POROČILO KOMISIJE

23. LETNO POROČILO O IZVAJANJU STRUKTURNIH SKLADOV (2011)

To poročilo je predloženo v skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih. Poročilo zajema dejavnosti v letu 2011, povezane s pomočjo iz strukturnih skladov za obdobje 2000–2006.

1.           Uvod                                             

Leto 2011 je bilo dvanajsto leto izvajanja programov in projektov strukturnih skladov za programsko obdobje 2000–2006. Proračun za leto 2011 je bil izvršen v celoti. Kar zadeva odobritve plačil, je bilo porabljenih 100,0 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Komisija se je poleg izvajanja programov in projektov strukturnih skladov za obdobje 2000–2006 ter priprave na njihov zaključek vključila tudi v izvajanje 434 programov (317 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in 117 iz Evropskega socialnega sklada (ESS))[1] iz programskega obdobja 2007–2013.

Spodbujala se je izmenjava izkušenj, predvsem prek medregionalnih in mestnih omrežij ter na konferenci „Regije za gospodarske spremembe: doseganje pametne in trajnostne rasti v mestih in regijah“, ki je potekala 23. in 24. junija 2011. Na tej konferenci je bilo razglašenih pet zmagovalcev natečaja RegioStars 2011, ki so bili izbrani med 66 prijavami. Cilj nagrad RegioStars je opredeliti dobre prakse regionalnega razvoja ter izpostaviti izvirne in inovativne projekte, ki bi bili lahko privlačni in spodbudni za druge regije.

Od 10. do 13. oktobra 2011 so potekali 9. ODPRTI DNEVI „evropski teden regij in mest“, ki sta jih skupaj organizirala Komisija in Odbor regij. Sodelovalo je 5 700 lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih nosilcev odločanja ter strokovnjakov s področja regionalnega in lokalnega razvoja. Dogodek je priložnost za sodelovanje in povezovanje ter izmenjavo znanja in izkušenj, regijam in mestom pa ponuja možnost za predstavitev lastnih dosežkov. Je tudi enkratna priložnost za izpostavitev sinergij med kohezijsko politiko in drugimi politikami EU.

Poljsko predsedstvo je organiziralo dvodnevno konferenco (19. in 20. oktobra 2011) z naslovom „Spodbujanje reform – Podpora ESS za boljše upravljanje“. Odločitev o uvedbi podpore za dobro upravljanje je bila sprejeta v finančnem obdobju 2000–2006; prednostna cilja za finančno obdobje 2007–2013 sta bila njena krepitev in izvajanje.

Več kot 200 gostov iz 20 evropskih držav je 17. novembra 2011 sodelovalo na več dogodkih v okviru Evropske nagrade v javnem sektorju (EPSA) za leto 2011, ki so pod okriljem poljskega predsedstva potekali v Maastrichtu. Predloženih je bilo 274 prijav iz 32 evropskih držav in 7 iz institucij EU. EIPA je ugotovila, da je med temi prijavami veliko dobrih upravnih praks za krepitev zmogljivosti, pri čemer veliko teh praks sofinancira ESS v okviru podpornega ukrepa. EPSA poskuša ustvariti okoliščine, v katerih bi bile lahko evropske institucije javnega sektorja uspešne in bi postale vzor ostalim državam.

2.           Analiza izvajanja

2.1         Izvrševanje proračuna

2.1.1      ESRR

Izvrševanje proračuna

Izvrševanje proračuna v letu 2011 je bilo usmerjeno v zaključek programov za obdobje 2000–2006. Države članice, ki so podaljšale rok za upravičenost, so zadnjo zaključno dokumentacijo predložile marca. Splošna stopnja črpanja je bila 100-odstotna, kar pomeni, da je bilo za programe povrnjenih 1 457 milijonov EUR (vključno s tehnično pomočjo).

