KAZALO

1........... Uvod.............................................................................................................................. 3

2........... Stanje na trgu ogljika...................................................................................................... 3

3........... Sprememba časovnega načrta za dražbe kot kratkoročni ukrep....................................... 6

4........... Možnosti za strukturne ukrepe........................................................................................ 7

4.1........ Možnost a: povečanje cilja EU glede zmanjšanja emisij na 30 % v letu 2020.................... 7

4.2........ Možnost b: Ukinitev številnih pravic v fazi 3..................................................................... 7

4.3........ Možnost c: predčasen pregled letnega linearnega faktorja zmanjšanja............................... 7

4.4........ Možnost d: razširitev področja uporabe EU ETS na druge sektorje.................................. 8

4.5........ Možnost e: omejitev dostopa do mednarodnih dobropisov............................................... 9

4.6........ Možnost f: diskrecijski mehanizmi uravnavanja cen.......................................................... 9

5........... Sklepne ugotovitve....................................................................................................... 10

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Stanje na evropskem trgu ogljika v letu 2012

(Besedilo velja za EGP)

1.           Uvod

To poročilo o delovanju trga ogljika je predloženo v skladu s členom 10(5) in členom 29 direktive o sistemu EU za trgovanje z emisijami[1]. Poročilo je bilo v direktivi ETS predvideno za leto 2013, ki je prvo leto faze 3. Na neuradnem srečanju aprila 2012 je Komisija okoljske ministre obvestila o svoji nameri, da bo prvo poročilo predložila in pripravila že v letu 2012, okoljski ministri pa so se s to namero strinjali.

Sistem EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) je od začetka uporabe v celotni EU ustvaril signal glede cen ogljika, ki vpliva na vsakodnevne operativne in strateške naložbene odločitve. Od leta 2013 bo zajemal približno polovico emisij toplogrednih plinov v EU.

Kot je določeno v členu 1 direktive ETS, je sistem vzpostavljen, da bi pospešil zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način. Ta cilj časovno ni omejen. ETS bo ključnega pomena za spodbujanje naložb v številne nizkoogljične tehnologije. Zasnovan je tako, da bo tehnološko nevtralen, stroškovno učinkovit in popolnoma združljiv z notranjim energetskim trgom. ETS bo moral igrati večjo vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050. Od začetka drugega obdobja trgovanja leta 2008 so se emisije zmanjšale za več kot 10 %, k čemer je signal cene ogljika EU ETS zagotovo prispeval svoj delež, vendar je gospodarska kriza brez dvoma glavni razlog za ta večja zmanjšanja emisij.

EU ETS je na splošno priznan kot likviden trg z delujočo infrastrukturo, pri čemer številne države, npr. Avstralijo, Južno Korejo in Kitajsko, spodbuja k upoštevanju evropske pobude in vzpostavitvi domačih trgov ogljika.

Cilj tega prvega poročila je analizirati delovanje trga ogljika in preučiti, ali so potrebni regulativni ukrepi v skladu s členom 29 direktive EU ETS. Poročilo je tudi odgovor na poziv Evropskega parlamenta in Sveta Komisiji v zvezi z direktivo o energetski učinkovitosti

– „da bo v tem poročilu preučila možnosti za ukrepe, vključno s trajnim zadržanjem potrebne količine pravic, da se čim prej sprejmejo nadaljnji ustrezni strukturni ukrepi za okrepitev ETS med fazo 3 in izboljšanje njegove učinkovitosti.“

2.           Stanje na trgu ogljika

Izvajanje EU ETS je podprto z bogatimi tržnimi in operativnimi izkušnjami, ki jih imajo vlade in podjetja. Te izkušnje so bile upoštevane pri obsežnem pregledu operativne zasnove sistema, ki se bo v skladu z dogovorom iz leta 2008 uporabljala od leta 2013, pri čemer veljajo naslednje temeljne spremembe:

