SPOROČILO

o vsebini na enotnem digitalnem trgu

1. Uvod

Digitalno gospodarstvo je bilo v zadnjih dveh desetletjih pomembna gonilna sila rasti, pričakovati pa je, da se bo v prihodnjih letih povečevalo sedemkrat hitreje kot skupni BDP EU. Na spletu se pojavljajo novi načini zagotavljanja, ustvarjanja in razširjanja vsebine ter ustvarjanja vrednosti. Pojav novih poslovnih modelov, ki izkoriščajo potencial spleta za zagotavljanje vsebine, predstavlja izziv in priložnost za ustvarjalne industrije, avtorje in umetnike ter druge akterje v digitalnem gospodarstvu. V tem okviru je eden od ciljev Komisije zagotoviti, da avtorske pravice in z njimi povezane prakse, kot je licenciranje, v tem novem digitalnem okolju ostanejo ustrezne.

Komisija si je leta 2010 v svoji digitalni agendi za Evropo[1] v okviru strategije za doseganje dinamičnega enotnega digitalnega trga prizadevala omogočiti dostop do vsebine in opredelila številne ukrepe na področju avtorskih pravic. Leta 2011 je v svoji strategiji na področju intelektualne lastnine z naslovom „Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine“[2] prepoznala strateški pomen avtorskih pravic za razvoj enotnega digitalnega trga. Strategija se je osredotočala na razvoj rešitev, usmerjenih in oblikovanih za odpravo posebnih ovir, in sicer z najprimernejšimi razpoložljivimi orodji, kot so poslovne ali pogodbene rešitve, tehnološke rešitve ali zakonodajni posegi.

Na podlagi tega je Komisija že sprejela več ukrepov, vključno z novo zakonodajo o osirotelih delih in trenutnim zakonodajnim predlogom na področju kolektivnega upravljanja, pogodbeno rešitvijo v obliki memoranduma o soglasju za dela, ki se ne tiskajo več, in dostopom do del za slepe in slabovidne ter podporo za razvoj tehnoloških rešitev. Komisija je objavila tudi razpis v okviru podpornega programa za politiko IKT za leto 2012 o „upravljanju informacij o evropskih pravicah“.

V Paktu za rast in delovna mesta z junija 2012 so voditelji držav ali vlad med drugimi ukrepi, potrebnimi za dosego dobro delujočega enotnega digitalnega trga do leta 2015, poudarili pomen posodobitve ureditve avtorskih pravic in olajšanja licenciranja, hkrati pa zagotavljanja visoke ravni zaščite pravic intelektualne lastnine in upoštevanja kulturne raznolikosti.

Čeprav je bil dosežen velik napredek pri izvajanju ukrepov, povezanih z avtorskimi pravicami, iz digitalne agende in strategije na področju intelektualne lastnine, je treba storiti še veliko za zagotovitev učinkovitega enotnega trga na področju avtorskih pravic.

Komisija bo zato ukrepala na dveh vzporednih področjih. Po eni strani bo zaključila svoja trenutna prizadevanja za pregled in posodobitev zakonodajnega okvira EU za avtorske pravice.

Hkrati bo določila obravnavo številnih vprašanj, pri katerih je potreben in mogoč hiter napredek. Zato bo Komisija začela strukturiran dialog z zainteresiranimi stranmi, katerega cilj bo do konca leta 2013 zagotoviti industrijsko vodene rešitve teh vprašanj v praksi, brez poseganja v nadaljnje ukrepe javne politike, vključno z zakonodajno reformo, kot je ustrezno. Ta proces si bo pod imenom „Licenciranje Evrope“ prizadeval izkoristiti potencial in raziskati meje inovativnega licenciranja ter tehnoloških rešitev pri takšnem oblikovanju avtorskega prava in praks EU, da bodo ustrezali digitalni dobi.

2. Strukturiran dialog z zainteresiranimi stranmi

„Licenciranje Evrope“ bo zajemalo štiri vzporedna delovna področja, ki bodo obravnavala zagotavljanje učinkovitih tržno usmerjenih rešitev, brez poseganja v morebitno potrebo po ukrepanju javne politike. Zato bodo udeleženci dejanski predstavniki imetnikov pravic, organov za licenciranje, komercialnih in nekomercialnih uporabnikov zaščitene vsebine ter tudi končni uporabniki spleta. Proces se bo začel na prvem plenarnem srečanju na začetku leta 2013, ustanovljene pa bodo delovne skupine, ki bodo nadaljevale delo in nato poročale na plenarnem srečanju sredi leta (junija) in nato v četrtem četrtletju leta 2013. Proces bo obsegal vprašanja, ki so opredeljena v nadaljevanju. Posebne podrobnosti dela na vsakem od področij se štejejo kot okvirne.