Komisija hkrati upravlja preteklo in sedanje programsko obdobje. Programi za obdobje 2007–2013 so se na začetku izvajali počasi, v letu 2011 pa se je vlaganje zahtevkov za izplačilo pospešilo. Zaradi tega trenda in dejstva, da je večina programov za obdobje 2000–2006 že dosegla 95-odstotni prag za vmesna plačila, so bile odobritve iz obdobja 2000–2006 prerazporejene v obdobje 2007–2013. To je omogočilo 100,0-odstotno izvrševanje odobritev plačil za programe ESRR, financirane v okviru obeh programskih obdobij.

Plačila za vse cilje so bila nižja od prvotno predvidenih, predvsem zaradi prerazporeditve odobritev v okviru globalne prerazporeditve za povečanje odobritev v obdobju 2007–2013. Za cilj 1 je bilo izplačanih 1 205 milijonov EUR namesto 1 838 milijonov EUR, za cilj 2 221 milijonov EUR namesto 410 milijonov EUR, za Interreg pa 16 milijonov EUR namesto 108 milijonov EUR.

Plačila v letu 2011 za programe za obdobje 2000–2006:

|| EKUJS || ESRR || ESS || FIUR || Skupaj:

AT || || 14 394 959,85 || || || 14 394 959,85

BE || 5 254 566,66 || 1 014 831,52 || 14 544 488,07 || || 20 813 886,25

CB || || 15 403 515,36 || || || 15 403 515,36

CE || || 164 048,95 || || || 164 048,95

CY || || 1 401 140,35 || 1 186 299,92 || 170 953,65 || 2 758 393,92

CZ || 4 094 783,06 || || 21 148 761,57 || || 25 243 544,63

DE || 122 789 589,18 || 17 297 754,06 || 57 477 900,89 || || 197 565 244,13

DK || || || 3 541 889,88 || || 3 541 889,88

EE || 2 295 555,74 || || || || 2 295 555,74

ES || 73 787 602,49 || 172 807,37 || 77 731 182,47 || || 151 691 592,33

FI || 3 420 450,33 || 45 415 642,08 || || || 48 836 092,41

FR || 18 412 572,56 || 95 433 002,76 || 8 362 550,00 || || 122 208 125,32

GB || || 21 362 083,49 || 32 151 662,89 || 172 858,60 || 53 686 604,98

GR || 25 084 599,31 || 581 662 512,98 || || || 606 747 112,29

HU || || 60 190 178,63 || 9 650 823,51 || || 69 841 002,14

IE || 9 978 215,00 || || 44 856 572,31 || || 54 834 787,31

IT || 124 807 942,01 || 269 384 078,88 || 112 654 464,59 || 23 936,25 || 506 870 421,73

LT || 5 850 767,25 || || 24 481,07 || || 5 875 248,32

LV || 4 592 410,00 || || 6 367 098,00 || || 10 959 508,00

MT || 210 000,00 || 2 334 881,95 || 493 763,85 || 119 535,31 || 3 158 181,11

NL || 3 351 245,76 || 22 921 011,32 || 1 072 052,50 || || 27 344 309,58

PL || 55 988 004,63 || 643 191,12 || 28 620 387,05 || || 85 251 582,80

PT || 39 271 043,25 || 297 752 430,98 || 11 474 395,22 || || 348 497 869,45

RG || || 978 970,08 || || || 978 970,08

SE || || 9 619 354,82 || 2 922 846,29 || || 12 542 201,11

SI || 633 009,35 || || 2 760 201,06 || 89 052,00 || 3 482 262,41

SK || || 777 989,89 || || 91 453,25 || 869 443,14

Skupaj: || 499 822 356,58 || 1 458 324 386,44 || 437 041 821,14 || 667 789,06 || 2 395 856 353,22

Zaključki

Leta 2011 se je nadaljeval postopek pregleda zaključne dokumentacije, prejete v letu 2010. Države članice so preostalo zaključno dokumentacijo predložile marca 2011. Razlog za to je, da je Komisija odobrila 12-mesečno podaljšanje končnega datuma upravičenosti izdatkov za nekatere grške in čezmejne programe.