1.           zgornja meja pravic na ravni celotne EU v nasprotju z zgornjimi mejami 27 posameznih držav članic, ki se do leta 2020 in po njem zmanjšuje za 1,74 % na leto ter zagotavlja znatno večjo regulativno predvidljivost in stabilnost;

2.           prodaja na dražbi kot privzet sistem za dodelitve v fazi 3;

3.           usklajena pravila za brezplačno dodelitev na podlagi meril uspešnosti, določenih pred fazo 3;

4.           strožja pravila v zvezi z vrsto mednarodnih dobropisov, ki se lahko uporabljajo v EU ETS;

5.           zamenjava sedemindvajsetih nacionalnih elektronskih registrov z enotnim registrom Unije.

Iz regulativnega vidika te spremembe pomenijo bistveno preoblikovanje evropskega trga ogljika. Čeprav je treba nekatera dela (npr. vzpostavitev infrastrukture za prodajo na dražbi) še v celoti dokončati, je regulativna infrastruktura večinoma že vzpostavljena.

Na začetku drugega obdobja trgovanja se je pričakovalo, da bo zgornja meja faze 2 ETS ambiciozna. Vendar se je stanje zaradi krize, ki se je začela leta 2008, bistveno spremenilo, pri čemer je v ETS od takrat nastal presežek pravic in mednarodnih dobropisov v primerjavi z emisijami (glejte preglednico spodaj). Število pravic, ki so bile dane v obtok, se je vsako leto povečalo, prav tako sta se povečevali ponudba in uporaba mednarodnih dobropisov, še zlasti leta 2011. Do konca leta 2011 je bilo v obtok danih 8 171 milijonov pravic, za skladnost pa je bilo uporabljenih 549 milijonov mednarodnih dobropisov, kar skupaj predstavlja 8 720 milijonov enot, ki so bile na voljo za skladnost v obdobju 2008–2011. Nasprotno so preverjene emisije v obdobju 2008–2011 znašale samo 7 765 milijonov ton ekvivalenta CO2.

Zato je do začetka leta 2012 nastal presežek v višini 955 milijonov pravic [2]. Tudi če se del presežka, ki temelji na uporabi mednarodnih dobropisov za skladnost, ne upošteva, presežek še vedno znaša 406 milijonov pravic.

Preglednica 1: Ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem 2008–2011

(v milijonih ton) || 2008 || 2009 || 2010 || 2011 || Skupaj

Ponudba: izdane pravice in uporabljeni mednarodni dobropisi || 2 076 || 2 105 || 2 204 || 2 336 || 8 720

Povpraševanje: prijavljene emisije || 2 100 || 1 860 || 1 919 || 1 886 || 7 765

Skupni presežek pravic || –24 || 244 || 285 || 450 || 955

Vir: Neodvisni dnevnik transakcij Skupnosti (CITL), podatki o skladnosti za leto 2011, objavljeni 2. maja 2012, Evropska komisija

Vzorec naraščajoče ponudbe pravic in mednarodnih dobropisov skupaj z nizkim povpraševanjem je delno izražen v razvoju cen od leta 2008. Na ceno pravic vplivajo številni dejavniki, vendar je eden od pomembnejših nedvomno recesija leta 2009. Velik padec cen pod 10 EUR v drugi polovici leta 2011 se ujema s pospešenim nastajanjem presežka pravic in mednarodnih dobropisov.

Slika 1: Razvoj cen ogljika

Vir: Intercontinental Exchange. Podatki za standardarizirane terminske pogodbe v prvem letu z dospetjem v decembru