 (i) Čezmejni dostop in prenosljivost storitev

Cilj Komisije je spodbujanje čezmejnega spletnega dostopa in „prenosljivosti“ vsebine prek meja. Da bi se lahko izkoristil nov razvoj, kot je računalništvo v oblaku, bi bilo treba olajšati tudi čezmejni pravni dostop do vsebin in storitev, ki se hranijo v oblaku. Ponudniki storitev, zainteresirani za opravljanje svojih storitev za potrošnike po vsej EU, morajo zagotoviti, da so zavarovali vse potrebne pravice v državi članici, v kateri želijo opravljati storitve. Mogoče so tako večozemeljske licence kot tudi licence enega ozemlja, odvisno od sektorja, ponudnika storitev in imetnika pravic. Razširjanje vsebin je pogosto omejeno na eno ali nekaj držav članic (npr. z uporabo geografskega blokiranja), pri čemer se ponudniki storitev (spletne platforme) ali imetniki pravic odločijo za uvedbo čezmejnih omejitev prodaje.

Ø To delovno področje bi moralo opredeliti glavne kategorije omejitev čezmejnega dostopa in prenosljivosti po sektorjih (ob upoštevanju nekaterih vidikov odzivov posvetovanja o zeleni knjigi iz leta 2011 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v EU) ter glavne razloge zanje. Na tej podlagi bi bilo treba oceniti trenutne industrijske pobude in zagotoviti praktične rešitve za spodbujanje večozemeljskega dostopa.

(ii) Vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki, in licenciranje malih uporabnikov zaščitenega gradiva

Cilj Komisije je spodbujanje preglednosti in zagotovitev, da bodo končni uporabniki bolje poznali zakonite in nezakonite uporabe zaščitenega gradiva, ter lažji dostop do zakonitih rešitev. Vsebine, ki jih oblikujejo sami uporabniki, so pogosto zajete v kakšni obliki licenciranja imetnikov pravic, in sicer v partnerstvu z nekaterimi platformami. Vendar obseg in kritje takih licenc nista pregledna za končnega uporabnika. Poleg tega take ureditve ustvarjajo pravice in obveznosti za pogodbene partnerje, pri čemer morda ne zagotavljajo pravne varnosti za končnega uporabnika. Hkrati imajo mali uporabniki vsebin, kot so mala podjetja, ki želijo na svojih spletnih straneh uporabljati določeno slikovno ali glasbeno gradivo, težave pri ugotavljanju tega, kako pridobiti licence za uporabo zaščitenih vsebin nizke vrednosti.

Ø To delovno področje bi moralo opredeliti obseg, v katerem je vsebina, ki jo ustvarjajo uporabniki, licencirana za ustrezne platforme, in opredeliti, kako zagotoviti, da so končni uporabniki obveščeni o tem, kaj je zakonita in nezakonita uporaba spleta.

Ø Prizadevati bi si moralo zagotoviti, da imajo končni uporabniki koristi zaradi lažjega dostopa, da so bolje obveščeni o tem, kaj je zakonita in nezakonita uporaba zaščitenega gradiva. V ta namen bi se morale opredeliti vrsta in obseg pobud o licenciranju v EU z enim klikom, zagotoviti rešitve za razširitev razvoja in povezovanja takšnih pobud ter proučiti ustreznost licenciranja ali pogojev – npr. možnost brezplačnih licenc.

(iii) Avdiovizualni sektor in ustanove za kulturno dediščino

Cilj Komisije je olajšati hrambo filmov in spletni dostop do njih v EU za komercialne namene in nekomercialne kulturne ter izobraževalne namene. Ponudniki spletnih storitev se še vedno soočajo s težavami pri pripravi katalogov evropskih filmov za dostopnost na spletu, zlasti tistih, ki se ne distribuirajo več, tj. del, katerih imetniki pravic nočejo ali ne morejo izkoristiti pravic na individualni podlagi. Lahko se zgodi, da je težko razpoznati obstoj filmov ali pa je dostop do pravic zapleten in zamuden. Ustanove za filmsko dediščino tudi menijo, da trenutne razmere v nekaterih državah članicah ne omogočajo, da bi izpolnjevale svoje poslanstvo javnega interesa.