Od skupno 379 programov je bilo konec leta 2011 izplačanih 152 končnih zahtevkov za plačilo v vrednosti 1 457 milijonov EUR. Poleg tega je bilo leta 2011 analiziranih 138 izjav o zaključku in 40 končnih poročil.

Predlog za zaključek je bil državam članicam poslan za 33 programov, preostalih 42 dopisov o zaključku pa je bilo poslanih in sprejetih do 31. decembra 2011. S pripravljalnimi deli, izvedenimi leta 2011, so se zagotovili trdni temelji za učinkovit postopek zaključevanja v letu 2012, ko bodo zaključeni preostali programi.

Za celotno obdobje 2000–2006 je bilo do 31. decembra 2011 državam članicam izplačanih 124 308 milijonov EUR. To pomeni, da je povprečna stopnja črpanja za vse države članice 96-odstotna, in sicer od 129 584 milijonov EUR vseh dodeljenih sredstev. Preostala plačila se nanašajo na plačila preostalih zneskov za zaključek programov.

Neporavnane obveznosti (RAL)

Konec leta 2011 so obveznosti iz prejšnjih let, za katere je bilo treba plačila še izvesti (RAL – „reste à liquider“), znašale 4 856 milijonov EUR za ESRR, ob koncu leta 2010 pa 6 719 milijonov EUR. To pomeni 3,9 % skupnega zneska, namenjenega ESRR. Nadaljnje zmanjšanje neporavnanih obveznosti je predvideno s plačilom preostalih zneskov v letih 2012 in 2013.

2.1.2      ESS

Za obdobje 2000–2006 je treba zaključiti 239 operativnih programov ESS. Zaključna dokumentacija za vseh 239 programov je bila predložena pravočasno in je sprejemljiva. Do zdaj je bilo sprejetih 212 izjav o zaključku in 214 končnih poročil. Zaključna dokumentacija je bila končana za 84 programov, ki predstavljajo skupni znesek v višini 445 milijonov EUR.

Poraba plačil v letu 2011 je dosegla 437 milijonov EUR.

Skupne neporavnane obveznosti (RAL) so ob koncu leta 2011 znašale 2 367 milijonov EUR (v primerjavi s 3 004 milijoni EUR leta 2010). To pomeni 3,46 % vseh obveznosti za obdobje 2000–2006.

Za celotno obdobje je bilo do konca leta 2011 državam članicam izplačanih 64 492 milijonov EUR. To pomeni, da je stopnja črpanja za vse države članice 94,09-odstotna, in sicer od 68 600 milijonov EUR vseh dodeljenih sredstev.

Na podlagi rezultatov zaključne analize so bile leta 2011 opravljene ciljno usmerjene zaključne revizije v zvezi z izjavami o zaključku visokotveganih programov z namenom dodatnega zagotovila, da preostala tveganja ne presegajo ravni pomembnosti.

2.1.3      EKUJS

Celotni znesek, plačan v letu 2011 za programe Usmerjevalnega oddelka EKUJS, je znašal 499,68 milijona EUR, pri čemer je bilo 8,8 milijona EUR zagotovljenih iz namenskih prejemkov. Poleg tega je bilo 90,2 % razpoložljivih odobritev v letu 2011 porabljenih za plačila.

Izvajanje programov za obdobje 2000–2006 je bilo končano pred letom 2011. Komisija je leta 2011 prejela zaključno dokumentacijo za preostale štiri programe (zaključno dokumentacijo za 148 od 152 programov za razvoj podeželja je prejela že leta 2010) in si zelo prizadevala za zaključek programov. Poleg 19 programov, ki so bili zaključeni že leta 2010, je Komisija leta 2011 zaključila še dodatnih 75 programov. Poleg tega je bilo končno plačilo predlagano za 88 programov, pri čemer je bilo delno plačilo zagotovljeno za 13 programov.

Neporavnane obveznosti (RAL) Usmerjevalnega oddelka EKUJS so ob koncu leta 2011 znašale 632,3 milijona EUR, kar je 2,9 % vseh dodeljenih sredstev za obdobje 2000–2006. Ta znesek je za 551 milijonov EUR nižji od zneska RAL v višini 1 183,3 milijona EUR ob koncu leta 2010.

