KAZALO

Pooblastilo.................................................................................................................................... 3

Sestava.. ...................................................................................................................................... 3

1........... Razvoj razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov.............................................................. 3

1.1........ Razvoj trga do danes...................................................................................................... 3

1.1.1..... Proizvodnja mleka.......................................................................................................... 3

1.1.2..... Odkupne cene mleka v EU............................................................................................. 4

1.1.3..... Cene mlečnih izdelkov, ravni zalog in izvoz...................................................................... 4

1.1.4..... Ocenjene marže mlečnih kmetij v EU.............................................................................. 4

1.2........ Srednjeročne tržne možnosti........................................................................................... 5

2........... Nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot................................................... 6

2.1........ Proizvodnja mleka v primerjavi z zgornjimi vrednostmi kvot............................................. 6

2.2........ Gibanje cen mlečnih kvot................................................................................................ 7

3........... Sklepne ugotovitve......................................................................................................... 7

PRILOGA I: PROIZVODNJA MLEKA IN GIBANJE CEN....................................................... 9

PRILOGA II: SREDNJEROČNE NAPOVEDI V SEKTORJU MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV            10

PRILOGA III: PROIZVODNJA MLEKA V PRIMERJAVI S KVOTAMI............................... 13

PRILOGA IV: GIBANJE CEN MLEČNIH KVOT V EU......................................................... 14

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Razvoj razmer na trgu in posledični pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot – drugo poročilo o „nežnem pristanku“

Pooblastilo

Člen 184(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) določa, da mora Komisija pred 31. decembrom 2010 in 31. decembrom 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo v zvezi z razvojem razmer na trgu in posledičnimi pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi. To poročilo je drugo poročilo o tako imenovanem nežnem pristanku, medtem ko je bilo prvo zadevno poročilo objavljeno 8. decembra 2010 pod številko COM(2010) 727 final.

Sestava

To poročilo je sestavljeno iz treh delov: v prvem delu so opisani razvoj razmer na trgu kravjega mleka od sredine leta 2010 (končni datum prvega poročila o nežnem pristanku) in srednjeročne možnosti, v drugem delu je obravnavan način izvajanja postopnega odpravljanja sistema mlečnih kvot, v tretjem delu pa so predstavljene sklepne ugotovitve.

1.           Razvoj razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov

1.1.        Razvoj trga do danes

Trg mleka in mlečnih izdelkov je bil nestanoviten do konca leta 2010, vendar je bila nestanovitnost manj izrazita kot v obdobju 2007–2009. Stanje se je nekoliko izboljšalo leta 2011 in v obdobju od začetka leta 2012 do priprave tega poročila. Ker so cene v letih 2010 in 2011 dosegle visoke ravni, se je v prvi polovici leta 2012 povečala proizvodnja, pri čemer je bil izveden popravek cen. Cene so se ponovno začele zviševati v tretji četrtini leta 2012.

1.1.1      Proizvodnja mleka

V EU se zbiranje kravjega mleka v zadnjih treh letih stalno povečuje: za 1,4 % leta 2010, 2 % leta 2011 in približno 1,5 % v prvih sedmih mesecih leta 2012 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011.

Proizvodnja mleka se je povečala tudi v regijah sveta, ki so največje dobaviteljice mleka: skupna proizvodnja v ZDA, na Novi Zelandiji, v Avstraliji in Argentini se je v obdobju 2010–2011 povečala za 5,3 %. Ta trend se nadaljuje v letu 2012, čeprav se v ZDA po letošnjem poletnem vročinskem valu nekoliko upočasnjuje. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 se je proizvodnja mleka leta 2012 v ZDA povečala za 2,8 %, na Novi Zelandiji za 11,4 % (le do julija), v Avstraliji za 4,7 %, v Argentini pa se je v prvih osmih mesecih leta 2012 povečala za 5,9 % (glej diagram 1 v Prilogi I).

1.1.2.     Odkupne cene mleka v EU

Povprečne odkupne cene mleka v EU so se od aprila do novembra 2010 stalno zviševale. Do aprila 2011 so bile približno 33 c/kg, novembra 2011 pa so se ponovno zvišale na 35,1 c/kg kot tehtano povprečje za EU-27 (glej diagram 2 v Prilogi I). Decembra 2011 ter januarja in februarja 2012 je prišlo do sezonskega popravka, ki je znašal –2 %. Sezonski popravek je na primer na začetku leta 2010 znašal –3 %, na začetku leta 2011 pa –1 %.

