami: izdelava profila, načrtovanje, zagon, konsolidacija
in rast, pri čemer vsaka faza zajema različno ponudbo storitev
(svetovanje, usposabljanje in pridobivanje kvalifikacij, mentorstvo in dostop
do mikrokredita), v partnerstvu z mladinskimi in drugimi organizacijami,
glavnimi poslovnimi svetovalci in finančnimi institucijami; ·
uvedejo programe aktivne
politike trga dela, ki zagotavljajo finančno podporo za ustanovitev
podjetja za vse brezposelne; ·
v partnerstvu s sistemi
izobraževanja in usposabljanja vzpostavijo in izvajajo programe podjetniškega
izobraževanja za brezposelne, da lahko ti kot podjetniki (ponovno) vstopijo v
poslovno življenje na podlagi uspešnih modelov iz raznih držav članic, s
čimer se jim omogoči druga priložnost za izobraževanje. 5. Zaključek V sedanji gospodarski
krizi so nova in mlada podjetja ključna za okrevanje s številnimi
novimi delovnimi mesti v Evropi. Težave, povezane z nizko stopnjo
ustanavljanja podjetij, visoko stopnjo opustitve in šibko rastjo podjetij v
Evropi, so dobro znane. Čas je za ukrepanje, da lahko evropski podjetniki
in Evropa kot celota postanejo prilagodljivejši in ustvarjalnejši ter imajo večji
vpliv v okolju globalizirane konkurence, ki še nikoli ni bila tako zahtevna in
hitra. Za spodbuditev podjetnikov
in ponovno oživitev podjetniške dejavnosti v Evropi morajo Komisija in države
članice delovati sočasno ter ponovno vzpostaviti zaupanje, ustvariti
najboljše možno okolje za podjetnike z njihovo vključitvijo v
središče poslovne politike in prakse ter korenito spremeniti kulturo
podjetništva. Uspešni primeri iz vse
Evrope kažejo, da obstajajo dobre prakse, ki podjetnikom omogočajo uspeh
in rast. Evropa mora v celoti vsrkati in izkoristiti bogastvo teh izkušenj, da
odpravi ovire in obremenjujoče zahteve, ki otežujejo poslovne dejavnosti.
Uprave vseh držav članic bi morale začeti priznavati podjetnike
kot ustvarjalce delovnih mest in blaginje. Hkrati mora Evropa postati
naklonjena najpametnejšim podjetniškim duhovom na mednarodni ravni. Regulativni
in podporni okviri bi morali ustanovitelje iz drugih svetovnih regij
spodbuditi, da pridejo v Evropo namesto na primer v ZDA ali vzhodno Azijo. Samo
s takšnim pristopom je mogoč daljnosežen napredek na ključnih
področjih: bolj sorazmerni in enostavnejši predpisi, dostop do
financiranja, podpora novim podjetjem, prenos podjetij in učinkoviti
stečajni postopki ter pravična druga priložnost za poštene neuspešne
podjetnike. Kljub temu da so ti
elementi potrebni, pa sami ne bodo zadostovali za ponovno oživitev evropskega
podjetništva. Evropejci se za ustanovitev podjetja odločajo zlasti zaradi
samouresničitve ter prožnosti časa in kraja opravljanja dela, ne pa
zaradi dobrih okvirnih pogojev[82].