V letih 2012 in 2013 se pričakuje nadaljevanje hitrega ustvarjanja presežka, večinoma zaradi začasnih dejavnikov, ki so neposredno povezani s prehodom v fazo 3. Povečuje se kratkoročna ponudba pravic, zlasti zaradi terminske prodaje pravic iz faze 3 za zbiranje sredstev za program NER300 za zajemanje in shranjevanje CO2 ter inovativne obnovljive vire,[3] predčasne prodaje na dražbi zaradi zahtev energetskega sektorja po varovanju in prodaje pravic, ki so v fazi 2 ostale v nacionalnih rezervah za nove udeležence. Skupni učinek teh treh virov bo do konca leta 2013 znašal okrog 500 milijonov pravic. Hkrati bo ponudba mednarodnih dobropisov verjetno ostala visoka, njihova uporaba v EU ETS pa se bo med prehodom v fazo 3 najverjetneje povečala. Emisije se v letih 2012 in 2013 predvidoma ne bodo znatno spremenile, zato lahko presežek na začetku faze 3 znatno presega 1,5 milijarde pravic in celo doseže 2 milijardi[4].

Medtem ko se presežek od leta 2014 predvidoma ne bo več hitro povečeval, se skupen presežek med fazo 3 predvidoma ne bo znatno zmanjšal, zato bo v večjem delu faze 3 verjetno nastal strukturni presežek okrog 2 milijarde pravic. Obseg presežka do leta 2020 bo odvisen zlasti od dolgoročnejšega razvoja na področju energije, na primer uporabe obnovljive energije in trajnih prizadevanj za povečanje energetske učinkovitosti, ter tudi od hitrosti oživitve gospodarstva.

Slika 2: Pretekli in verjeten prihodnji profil ponudbe in povpraševanja do leta 2020

Vir: SWD(2012) 234 final

3.           Sprememba časovnega načrta za dražbe kot kratkoročni ukrep

Manjše povpraševanje običajno spremlja manjša ponudba. Vendar se v EU ETS ponudba v naslednjih letih zaradi posebnih regulativnih določb dejansko začasno poveča, kot je navedeno v oddelku 2.

Na trgu ogljika je omejen presežek običajen, saj omogoča razlike med zgornjo mejo in emisijami. Vendar presežek, ki je leta 2011 znašal že skoraj milijardo pravic, s povzročanjem čezmernih nihanj cen zaradi dodatne kratkoročne prevelike ponudbe pravic pomeni dejansko tveganje, ki lahko resno ogrozi pravilno delovanje trga ogljika.

Zaradi trenutnih izjemnih razmer nadaljnjega povečevanja ponudbe zaradi regulativnih določb je primerno, da se pregleda časovni načrt, ki določa ponudbo v fazi 3 EU ETS, ter da se del prodaje na dražbi prenese v poznejše obdobje. Zato Komisija za izboljšanje pravilnega delovanja trga ogljika kot takojšnji ukrep predlaga spremembo časovnega načrta za dražbe v fazi 3 in odlog dražb določenega števila pravic, načrtovanih za leta 2013, 2014 in 2015.

To poročilo zato vključuje osnutek spremembe uredbe o dražbi, ki mu je priložena sorazmerna presoja vpliva. V njej je navedeno, da lahko takšna „odložitev“, če je dobro načrtovana, ponovno uravnovesi ponudbo in povpraševanje na trgu EU ETS med prehodom v fazo 3 ter zmanjša nestanovitnost, ki jo povzroča hitro ustvarjanje presežka pravic. To se lahko izvede brez večjih vplivov na konkurenčnost, pri čemer se lahko na začetku faze 3 okrepijo javnofinančni prihodki.

Vendar „odložitev“ ne bi vplivala na strukturni presežek, ki znaša okrog 2 milijardi pravic v obdobju 2013–2020. Ker se lahko pravice, dodeljene med krizo, uporabljajo še dolgo po koncu krize, bodo učinki presežka opazni vse do leta 2020 in po njem. Strukturni ukrep bi lahko takšno preveliko ponudbo odpravil in tako omejil njene dolgoročnejše učinke.

4.           Možnosti za strukturne ukrepe

Za odpravo vedno večjega strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem ter da bi se pridobilo mnenje zainteresiranih strani, je Komisija opredelila šest okvirnih možnosti za strukturne ukrepe. Če se Komisija odloči za katero koli od teh možnosti, vse bi zahtevale zakonodajni predlog Komisije sozakonodajalcem, ki mu je priložena celovita presoja vplivov v skladu z načeli pametne ureditve.