Vendar se je do poletja leta 2012 nadaljeval trend zniževanja, ki je presegel sezonski trend in je bil posledica odziva na pritiske zaradi povečane dobave mleka v EU in zunaj nje. Po ocenah naj bi bile zadnje povprečne odkupne cene mleka v EU avgusta 2012 31,3 c/kg, kar je 9,5 % pod povprečno ceno iz julija 2011, vendar 1,2 % nad ceno iz julija 2010 in 27 % nad najnižjo ravnjo, doseženo maja 2009.

V času priprave poročila so najnovejše razpoložljive promptne cene mleka in mlečnih izdelkov kazale na skorajšnje okrevanje, ki bi mu pozneje morale slediti višje odkupne cene mleka.

1.1.3.     Cene mlečnih izdelkov, ravni zalog in izvoz

Zaradi znatnega zvišanja cen v letu 2010 in večini leta 2011 ter pozitivnega razvoja trga v obdobju 2010–2012 ni bilo intervencijskih odkupov, pri čemer ni javnih zalog masla in posnetega mleka v prahu. Na trg je bilo ponovno danih 76 000 t masla in 257 000 t posnetega mleka v prahu, ki so bile prenesene v javne zaloge med krizo leta 2009, in sicer del z javnim razpisom, del pa v okviru sheme za najbolj ogrožene osebe, ne da bi pri tem nastale motnje na trgu.

Leta 2010 so se cene mlečnih izdelkov zvišale zaradi večjega povpraševanja, zlasti gospodarstev v vzponu, in omejene dobave z južne poloble. Enako je veljalo za prvo polovico leta 2011. Od sredine leta 2011 pa je večja ponudba mlečnih izdelkov iz regij sveta, ki so največje dobaviteljice mleka in mlečnih izdelkov, povzročila pritisk na cene mlečnih izdelkov. Nižanje cen se je nadaljevalo v prvih mesecih leta 2012, dokler niso cene mlečnih izdelkov v EU konec maja dosegle najnižje ravni, tj. približno 120 % (navidezne) intervencijske cene. Cene so se začele zviševati junija in so se še naprej zviševale vse do priprave tega poročila, zlasti zaradi manjše dobave mleka iz ZDA, ki je bila posledica doslej najhujšega vročinskega vala v tej državi, in istočasnega zmanjšanja proizvodnje mleka v EU, medtem ko je bila v tem obdobju na južni polobli zima, tj. sezona majhne proizvodnje.

Izvoz vseh pomembnejših mlečnih izdelkov EU, razen masla/maslenega olja in polnomastnega mleka v prahu, se je v letih 2010 in 2011 povečal. Zlasti dinamičen je bil izvoz posnetega mleka v prahu iz EU. Uspešnost izvoza je bila potrjena tudi do priprave poročila leta 2012, vključno z znatnim povečanjem izvoza masla, ki je na kumulativni podlagi v prvih sedmih mesecih leta 2012 presegel ravni iz leta 2011. To je bilo doseženo brez izvoznih nadomestil.

1.1.4.     Ocenjene marže mlečnih kmetij v EU

Po podatkih mreže računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev so se večji del leta 2011 stroški poslovanja pokrili z naraščajočimi cenami mleka. V prvi četrtini leta 2012 so se marže za mleko v EU znižale zaradi padajočih odkupnih cen mleka, pri čemer pa so bile še vedno višje od marž v prvi četrtini leta 2011.

Po prvih ocenah za drugo četrtino leta 2012 so se nakupne cene krme zvišale za 6 %, skupni stroški poslovanja pa so se nekoliko znižali (–2 %) zaradi znatnega znižanja stroškov energije (–10 %). Indeks bruto marže se je zaradi 8-odstotnega znižanja odkupnih cen mleka znižal za 17 %. Indeks bruto marže je zdaj 24 % nižji od indeksa iz druge četrtine leta 2011, tj. drugega najvišjega indeksa po letu 2007 (referenčno leto za EU-27).

Razmere se razlikujejo tako med državami članicami kot znotraj njih, pri čemer so odvisne od izbranega sistema pridelovanja mleka ter ponudbe sektorja mleka in mlečnih izdelkov.