Zato je potrebna korenita sprememba evropske kulture za novo dojemanje
podjetništva, ki javno slavi uspeh, izpostavlja zaslužnost podjetnikov pri
evropski blaginji in opozarja na prednosti podjetniške kariere. Zaradi vseh teh vzrokov so
za trajno spremembo nujno potrebne naložbe v spreminjanje javnega dojemanja
podjetnikov, podjetniško izobraževanje in podporo skupinam, ki so med
podjetniki premalo zastopane. Podjetniška dejavnost v Evropi bo dolgoročno
uspešna le, če bo začelo podjetniško kariero kot zadovoljujočo
in privlačno možnost priznavati veliko število Evropejcev. Korenita sprememba
podjetništva je skupna in dolgoročna naloga Komisije in držav članic. Komisija bo napredek tega
akcijskega načrta in njegovih ključnih ukrepov spremljala v okviru
politike na področju konkurenčnosti in industrije ter mehanizmov
upravljanja iz Akta za mala podjetja, tudi prek njihove zunanje razsežnosti z
državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami ter državami
evropskega sosedstva. Pri zagotavljanju napredka predlaganih ukrepov bo še
posebno pomembno vlogo imela mreža nacionalnih odposlancev za MSP skupaj z
odposlancem EU za MSP. Države članice so pozvane, da o napredku pri
izvajanju ključnih ukrepov iz tega sporočila na nacionalni ravni
poročajo v nacionalnih programih reform v okviru evropskega semestra. Priloga: Ključni ukrepi Komisije Priloga: Akcijski načrt za podjetništvo 2020 – Oživitev podjetniškega duha v Evropi Ključna področja || Predlogi Komisije || Datum izvedbe Podjetniško izobraževanje in usposabljanje v podporo rasti in ustanavljanju podjetij Izobraževanje in usposabljanje || · Razviti vseevropsko pobudo za podjetniško učenje, pri čemer se bo združilo in dalo na razpolago obstoječe evropsko in nacionalno strokovno znanje za oceno učinka, izmenjavo znanja, razvoj metodologij in vzajemno mentorstvo med strokovnjaki iz držav članic. · Skupaj z OECD vzpostaviti usmerjevalni okvir za spodbuditev razvoja podjetniških šol in ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje. · Razširjati usmerjevalni okvir za podjetniške univerze; pospeševati izmenjavo med univerzami, zainteresiranimi za uporabo okvira; okvir postopno prenesti na visokošolske ustanove v EU. · Podpreti uspešne mehanizme za ustanavljanje podjetij ob podpori univerz (odcepljena podjetja „spin-off“ itd.) in ekosisteme, ki povezujejo univerze in podjetja ter podpirajo to ustanavljanje. || · 2013–2015 · 2013–2014 · 2012–2013 Ustvarjanje okolja, ki podjetnikom omogoča uspešnost in rast Dostop do financiranja || · Financiranje programov, usmerjenih v razvijanje trga za mikrofinanciranje v Evropi, in sicer prek pobud, kot sta Program za socialne spremembe in inovacije ter pobuda za skupni ukrep za podporo mikrofinančnih institucij (Jasmine), ter dajanje sredstev za mikrofinanciranje na voljo državam članicam in regijam prek Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. · Razvoj ureditve EU za izmenjavo trgovanja z delnicami in obveznicami, ki jih izdajo MSP („rastoči trgi MSP“), da se olajša neposreden dostop MSP do kapitalskega trga v okviru pregleda direktive o trgih finančnih instrumentov. || · Se že izvaja, bo okrepljen v novem večletnem finančnem okviru od leta 2014 naprej. · Se že izvaja. Podpora novim podjetjem v ključnih fazah njihovega življenjskega cikla in pomoč pri rasti || · Opredelitev in spodbujanje najboljših praks držav članic, da se ustvari podjetništvu prijaznejše davčno okolje. · Pregled pravil, ki prepovedujejo nekatere prakse zavajajočega trženja, da bodo bolj odporna, ter krepitev ukrepanja proti takim praksam v čezmejnih primerih. · Pomoč državam članicam pri razvoju celovitih podpornih shem in ukrepov za nove podjetnike, zlasti za mlade podjetnike, s seminarji o krepitvi zmogljivosti, ki so financirani prek tehnične pomoči ESS in med drugim vključujejo zadevne izvajalce izobraževanja in usposabljanja za razvoj integriranih strategij. · || · Se