4.1.        Možnost a: povečanje cilja EU glede zmanjšanja emisij na 30 % v letu 2020

Če bi EU v ustreznih razmerah povečala svoj cilj zmanjšanja toplogrednih plinov na 30 % v letu 2020, kar je Evropski svet večkrat potrdil, bi bilo treba spremeniti količino pravic v EU ETS, s trajnim umikom pravic ali s spremembo letnega linearnega faktorja zmanjšanja, pri čemer sta oba mehanizma podrobneje opisana kot možnosti b in c. Ambicioznejša zgornja meja za fazo 3 bi prav tako imela posledice na trgu ogljika po letu 2020.

Komisija je že predhodno analizirala posledice obsega umika pravic[5], s katerim bi zgornjo mejo EU ETS do leta 2020 uskladili s skupnim ciljem zmanjšanja za 30 % v primerjavi z letom 1990 in dolgoročnim ciljem EU za 80–95-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Takšen obseg pomeni približno 1,4 milijarde pravic. Komisija je prav tako analizirala povezane posledice na ravni držav članic[6].

Ta možnost bi zahtevala spremembe v količini pravic v EU ETS in vplivala na cilje, sprejete v okviru odločbe o porazdelitvi prizadevanj[7].

4.2.        Možnost b: Ukinitev številnih pravic v fazi 3

Presežek se lahko zmanjša s trajnim umikom nekaterih pravic iz faze 3. Za ta ukrep je treba sprejeti primarno zakonodajo, pri čemer ga je mogoče izvesti z ločenim sklepom, ki ga sprejmeta Evropski parlament in Svet, in ne s popolno spremembo direktive EU ETS. Tako bi se v celoti ohranila regulativna stabilnost širšega zakonodajnega okvirja ETS za fazo 3.

S to možnostjo naj bi se s trajnim umikom nekaterih pravic iz količine, predvidene za prodajo na dražbi, zmanjšalo število pravic, izdanih v fazi 3. Ta možnost v zasnovi ne bi zadevala pravic, dodeljenih brezplačno, ali obstoječe posesti pravic.

Ukrep lahko učinkovito obravnava splošno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v fazi 3. Z njim bi se implicitno povečal numerični cilj za zmanjšanje toplogrednih plinov za leto 2020 in tako (delno) obnovila raven prizadevanja iz svežnja pravil na področjih energije in podnebnih sprememb iz leta 2008, vendar ne bi neposredno vplival na okvir po letu 2020. Zmanjšal bi se presežek pravic v fazi 3, pri čemer bi se odvisno od količine ukinjenih pravic zagotovilo, da ETS prispeva k ciljem v zvezi obnovljivimi viri in energetsko učinkovitostjo. V zvezi s količino in časovnim profilom trajnega umika se lahko upoštevajo številni pristopi.

4.3.        Možnost c: predčasen pregled letnega linearnega faktorja zmanjšanja

Skupna količina pravic se na leto zmanjša za linearni faktor v višini 1,74 % v primerjavi s povprečno letno količino za obdobje 2008–2012. Ta linearni faktor se uporablja tudi po letu 2020 do morebitne spremembe direktive ETS. Direktiva predvideva pregled linearnega faktorja od leta 2020, da se do leta 2025 sprejme odločitev o spremembi faktorja. Ta pregled se lahko izvede prej, s čimer se skupna količina pravic, ki bodo na voljo, potencialno zniža že v fazi 3, odvisno od tega, kdaj začne veljati.