1.2.        Srednjeročne tržne možnosti

Srednjeročne tržne možnosti za EU so predstavljene s spremenjeno različico modela AGLINK-COSIMO ter ob predpostavki, da odločitvam glede pregleda zdravstvenega stanja SKP ne bodo sledile nobene spremembe SKP in da se trgovinske politike ne bodo spremenile. Namen te napovedi ni predvidevati prihodnji razvoj trga, ampak opisati, kaj bi se zgodilo na podlagi posebnega sklopa predpostavk in okoliščin, ki so se v času oblikovanja napovedi zdele verjetne. Poleg tega so napovedani rezultati iz tega poročila začasni in se lahko razlikujejo od končnih vrednosti, ki bodo objavljene do novembra 2012.

Svetovno tržno in politično okolje temelji na Napovedi OECD in FAO za kmetijstvo za obdobje 2012–2021 (OECD-FAO Agricultural Outlook 2012–2021), ki je prilagojena najnovejšim makroekonomskim napovedim iz septembra 2012. Med najpomembnejšimi dejavniki tržnih napovedi so možnosti za rast BDP EU (rahlo znižanje leta 2012, ki mu sledi okrevanje gospodarstva), predpostavka o depreciaciji eura v prvih treh letih obdobja napovedi, ki ji leta 2014 in 2015 sledi apreciacija, ter posodobitev napovedi OECD in FAO glede cen na svetovnem trgu za mlečne izdelke ob upoštevanju vpliva suše, ki je leta 2012 prizadela ZDA in nekatere evropske države. Če se katera koli od teh napovedi ali predpostavk ne bo uresničila, bo to močno vplivalo na končne napovedi. Poleg tega podobno kot pri vseh drugih srednjeročnih ali dolgoročnih modelih pričakovanja glede večje nestanovitnosti cen niso vključena v model AGLINK-COSIMO.

Na podlagi teh napovedi se zdijo srednjeročne možnosti trgov mleka in mlečnih izdelkov pozitivne. Pričakuje se, da bosta glavna dejavnika nadaljnje povečevanje povpraševanja na svetovni ravni, ki je posledica rasti svetovnega prebivalstva in gospodarske rasti ter vedno večja priljubljenost mlečnih izdelkov (prav tako zaradi naraščajoče porabe na prebivalca). Stalno povpraševanje po uvozu, zlasti držav v gospodarskem vzponu, bi pozitivno vplivalo na cene mlečnih izdelkov, s čimer bi se povečale možnosti EU za izvoz. Kljub temu je napovedano, da se bodo tržni deleži EU pri večini mlečnih izdelkov nekoliko zmanjšali zaradi večjega izvoza iz drugih držav.

Po napovedih se bo proizvodnja mleka v EU od leta 2012 še vedno zmerno povečevala, vendar bo ostala pod možno stopnjo rasti, določeno s postopnim odpravljanjem sistema mlečnih kvot (glej diagrama 3 in 4 v Prilogi II). Proizvodnja mleka v EU se bo od leta 2009 do leta 2022 po napovedih skupno povečala za približno 8 %, pri čemer se bo oddaja mleka v mlekarne povečala za približno 10 %. Dobave mleka EU naj bi bile do zadnjega kvotnega leta (2014–2015) približno 6 % pod kvotami. Odprava sistema mlečnih kvot bo predvidoma imela omejen učinek na dobave mleka na skupni ravni EU.

Napovedi za sir in sveže mlečne izdelke so razmeroma pozitivne (glej diagram 5 v Prilogi II). Po napovedih se bo proizvodnja svežih mlečnih izdelkov v EU (vključno s konzumnim mlekom, smetano, jogurti itd.) povečala za skoraj 8 % (od leta 2009 do leta 2022), proizvodnja sira pa za skoraj 10 %. Napovedi glede povpraševanja na domačem trgu in svetovnih trgih so pozitivne, pri čemer bo veliko povpraševanje na svetovnem trgu kljub krepitvi eura v drugi polovici obdobja napovedi omogočilo postopno povečanje izvoza EU. Vendar bo EU zaradi bolj dinamičnega razvoja na svetovnem trgu postopno izgubila svoj delež na svetovnem trgu, čeprav bo ta leta 2022 še vedno znašal približno 31 % svetovnega izvoza.

Pričakuje se, da bo proizvodnja polnomastnega mleka v prahu v EU kratkoročno ostala razmeroma stabilna (glej diagram 6 v Prilogi II). K srednjeročnim možnostim za izvoz je pripomoglo večje povpraševanje na svetovni ravni, pri čemer se je povpraševanje najbolj povečalo na Kitajskem. Delež EU v svetovnem izvozu naj bi se do leta 2020 postopno zmanjšal na 14 % (z 25 % leta 2009).