že izvaja. · 2013 · 2013 || Omogočanje novih poslovnih priložnosti v digitalni dobi || · Krepitev baze znanja o pomembnih tržnih trendih in inovativnih poslovnih modelih v digitalnem sektorju. · Krepitev ozaveščenosti z vseevropsko informacijsko kampanjo za MSP o koristih IKT, vključno z ustanovitvijo Evropske mreže spletnih podjetij. · Spodbujanje mreženja z oblikovanjem Evropske mreže mentorjev za usposabljanje in svetovanje ter sklepanje novih partnerstev. · Za spletne podjetnike bodo uvedene posebne pobude, kot so ustanovitev Evropskega partnerstva za zagonska podjetja za omogočanje dostopa do strokovnega znanja, mentorstva, tehnologij in storitev, Kluba vodilnih spletnih podjetnikov, ki bo združeval najuspešnejše spletne podjetnike in krepil kulturo spletnega podjetništva v Evropi, ter množičnih spletnih odprtih tečajev za spodbujanje spletnih talentov in vzpostavitev platform za mentorstvo in pridobivanje spretnosti. · Krepitev znanja in spretnosti, na primer s spodbujanjem vzpostavitev in pridobivanje e-spretnosti, znanstvenih in ustvarjalnih spretnosti ter vodstvenih in podjetniških spretnosti za vstopanje na nove trge. || · Od 2013 naprej. · Od 2013 naprej. · 2014 · 2013 · Se že izvaja. || Prenosi podjetij || · Razvoj smernic o najbolj učinkovitih programih in najboljših praksah, da se olajšajo prenosi podjetij, vključno z ukrepi za poglabljanje in širitev trgov za podjetja, pregledom razpoložljivih programov v Evropi in predlogi potrebnih ukrepov za odpravo preostalih potencialnih ovir pri čezmejnem prenosu podjetij. || · 2013–2014 || Druga priložnost za poštene podjetnike v stečaju || · Začetek javnega posvetovanja, da se od zainteresiranih strani prejmejo mnenja o vprašanjih iz sporočila o novem evropskem pristopu k poslovnemu neuspehu in insolventnosti, vključno s tem, da se poštenim podjetnikom v stečaju ponudi druga priložnost, ter da se „čas rehabilitacije“ skrajša in poenoti. || · 2013 || Regulativno breme: jasnejša in enostavnejša pravila || · Predlog zakonodaje za odpravo zapletenih zahtev za avtentifikacijo javnih dokumentov, ki jih morajo MSP predložiti za opravljanje čezmejnih poslov na enotnem trgu. · Ustanovitev delovne skupine za oceno posebnih potreb svobodnih poklicev v zvezi z vprašanji, kot so poenostavitev, internacionalizacija ali dostop do financiranja. · Sprejem ukrepov za zagotovitev, da vse več podjetij dobi pomoč prek mreže SOLVIT, kadar javni organi kršijo njihove pravice na enotnem trgu. || · 2013 · 2013 · 2013 || Vzorniki in osredotočenost na posebne skupine || Novo dojemanje podjetnikov kot vzornikov || · V okviru „tedna MSP“ uvesti vseevropski „dan podjetništva EU“, namenjen dijakom zadnjega letnika srednješolskega izobraževanja. || · 2013 || Ženske || · Ustanoviti vseevropsko spletno platformo za mentorstvo, svetovanje, izobraževanje in poslovno mreženje za podjetnice, ki bo prek spleta povezala obstoječe nacionalne mreže ambasadork in mentorjev, poglobila njihovo ponudbo in razširila njihov domet na nacionalni in regionalni ravni. || · 2013–2015 || Starejši || · Pomagati starejšim vodstvenim delavcem in podjetnikom pri mentorstvu novih podjetnikov ter podpirati vzajemno in medgeneracijsko mentorstvo med podjetniki za izmenjavo ključnih spretnosti. || · 2013–2015 || Migranti || · Predlagati pobude politike za privabljanje podjetnikov migrantov in pospeševanje podjetništva migrantov, ki so že v EU ali prihajajo iz drugih razlogov kot ustanavljanje podjetja, na podlagi dobrih praks držav članic. · Preučiti možnost zakonodajnega predloga za odpravo pravnih ovir za ustanavljanje podjetij in izdajanje stabilnega dovoljenja za bivanje za kvalificirane priseljenske podjetnike. || · 2014–2017 · 2014–2017 || Brezposelni || · Začeti prihodnji mikrofinančni instrument v okviru programa za socialne spremembe in inovacije, ki bo osredotočen na ranljive skupine, vključno z osebami, ki so izgubile zaposlitev