S tem strukturnim ukrepom se ne bi obravnavalo samo neravnovesje in (delno) obnovila raven prizadevanja do leta 2020, ampak bi vplival tudi na raven prizadevanja po letu 2020. Tako bi lahko bil linearni faktor določen na ravneh, skladnih s skupnim ciljem EU za 30-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990[8], kot je opisano v možnosti a. Trenutni linearni faktor omogoča nekaj več kot 70-odstotno zmanjšanje zgornje meje ETS do leta 2050, kar ni v skladu s sprejetim dolgoročnim ciljem EU glede 80–95-odstotnega zmanjšanja do leta 2050 v primerjavi z letom 1990, kar je Komisija izpostavila v Načrtu za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050[9].

Predčasen pregled linearnega faktorja zato vpliva tudi na obdobje po fazi 3. Na trg v tem obdobju bistveno vplivajo številna druga pomembna vprašanja politike, na primer kako povečati konkurenčnost EU na področju ključnih nizkoogljičnih tehnologij, povezava s političnim okvirom EU po letu 2020, povezava z razvojem mednarodnega trga ogljika in tveganje selitve virov CO2. S spremembo linearnega faktorja bi bilo treba obravnavati tudi ta vprašanja.

4.4.        Možnost d: razširitev področja uporabe EU ETS na druge sektorje

Četrta strukturna možnost predvideva vključitev sektorjev, na katere gospodarski cikli ne vplivajo tako izrazito. Medtem ko so se emisije, ki so vključene v EU ETS, leta 2009 zmanjšale za več kot 11 %, so se emisije v sektorjih, ki niso vključeni v EU ETS, zmanjšale le za približno 4 %. Takšno razliko je mogoče delno pojasniti z različnimi vplivi gospodarske krize na posamezne sektorje.

Zato bi lahko področje uporabe EU ETS razširili na druge z energijo povezane emisije CO2 v sektorjih, ki zdaj niso vključeni v EU ETS, na primer z vključitvijo porabe goriva v drugih sektorjih. S tem bi lahko dosegli napredek pri nadaljnjem razvoju evropskega trga ogljika. To bi bilo tudi v skladu z možnimi spremembami energetskega sistema, kot je večja uporaba električne energije, plina in biomase v vseh z energijo povezanih sektorjih, pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050.

Z obsežnejšo razširitvijo na vse z energijo povezane emisije bi se znatno povečal obseg vključenih emisij, pri čemer bi lahko takšna razširitev vplivala na splošno stopnjo prizadevanja, kar bi bilo odvisno od zgornje meje, ki bi veljala za zadevne sektorje. Obravnavati bi bilo treba več vprašanj politike, kot je vprašanje, kdo bi bil nosilec obveznosti poročanja o emisijah in predaje pravic, pri čemer so to lahko proizvajalci goriva ali uporabniki ali pa bi se za to uporabljal hibriden sistem. Zato je za ta ukrep potrebna obsežnejša analiza, pri kateri je treba obravnavati tudi način njegove povezave z obstoječimi politikami v teh sektorjih.

4.5.        Možnost e: omejitev dostopa do mednarodnih dobropisov

Mednarodni dobropisi se lahko v EU ETS uporabljajo zlasti za omejevanje stroškov za skladnost. Zaradi izjemnega makroekonomskega razvoja in dejstva, da so emisije znatno nižje od zgornje meje, je ugotovljeno, da je količinska omejitev mednarodnih dobropisov za obdobje 2008–2020 zelo ugodna in da znatno prispeva k ustvarjanju presežka. Brez mednarodnih dobropisov bi lahko presežek v EU ETS do leta 2020 znašal le približno četrtino (25 %) trenutno pričakovanega presežka.

V fazi 4 bi lahko bil regulativni okvir vzpostavljen tako, da dostop do mednarodnih dobropisov prvotno ne bi bil možen ali bi bil bistveno bolj omejen. S tem bi zagotovili večjo stopnjo zanesljivosti v zvezi s potrebnim prizadevanjem v Evropi in tako spodbudili domače naložbe v nizkoogljično tehnologijo, s čimer bi nadomestili zunanje denarne prenose in prenose tehnologije v okviru EU ETS. Vendar bi morda bilo treba pri tem upoštevati negativne vplive na finančne tokove in prenos tehnologije v države v razvoju.