Proizvodnja posnetega mleka v prahu v EU naj bi se v celotnem obdobju napovedi povečala za približno 28 % (glej diagram 7 v Prilogi II). Veliko povpraševanje na svetovni ravni bi prispevalo k uravnoteženemu trgu, kar bi pomenilo ugodne napovedi za izvoz. Delež EU na svetovnem trgu bi leta 2022 dosegel skoraj 31 % svetovnega izvoza.

Napovedi kažejo, da je trg za maslo zaradi pozitivnih tržnih pogojev v obdobju napovedi še vedno stabilen, pri čemer so cene razmeroma visoke, povpraševanje EU pa stabilno (glej diagram 8 v Prilogi II).

2.           Nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot

2.1.        Proizvodnja mleka v primerjavi z zgornjimi vrednostmi kvot

Poleg odločitve, da se mlečne kvote s 1. aprilom 2008 povečajo za 2 %, sta bila posledica odločitev v okviru pregleda zdravstvenega stanja, sprejetih novembra 2008, letno povečanje mlečnih kvot za 1 % v petih zaporednih letih od 1. aprila 2009 in prilagoditev korekcijskega koeficienta maščobe, ki je dejansko povzročil dodatno povečanje kvot za 1 %. Do 1. aprila 2015, ko bo odpravljen sistem kvot, je treba izvesti še eno letno povečanje za 1 % (1. aprila 2013)[1].

Mlečne kvote postajajo vsako leto manj pomembne, saj dejanska proizvodnja mleka v večini držav članic zaostaja za zgornjimi vrednostmi kvot. V kvotnem letu 2010/2011 je le pet držav članic preseglo svoje mlečne kvote, skupna proizvodnja EU pa je za 6 % zaostajala za kvotami. V skladu z obvestili držav članic naj bi ob koncu kvotnega leta 2011/2012 dobave mleka v EU za kvotami zaostajale za približno 4,7 %, pri čemer naj bi bile nacionalne kvote presežene le v šestih državah članicah (glej Prilogo III). Število držav članic, v katerih so bile kvote presežene, ostaja majhno, zadevna presežna proizvodnja pa predstavlja manj kot 0,2 % vsega dobavljenega mleka ali neposredno prodanega mleka.

Po rahlem zmanjšanju dobav mleka leta 2009 so ugodne odkupne cene mleka in dobri vremenski pogoji spodbudili večje ravni proizvodnje v letih 2010 in 2011. Ko so se zaradi večje proizvodnje mleka v EU in drugih regijah sveta, ki so dobaviteljice mleka, znižale odkupne cene mleka, se je proizvodnja mleka na to začela odzivati z upočasnitvijo v naslednjih mesecih. Ta razvoj kaže, da se odziv proizvodnje postopno oblikuje v skladu s tržnimi signali in da imajo vremenski pogoji na trgu mleka in mlečnih izdelkov pomembno vlogo.

Ker postajajo mlečne kvote vedno manj pomembne, se lahko dobava mleka v EU bolje odzove na tržne priložnosti, odziv kmetov na cenovne signale je manj izkrivljen, s prestrukturiranjem pa je mogoče doseči večjo učinkovitost.

2.2.        Gibanje cen mlečnih kvot

Cene mlečnih kvot bi se morale zniževati z vedno krajšo dobo sistema kvot in so v večini držav članic dejansko zelo nizke ali enake nič (glej Prilogo IV).

V državah članicah, v katerih so dobave mleka bistveno pod zgornjimi vrednostmi kvot, je cena kvote že zdaj zelo nizka ali enaka nič, pri čemer se pred odpravo sistema kvot ne pričakujejo bistvene spremembe.

Vendar je cena kvote v državah članicah, v katerih so dobave mleka blizu zgornjih vrednosti kvot, in v nekaj državah članicah, v katerih dobave mleka presegajo zgornje vrednosti, odvisna od pričakovanj glede presežne dajatve. Po napovedih se bodo v prihodnosti odkupi kvot še naprej zmanjševali, dokler ne bodo dosegli ničelne vrednosti, pri čemer bodo opazna nihanja, ki bodo posledica občasne presežne proizvodnje zaradi ugodnih vremenskih pogojev in visokih cen mleka.