ali jim to grozi ali imajo težave pri vstopu ali vrnitvi na trg dela. · Iz Evropskega socialnega sklada zagotoviti tehnično pomoč, ki bo osredotočena na vzpostavitev programov podpore za mlade ustanovitelje podjetij in socialne podjetnike. · V povezavi z mikrofinančnim instrumentom Progress organizirati forum zainteresiranih strani s področja mikrofinanciranja in socialnega podjetništva za vključitev lokalnih finančnih posrednikov v spodbujanje podjetniške dejavnosti v zelenem gospodarstvu. · Analizirati ugotovitve študije „Samozaposlovanje in podjetništvo: prispevek javnih zavodov za zaposlovanje k ustvarjanju delovnih mest“ in organizirati informativni dogodek o pridobljenih izkušnjah za javne zavode za zaposlovanje. || · 2013 · marec 2013 · 2013 · 2013 || [1] Glede potenciala podjetništva za ustvarjanje delovnih
mest glej sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi
mesti“, 18.4.2012, COM(2012) 173 final. [2] V sporočilu COM(2012) 582 final iz
oktobra 2012 so bili opredeljeni: napredne proizvodne tehnologije in
čista proizvodnja, ključne omogočitvene tehnologije, proizvodi
na biološki osnovi, trajnostna industrijska politika, gradbeništvo in surovine,
čista vozila ter pametna omrežja. [3] Glej na primer sporočilo „Modra rast: možnosti za
trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“ – COM(2012) 494 final. [4] Kauffman Foundation, „Business Dynamics Statistics
Briefing: Jobs created from business start-ups in the United States“
(Statistika dinamike podjetij na kratko: Nova delovna mesta v zagonskih
podjetjih v Združenih državah), http://www.kauffman.org/uploadedFiles/BDS_Jobs_Created_011209b.pdf. [5] Izračuni Komisije na podlagi
podatkov Eurostata (2009). [6] Države, kjer se je med
letoma 2004 in 2012 povečal delež ljudi, ki bi se raje odločili
za samozaposlitev, so bile Češka (s 30 % na 34 %), Latvija (z
42 % na 49 %), Litva (z 52 % na 58 %) in Slovaška (s
30 % na 33 %),
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analysis/eurobarometer/index_en.htm. [7] Flash Eurobarometer EB Evropske
komisije št. 354, „Podjetništvo“. [8] Albert Bravo-Biosca, „The
dynamics of Europe's industrial structure and the growth of innovative firms“
(Dinamika strukture evropske industrije in rast inovativnih podjetij),
konferenca JRC v Sevilli, oktober 2011. [9] Presenetljivo je med velikimi
evropskimi korporacijami le 12 podjetij, ki so bila ustanovljena v drugi
polovici 20. stoletja, v nasprotju z 51 v ZDA in 46 v državah v vzponu. Od tega so bila po letu 1975 v Evropi
ustanovljena le tri v nasprotju s 26 v ZDA in 21 na hitro rastočih trgih. T. Philippon, N. Veron, Bruegel Policy Brief
2008/1. [10] V skladu z dokazili iz sporočila
Komisije „Evropska pobuda za razvoj
mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju“, COM(2007) 708 final (sprejeto
20.12.2007). [11] „Business Dynamics: Start-ups, Business Transfers and Bankruptcy“ (Poslovna dinamika: zagonska podjetja, prenosi podjetij in
stečaji), http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/business-environment/files/business_dynamics_final_report_en.pdf. [12] COM(2011) 78 final (sprejeto
23.2.2011), Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo. [13] Glej prejšnjo opombo. [14] Direktiva 2005/36/ES: „V
kolikor so le-ti prav tako regulirani, direktiva velja tudi za svobodne
poklice, ki so v skladu s to direktivo poklici, ki jih na podlagi zadevnih
poklicnih kvalifikacij osebno, odgovorno in v poklicno neodvisni vlogi
opravljajo osebe, ki izvajajo intelektualne in konceptualne storitve v interesu
stranke in javnosti.“ [15] COM(2011) 682 final (sprejeto
25.10.2011), „Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot
ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij“. Dejansko je za socialna podjetja kot akterje
socialnega gospodarstva socialni vpliv pomembnejši od ustvarjanja dobička
za lastnike ali delničarje. [16] C. Jenner, „Business and