Kratkoročne pretrese v EU ETS zaradi povpraševanja bi lahko omejili s preostalim presežkom v EU ETS, pri čemer zanje po definiciji ni potrebna velika količina mednarodnih dobropisov. V primeru izrazitega in dolgotrajnega povečanja cen bi lahko bila predvidena dodatna prilagodljivost glede dostopa do mednarodnih dobropisov. Takšen mehanizem bi učinkoval podobno kot člen 29a Direktive, vendar se zaradi njega presežek ne bi povečal tako hitro, kot se zdaj.

Poleg tega bi lahko ob ustreznih mednarodnih pogojih določili strožjo zgornjo mejo, kar bi z večjim dostopom do mednarodnih dobropisov omogočilo dodatno omejitev stroškov. Vendar bi bilo treba pri tem preprečiti, da bi bil denarni vložek glede na zelo omejeno ublažitev prevelik, kar je bilo ugotovljeno v primeru mednarodnih dobropisov iz nekaterih projektov v zvezi z industrijskim plinom.

4.6.        Možnost f: diskrecijski mehanizmi uravnavanja cen

Zaradi doseganja ciljev EU v zvezi s spodbujanjem stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij ter zagotavljanjem postopnega in predvidljivega zmanjšanja emisij v določenem obdobju je EU ETS količinsko zasnovan instrument, pri katerem se izda predhodno opredeljena količina pravic do emisij in s tem določi okoljski rezultat. Kratko-, srednje- in dolgoročna cena ogljika na trgu je odvisna od omejene količine pravic ter prilagodljivosti, ki jo zagotavlja zmožnost trgovanja. Za zmanjšanje nestanovitnosti in preprečitev padca cen zaradi začasno neusklajenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem bi lahko vzpostavili dva mehanizma, s katerima bi začasno ohranili ceno ogljika.

Ker se bo v tretjem obdobju trgovanja na dražbi prodajala velika količina pravic, je bila kot možnost, ki se bo uporabljala zlasti na primarnem trgu, tj. za dražbe, obravnavana spodnja meja cene ogljika[10]. Z določitvijo spodnje meje cene ogljika bi se povečala zanesljivost glede najnižje cene, kar bi pomenilo pozitivno spodbudo za vlagatelje.

Namesto tega bi lahko vzpostavili mehanizem, pri katerem bi se ponudba pravic prilagodila, kadar bi na ceno ogljika vplivalo izrazito začasno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, in sicer z oblikovanjem rezerve za uravnavanje cen. Če bi se zaradi zmanjšanja povpraševanja cena znatno zmanjšala pod raven, za katero se šteje, da vpliva na pravilno delovanje trga, bi lahko v takšno rezervo prenesli določeno količino pravic, predvidenih za dražbo. V nasprotnem primeru bi lahko pravice postopno sprostili iz rezerve. Sredstva za rezervo bi se na začetku zagotovila tako, da bi se količina za dražbo iz faze 3 zmanjšala v obsegu, ki ustreza znatnemu deležu ustvarjenega presežka. V pravilniku bi lahko bil določen trajen umik nekaterih pravic, ki bi se uporabljal, če bi rezerva presegla določen obseg.

Z diskrecijskimi cenovnimi mehanizmi, kot sta spodnja meja cene ogljika in rezerva, pri katerih je izrecno predviden cilj glede cene ogljika, bi se spremenile značilnosti sedanjega sistema EU ETS, ki je količinsko zasnovan tržni mehanizem. Pri takšnih mehanizmih je treba določiti ureditev upravljanja, vključno s postopkom odločanja o ravni spodnje cenovne meje ali ravneh, pri katerih se uporablja rezerva. Pomanjkljivost takšne ureditve je možnost, da postane cena ogljika odvisna zlasti od upravnih in političnih odločitev (ali s tem povezanih pričakovanj) ter da ni več rezultat razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu.