3.           Sklepne ugotovitve

Srednjeročne in dolgoročne napovedi za sektor mleka in mlečnih izdelkov so ugodne zaradi rasti prebivalstva in zanimanja za zahodni način prehranjevanja v gospodarstvih v vzponu. Vendar to ne preprečuje kratkoročnih nihanj na trgu. Gibanje cen od objave prvega poročila o nežnem pristanku kaže na zviševanje cen, ki vključuje nekatere vzpone in padce. V okviru slednjega sedanje težave proizvajalcev mleka na nekaterih območjih, ki jih je bolj prizadelo zvišanje cene krme, ne morejo negativno vplivati na splošno pozitivno oceno sektorja.

Dolgoročno je ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem odvisno od različnih dejavnikov, ki obsegajo vse od gospodarskih parametrov do odločitev politike. V zvezi s tem so s tako imenovanim svežnjem ukrepov za mleko[2], ki se v celoti uporablja od 3. oktobra 2012, nosilcem dejavnosti v dobavni verigi mleka in mlečnih izdelkov zagotovljena orodja za prilagoditev njihove dobave trgu.

Razvoj proizvodnje mleka v primerjavi z mlečnimi kvotami in nižanje cen kvot kažeta, da so države na dobri poti do uresničitve nežnega pristanka. V veliki večini držav članic kvote niso več pomembne za omejevanje proizvodnje, cene kvot pa so že dosegle ničelno vrednost ali se ji približujejo.

Komisija na podlagi te analize meni, da spremembe obstoječega okvira, ki od leta 2008 zagotavlja varnost proizvajalcem mleka, pri čemer njegovo učinkovitost dokazuje zagotavljanje nemotenega postopnega odpravljanja kvot za okolje brez kvot, niso potrebne.

Poleg samega koncepta nežnega pristanka so bili izraženi nekateri pomisleki glede podeželskih območij, na katerih ima proizvodnja mleka glavno vlogo, zlasti v povezavi z odpravo kvot. V tem smislu je z vključitvijo sektorja mleka v tako imenovane „nove izzive“ v okviru drugega stebra SKP zagotovljena nadaljnja podpora proizvajalcem mleka pri pripravi na odpravo kvot.

Predlogi za reformo SKP vključujejo instrumente, s katerimi bi bilo mogoče ublažiti možne učinke. Poleg tega je Komisija objavila javni razpis za analizo prihodnjega razvoja sektorja mleka od leta 2015, ki jo bodo izvedli neodvisni strokovnjaki, pri čemer bo Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2014 poročala o dejanskem učinku določb svežnja ukrepov za mleko[3], kar bo vključevalo zlasti oceno učinkov na proizvajalce mleka in proizvodnjo mleka v regijah z omejenimi možnostmi v povezavi s splošnim ciljem ohranjanja proizvodnje v takih regijah ter možne spodbude za kmete pri sklepanju sporazumov o skupni proizvodnji.

Priloge: I:          Gibanje cen mleka

II:         Srednjeročne napovedi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

III:        Proizvodnja mleka v primerjavi s kvotami

IV :       Gibanje cen mlečnih kvot v EU

PRILOGA I:  PROIZVODNJA MLEKA IN GIBANJE CEN

Diagram 1:     Razvoj zbiranja mleka

Diagram 2:     Gibanje cen mleka

PRILOGA II: SREDNJEROČNE NAPOVEDI V SEKTORJU MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV

Diagram 3:     Razvoj dobave kravjega mleka in velikosti čred krav mlekaric v obdobju 2000–2022

Diagram 4:     Dobave mleka in izkoriščenost kvot za kravje mleko

Diagram 5:     Razvoj na trgu sira v obdobju 2000–2022

Diagram 6:     Razvoj na trgu polnomastnega mleka v prahu v obdobju 2000–2022

Diagram 7:     Razvoj na trgu posnetega mleka v prahu v obdobju 2000–2022

Diagram 8:     Razvoj na trgu masla v obdobju 2000–2022

PRILOGA III:           PROIZVODNJA MLEKA V PRIMERJAVI S KVOTAMI

PRILOGA IV:            GIBANJE CEN MLEČNIH KVOT V EU

[1]               Razen v Italiji, kjer je bilo sklenjeno, da se 5-odstotno povečanje predčasno izvede že 1. aprila 2009.

[2]               Uredba (EU) št. 261/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov.

[3]               Glej točko 9 člena 184 Uredbe št. 1234/2007 o enotni SUT, kot je bil vstavljen s tako imenovano Uredbo št. 261/2012 o svežnju ukrepov za mleko.