Education: Powerful Social
Innovation Partners“ (Podjetja in izobraževanje:
močni partnerji za socialne inovacije), Stanford Social Innovation
Review (27. avgust 2012). [17] Priporočilo Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih
kompetencah za vseživljenjsko učenje. [18] COM(2012) 669, http://ec.europa.eu/education/news/rethinking_en.htm. [19] Glej str. 11, Letni pregled
rasti, COM(2012) 750, http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/ags2013_sl.pdf. [20] COM(2012) 485. [21] VET – poklicno izobraževanje in
usposabljanje (vocational education and training). [22] http://ec.europa.eu/education/news/20120425_en.htm. [23] Glej A. Gibb, G. Haskins, I.
Robertson, Leading the Entrepreneurial University (Vodenje podjetniške
univerze), University of Oxford, 2009. [24] Glej nedavno sporočilo o
ponovnem razmisleku o izobraževanju, COM(2012) 669, poglavje 2.1. [25] COM(2012) 485 final, 5.9.2012. [26] Glej nedavno sporočilo o
ponovnem razmisleku o izobraževanju, COM(2012) 669, poglavje 2.1. [27] Predlog priporočila Sveta o
vzpostavitvi jamstva za mlade, COM(2012) 729. [28] COM(2011) 206 final, „Akt za
enotni trg. Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja. Skupaj za novo
rast“. [29] COM(2011) 870 final, „Akcijski načrt za boljši dostop
do finančnih sredstev za MSP“. [30] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih
skladih tveganega kapitala, COM(2011) 860 final; Predlog Uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo,
COM(2011) 862 final. [31] Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o
spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES
Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS. [32] Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu
do dejavnosti kreditnih institucij in investicijskih družb ter spremembi
Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru
kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem
konglomeratu. [33] Predlog uredbe o vzpostavitvi Programa za
konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020), COM(2011)
834 final. [34] V skladu s predlogom Komisije za prihodnja strukturna
sklada morajo biti vzpostavljene celovite strategije za vključujočo
podporo zagonskim podjetjem za pridobitev naložb ESS in ESRR v podjetništvo (COM/2012/0496
final – 2011/0276 (COD)). [35] Glej zakonodajni predlog: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52011PC0609:SL:NOT. [36] COM(2012) 702, „Zaščita podjetij pred praksami
zavajajočega trženja in zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja; Pregled
Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju“. [37] Zamisel grozdov in politike grozdov ter njihov pomen za
konkurenčnost in inovativnost: najpomembnejši statistični podatki in
spoznanja, delovni dokument služb Komisije, SEC(2008) 2637. [38] Končna priporočila Evropske skupine za politiko
grozdov, priporočilo št. 5, na http://www.proinno-europe.eu/sites/default/files/newsroom/2010/09/ECPG_Final_Report_web-low1.pdf,
nadaljnji ukrepi po priporočilih Evropske zveze grozdov. [39] COM(2012) 573 final, „Akt za enotni
trg II – Skupaj za novo rast“. [40] Direktiva 2006/114/ES o zavajajočem in
primerjalnem oglaševanju. [41] Vključno z manjšo „enotno vstopno točko“ za
registracijo za DDV, napoved in plačilo DDV, kot v Sporočilu Komisije
o prihodnosti DDV (IP/11/1508). [42] Leta 2013 bo povpraševanje novih podjetnikov preseglo
razpoložljivi proračun: konec decembra 2012 je bilo do izmenjave
upravičenih okoli 950 novih podjetnikov, medtem ko je proračun
omogočal le izmenjavo 930 oseb. Ker se število upravičenih novih
podjetnikov v povprečju vsak teden poveča za 25, je očitno, da
bo povpraševanje leta 2013 preseglo ponudbo. Številne posredniške
organizacije so že leta 2012 porabile dodeljena sredstva in niso mogle
odobriti novih izmenjav. [43] Močnejša evropska industrija za rast in oživitev
gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki.