Ø To delovno področje bi moralo opredeliti rešitve sodelovanja za izboljšanje razkrivanja in dostopnosti spletnih avdiovizualnih del, zlasti tistih, ki se prostovoljno ne tiskajo več. Zagotoviti bi moralo oprijemljive rešitve za širjenje pristopov najboljših praks po vsej EU za komercialne in nekomercialne namene.

Ø Treba bi bilo oblikovati priporočila o tem, kako zagotoviti, da države članice zagotovijo ustrezno področje uporabe na praktičen način za ustanove za kulturno dediščino za razmnoževanje ali spremembo oblike arhivskega gradiva za digitalizacijo za namene arhiviranja.

(iv) Tekstovno in podatkovno rudarjenje

Cilj Komisije je spodbujati učinkovito uporabo tekstovnega in podatkovnega rudarjenja za znanstvene raziskovalne namene. Tekstovno in podatkovno rudarjenje trenutno zahteva sklenitev pogodb med uporabniki (npr. običajno raziskovalne ustanove) in imetniki pravic (npr. založniki znanstvenih revij), da se določijo načini za tehnični dostop do ustreznih podatkovnih sklopov.

Ø To delovno področje bi moralo opredeliti obseg povpraševanja po dostopu do tekstovnega in podatkovnega rudarjenja na ravni EU, in sicer za tekstovno rudarjenje znanstvenih publikacij in z njimi povezanih podatkov za raziskovalne namene, ter ustrezna sredstva za zadovoljitev tega povpraševanja. Raziskati bi moralo potencial in morebitne omejitve standardnih modelov licenciranja ter tudi oceniti ustreznost in izvedljivost tehnoloških platform za olajšanje dostopa do tekstovnega in podatkovnega rudarjenja.

Poleg teh področij je bilo leta 2012 vprašanje dajatev za zasebno kopiranje predmet mediacijskih postopkov v sektorju, ki jih je spodbujala Komisija in vodil nekdanji komisar António Vitorino. Pričakuje se, da bo gospod Vitorino v začetku naslednjega leta predložil poročilo o tem vprašanju, vključno s številnimi priporočili. Na tej podlagi bo Komisija pripravila sklepne ugotovitve o ustreznih nadaljnjih ukrepih za oblikovanje posebnih priporočil, vključno z nadaljnjim sodelovanjem zainteresiranih strani, da prispevajo k iskanju rešitev za prihodnost in rešitev, ki bodo podpirale notranji trg.

3. Pregled okvira za avtorske pravice

Komisija bo hkrati dokončala svojo trenutno revizijo okvira EU za avtorske pravice, ki temelji na študijah trga, in oceno učinka ter zakonodajnih predlogov, in sicer z namenom, da se leta 2014 sprejme odločitev o tem, ali bo predložila v razpravo  predloge zakonodajnih reform. Obravnavani bodo naslednji elementi: teritorialnost na notranjem trgu, usklajevanje, omejitve in izjeme na področju avtorskih pravic v digitalni dobi, razdrobljenost trga avtorskih pravic EU in kako izboljšati uspešnost in učinkovitost izvrševanja s podporo njegovi legitimnosti v širšem okviru za avtorskih pravice.

4. Sklepna ugotovitev

V naslednjih dveh letih si bo Komisija še naprej prizadevala za oblikovanje sodobnega okvira za avtorske pravice, ki bo ustrezen in spodbujal inovativne prakse na trgu, da bi se zagotovilo učinkovito priznavanje in plačevanje imetnikov pravic, zagotovilo trajnostne spodbude za ustvarjalnost, kulturno raznolikost in inovacije, povečalo izbiro dostopa in odprlo dostop do zakonitih ponudb končnih uporabnikov, omogočilo oblikovanje novih poslovnih modelov in učinkovitejše prispevalo k preprečevanju nezakonitih ponudb in piratstva.

Komisija je prepričana, da lahko dialog z zainteresiranimi stranmi prispeva k inovativnim rešitvam, ki bodo koristile vsem zainteresiranim stranem. Takšne rešitve so bistvene za spodbujanje digitalnega enotnega trga in kulturne politike EU ter dopolnjevanje dela, ki trenutno poteka na področju izvajanja digitalne agende, posodobitev avtorskih pravic na enotnem trgu ali uspešno izvajanje programa MEDIA in kulturnih programov.

[1] COM(2010) 245 final/2.

[2] COM(2011) 287 final.