S takšnim diskrecijskim uravnavanjem cen je povezanih tudi veliko vprašanj glede načrtovanja, ki so bistvena za učinkovitost zadevnega instrumenta, pri čemer so eno od njih ustrezne ravni cen. S tem so na primer povezana naslednja vprašanja:

· Če na njegovi podlagi ne bi bile ukinjene pravice, ki so bile zaradi prenizkih cen umaknjene iz postopka dražbe, ne bi bila dosežena nobena dodatna okoljska prednost, določena z zgornjo mejo.

· Če bi bila spodnja cenovna meja ali najnižja cena za rezervo previsoka, bi to dejansko pomenilo le določitev cene ogljika, zmanjšanje prilagodljivosti in povečanje stroškov. Če bi bili prenizki, ne bi izpolnjevali svojega namena, tj. obravnavati ugotovljene težave in izboljšati zanesljivost glede cene.

· S spodnjo mejo cene ogljika ali najnižjo ceno za rezervo bi se povečala stopnja zanesljivosti za vlagatelje in dobavitelje nizkoogljične tehnologije, ki lahko za udeležence v ETS in družbo določijo previsoke stroške za zmanjšanje emisij v primeru tehnoloških odkritij, s katerimi se znatno zmanjšajo stroški zmanjševanja emisij.

S takšnimi diskrecijskimi mehanizmi so povezana tudi vprašanja o nadaljnjem razvoju mednarodnega trga ogljika, ker bi bilo povezovanje z drugimi sistemi trgovanja z emisijami oteženo.

5.           Sklepne ugotovitve

Z EU ETS sta bila vzpostavljena delujoča tržna infrastruktura in likvidni trg, pri čemer je bil v celotni EU oblikovan signal glede cen ogljika. To je prispevalo k dejanskemu znižanju emisij toplogrednih plinov v skladu s cilji EU za leto 2020. Vendar so zaradi vpliva krize skupaj z več regulativnimi določbami, povezanimi s prehodom v fazo 3, nastala resna kratkoročna neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Če ta neravnovesja ne bodo obravnavana, bodo resno vplivala na možnost, da se v okviru EU ETS stroškovno učinkovito doseže cilj ETS v prihodnjih fazah, v katerih bo treba izpolniti bistveno bolj zahtevne domače cilje glede emisij v primerjavi s sedanjimi cilji. ETS, ki je osrednji steber evropske podnebne politike, je zasnovan kot tehnološko nevtralen, stroškovno učinkovit in usklajen sestavni del notranjega trga in zlasti notranjega energetskega trga.

Zato Komisija predlaga ukrepe na dveh področjih:

Prvič, v zvezi s hitrim povečanjem ponudbe pri prehodu v fazo 3 predlaga spremembo časovnega načrta za dražbe ter poziva odbor za podnebne spremembe, da pred koncem leta predloži mnenje o osnutku spremembe uredbe o dražbi, da se udeležencem na trgu zagotovi zanesljivost. Za odpravo pravne negotovosti sta Parlament in Svet pozvana, da nujno sprejmeta predlagano „minimalno spremembo“ direktive EU ETS, s katero bi izrecno pojasnila zadevno določbo[11] in Komisiji omogočila hitro sprejetje spremembe uredbe o dražbi.

Drugič, strukturne ukrepe je treba nemudoma obravnavati in preučiti z zainteresiranimi stranmi. Pri takšni obravnavi se lahko uporabijo ugotovitve iz Načrta za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 in Energetskega načrta za leto 2050. Sprememba profila dražb je le kratkoročen in začasen ukrep, ki bo omogočil bolj stabilno fazo 3 in bolj postopno ustvarjanje presežka. Ne bi šlo za rešitev, ki bi obravnavala strukturni presežek. Za to bi bilo treba uvesti strukturni ukrep, ki bi izraziteje in bolj trajno vplival na ravnovesje med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih. V spodnji preglednici so povzete nekatere glavne značilnosti možnosti iz poročila.