COM(2012) 582 z dne 10. oktobra 2012. [44] COM(2012) 529, „Sprostitev potenciala
računalništva v oblaku v Evropi“. [45] COM(2011) 942 z dne 11. januarja 2012. Skladen
okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in
spletnih storitev. [46] Glej
na primer http://www.radicalsocialentreps.org/,
http://www.youtube.com/watch?v=iE7YRHxwoDs
in http://www.academicmatters.ca/2012/05/the-massive-open-online-professor/. [47] http://Europeana.eu je kulturni portal, ki je bil
ustanovljen s podporo Evropske komisije in deluje kot vmesnik, ki omogoča
dostop do milijonov digitaliziranih knjig, slik, filmov, muzejskih eksponatov
in arhivskih zapisov iz vse Evrope. [48] „Business Dynamics: Start-ups, Business Transfers
and Bankruptcy“ (Poslovna dinamika: zagonska podjetja, prenosi podjetij in
stečaji) (2011). http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/business-environment/files/business_dynamics_final_report_en.pdf. [49] COM(2008) 394 final – „Najprej pomisli na male. Akt za mala podjetja
za Evropo“. [50] COM(2011) 78 final. Pregled „Akta za mala podjetja“ za
Evropo. [51] COM(2006) 117 final. [52] Glede na študijo „Business Dynamics“ (Poslovna dinamika)
je na primer le tretjina vključenih držav članic nudila posebne
finančne produkte za podporo prenosu podjetij, v dvanajstih državah
članicah pa je bilo na voljo le omejeno mentorstvo ali usposabljanje za to
temo oziroma ju sploh ni bilo. [53] COM(2011) 864 in povezano priporočilo
2011/856/EU o oprostitvi dvojnega obdavčenja dediščine. [54] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0584:FIN:SL:PDF. [55] V nekaterih državah članicah lahko postopek
likvidacije traja približno 1–2 leti. Za ponovno odprtje podjetja je
potrebnih še 3 do 9 let. [56] E. Stam, D. B. Audretsch in J. Meijaard, „Renascent
Entrepreneurship“, Erasmus Research Institute of Management, 2006. [57] COM(2012) 742, „Nov evropski pristop k poslovnemu neuspehu
in insolventnosti“. [58] COM(2012) 744. [59] Kot zahtevajo sklepi Sveta za konkurenčnost iz
maja 2011. [60] Raziskava Flash Eurobarometer Evropske komisije
št. 354, „Podjetništvo“. [61] Akcijski program za odpravo nepotrebnih upravnih bremen za
podjetja v EU je kot prednostne naloge opredelil področja, ki ustvarijo
okoli 80 % upravnih bremen, ki izhajajo iz zakonodaje EU, vključno z
nacionalnimi pravili za izvajanje ali prenos te zakonodaje. V dogovoru s
skupino Stoiber Group, ki je zagotovila neodvisno svetovanje, je bilo
predlaganih več sto sprememb, ki so na letni ravni podjetjem že
omogočile več kot 40 milijard EUR prihrankov. Predlogi
vključujejo področja od kmetijstva, okolja in ribištva do prava
gospodarskih družb, davkov, statistike, varnosti živil in farmacevtskih
izdelkov. Področja, ki najbolj „prispevajo“ k prihrankom, so davčna
zakonodaja (prehod s papirnatih računov na elektronske) in pravo
gospodarskih družb (izvzetost mikropodjetij iz nekaterih določb o bilanci
stanja in obveznostih objave). [62] COM(2011) 803 in sporočilo o ustreznosti
predpisov EU. Glej http://ec.europa.eu/governance/better_regulation/index_en.htm. [63] Direktiva Sveta 2010/45/EU z dne
13. julija 2010 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost glede pravil o izdajanju računov. [64] Ocenjuje se, da bi prehod na e-račune pri vseh
podjetjih srednjeročno pomenil prihranek v višini
18 milijard EUR. [65] Za izvleček najboljših praks glej obširne priloge k
poročilu „Evropa je lahko uspešnejša“, ki ga je pripravila skupina na
visoki ravni za zmanjšanje upravnih bremen (november 2011), na naslovu
http://ec.europa.eu/dgs/secretariat_general/admin_burden/best_practice_report/docs/bp_report_signature_en.pdf.
[66] Posvetovanje: „Katerih 10 predpisov EU najbolj obremenjuje
MSP?“
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/public-consultation-new/index_sl.htm. [67] „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“,
18.4.2012, COM(2012) 173 final. Glej tudi „Ovire za rast – Najemanje prvega
zaposlenega“, poročilo izvedenske skupine Prvi zaposleni,
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/files/support_measures/first_emp/1st_emp_sl.pdf. [68] To je rezultat akcijskega načrta Komisije, da bo
izboljšala dostop MSP do financiranja, COM(2011) 870 final. [69] Delovni program Komisije 2013 (COM
(2012) 629 final). [70] V študiji „Business Dynamics“ (Poslovna dinamika) iz
leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je pet vzorčnih družb v 7 od 33
sodelujočih evropskih držav lahko vsa potrebna dovoljenja pridobilo v 30
dneh. [71] http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/ags2013_sl.pdf,
stran 10. [72] Eurostat, „Statistika v središču: podjetniška vrzel
med moškimi in ženskami“ (30/2007). [73] Glej na primer O. Bekh, ETF Women's Entrepreneurship
Development (Razvoj ženskega podjetništva Evropske fundacije za
usposabljanje), Policy Brief (2012); A. Lesina, F. Lotti, „Do Women
Pay More for Credit? Evidence from Italy“ (Ali ženske plačujejo
več za posojilo? Primer Italije), NBER Working Paper (2008); „Women
in business and decision-making“ (Ženske v podjetništvu in odločanju),
Eurochambres (2004). [74] UL L 180, 15.7.2010, str. 1. [75] Še en tak uspešen primer je ameriški Service Corps of
Retired Executives (SCORE) z mrežo 13 000 prostovoljcev, ki so s
strokovnim svetovanjem leta 2011 pomagali ustvariti več kot
67 000 delovnih mest. [76] OECD (2010), Open for Business; Migrant
Entrepreneurship in OECD Countries (Podjetništvo migrantov v državah OECD),
OECD Publishing, http://dx.doi.org/10.1787/9789264095830-en. [77] J.
Rath, Eurofound (2011), Promoting ethnic entrepreneurship in European cities
(Spodbujanje etničnega podjetništva v evropskih mestih), Urad za
publikacije Evropske unije, Luksemburg. Evropa, ki je na voljo na:
http://www.eurofound.europa.eu/pubdocs/2011/38/en/2/EF1138EN.pdf. [78] COM(2011) 455 final in SEC(2011) 957
final. [79] Direktiva Sveta 2009/50/ES. [80] „Za zaposlovanje mladih“, COM(2012)
727. [81] Glej zlasti bilten Evropske komisije
in OECD o podjetništvu mladih v Evropi, ki je na voljo na: http://ec.europa.eu/youth/news/20120504-youth-entrepreurship-employment_en.htm. [82] http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analysis/eurobarometer/.