Preglednica 2: Značilnosti posameznih možnosti

Možnost || Vpliv na ponudbo ali povpraševanje || Hitrost uvedbe || Sprememba prizadevanja po letu 2020 || Vpliv na brezplačno dodelitev

a. Povečanje cilja EU glede emisij toplogrednih plinov na 30 % || ponudba || odvisna od mehanizma* || odvisna od mehanizma* || odvisen od mehanizma*

b. Umik nekaterih pravic || ponudba || razmeroma hitra || ne || ne

c. Predčasen pregled linearnega faktorja zmanjšanja || ponudba || počasna || da || da

d. Razširitev področja uporabe || povpraševanje || počasna || odvisna od zasnove || ne

e. Pravila o dostopu do mednarodnih dobropisov || ponudba || počasna || ne || ne

f. Diskrecijsko uravnavanje cen || ponudba || počasna || ne** || ne

* Odvisno od značilnosti mehanizma, ki bi prispevale k povečanju, tj. umika pravic ali pregleda linearnega faktorja zmanjšanja, in glede na njih. ** Ob predpostavki, da zaradi mehanizmov ne bi bile ukinjene pravice, ki se začasno ne prodajajo na dražbi.

Čeprav vse možnosti vplivajo na ponudbo ali povpraševanje, bo pri nekaterih od njih potrebno daljše obdobje analize, odločanja in poznejšega izvajanja. Poleg tega posamezne možnosti različno kratkoročno vplivajo na zanesljivost tržnih pogojev, pri čemer bo treba dodatno analizirati njihovo povezanost z drugimi politikami, kot so obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost.

Komisija sprejema stališča zainteresiranih strani o strukturnih možnostih in bo v kratkem kot naslednji korak začela uradni postopek posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.

[1]               Direktiva 2003/87/ES.

[2]               Mednarodni dobropis, ki se uporablja za skladnost, sprosti eno pravico, ki je ni treba uporabiti za skladnost. Na ta način uporaba mednarodnih dobropisov za skladnost poveča presežek pravic, ki so na voljo trgu.

[3]               http://www.eib.org/about/news/ner-300.htm

[4]               Dodatne pomembne informacije so na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Informacije o delovanju sistema EU za trgovanje z emisijami, količinah pravic do emisije toplogrednih plinov, ki se prodajajo na dražbi in dodelijo brezplačno, ter o vplivu na presežek pravic v obdobju do leta 2020 (SWD(2012) 234 final).

[5]               Delovni dokument služb Komisije k sporočilu z naslovom Analiza možnosti, da se preseže ciljno 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter ocena tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU, SEC(2010) 650.

[6]               Delovni dokument služb Komisije k sporočilu z naslovom Analiza možnosti, da se preseže ciljno 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov: rezultati držav članic, SWD(2012) 5 final.

[7]               Cilji za sektorje, ki jih EU ETS ne zajema, so določeni v Odločbi št. 406/2009/ES o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

[8]               S tem se samodejno ne spremeni raven prizadevanja za sektorje, ki jih EU ETS ne zajema in katerih cilji so določeni v Odločbi št. 406/2009/ES o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

[9]               COM(2011) 112 final, sporočilo z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050.

[10]             Ta pojem se razlikuje od izklicne cene pri dražbah, ki je v uredbi o dražbi že določena. Izklicna cena na dražbi je tajna najnižja končna cena na dražbi, določena na podlagi prevladujoče tržne cene pravic do emisij pred dražbo. Končna cena na dražbi, ki je znatno nižja od te izklicne cene, je najverjetneje znak pomanjkljivosti dražbe. Ob upoštevanju cilja glede jasnega cenovnega signala za trg ogljika je treba dražbo v primeru tako nizke končne cene v skladu z uredbo o dražbi preklicati.

[11]             Predlog sklepa o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi pojasnitve določb glede časovnega načrta za prodajo pravic do emisije toplogrednih plinov na dražbi, COM(2012)416.