2.1.4      FIUR

Splošna stopnja črpanja za plačila je bila 29,03-odstotna, pri čemer je bilo 0,7 milijona EUR izplačanih državam članicam.

Kar zadeva stopnjo izvrševanja odobritev plačil, je bilo 0,5 milijona EUR plačanih v okviru cilja 1, za področja zunaj cilja 1 pa 0,2 milijona EUR.

Skupne neporavnane obveznosti (RAL) za FIUR so ob koncu leta 2011 znašale 295,7 milijona EUR (v primerjavi z 296,44 milijona EUR leta 2010). To pomeni 7,4 % vseh obveznosti za obdobje 2000–2006.

Za celotno obdobje je bilo do konca leta 2011 državam članicam izplačanih 3 640 milijonov EUR. To pomeni, da je bil stopnja črpanja za vse države članice 92,5-odstotna, in sicer od 3 935 milijonov EUR vseh dodeljenih sredstev.

 3.          Usklajenost in koordinacija

3.1         Usklajenost z drugimi politikami EU

V predhodnih poročilih je bil obravnavan razvoj v zvezi z zagotavljanjem skladnosti med kohezijsko politiko in drugimi prednostnimi nalogami politike EU, kot so cilji na področju politike konkurence, notranjega trga, okolja, prometa in enakosti spolov. V sklepni fazi izvajanja programov za obdobje 2000–2006 ni bilo posebnih sprememb glede zahtev ali pričakovanj za organe upravljanja.

3.2         Koordinacija instrumentov

3.2.1      Strukturni skladi in Kohezijski sklad

V obdobju 2000–2006 je vseh 25 držav članic dobilo podporo strukturnih skladov, trinajst držav članic pa tudi podporo Kohezijskega sklada, ki podpira manj uspešne države članice. Načrtovanje programov strukturnih skladov (zlasti ESRR) in njihovo izvajanje sta bila skrbno koordinirana, tudi v odnosu do Kohezijskega sklada, da bi se preprečilo podvajanje podpore za projekte.

3.2.2      Strukturni skladi in Evropska investicijska banka (EIB)/Evropski investicijski sklad (EIS)

Komisija ter EIB in EIS so v obdobju 2000–2006 okrepili sodelovanje z oblikovanjem treh pobud, tj. JASPERS, JEREMIE in JESSICA. Podrobnosti o tem sodelovanju so navedene v predhodnih poročilih. Odkar se je leta 2010 začela sklepna faza izvajanja programov za obdobje 2000–2006, ni nobenih posebnosti, o katerih bi bilo treba poročati.

4.           Vrednotenja   

Leta 2011 je Komisija nadaljevala z izvajanjem vrednotenj v podporo sprejemanju odločitev o zadevah na področju strukturnih skladov. Vendar je bilo največ vrednotenj za obdobje 2000–2006 končanih leta 2010.

ESRR

Vrednotenja, ki so se začela leta 2011 in se še izvajajo:

–          študija o vrednotenju inovacijskih dejavnosti, da bi se določilo stanje vrednotenja inovacij v državah članicah, analizirale prednosti in omejitve razpoložljivih metodologij za oceno različnih inovacijskih dejavnosti, izvedlo več študij primerov o kakovostnem vrednotenju in pripravil osnutek navodil za organe upravljanja v podporo njihovim dejavnostim vrednotenja.

Zagotavljanje metodoloških navodil državam članicam je še vedno pomembna naloga Komisije. V okviru te naloge se bo stalno posodabljal spletni in interaktivni vir za vrednotenje socialno-ekonomskega razvoja EVALSED, pri čemer se pripravlja nov oddelek o teoretičnem vrednotenju.

ESS  

Dve vrednotenji, ki sta se izvajali že leta 2011, sta bili dokončani leta 2012. V okviru prvega vrednotenja je bilo ocenjeno, ali je gospodarska kriza vplivala na porabo ESS. V okviru drugega vrednotenja sta bili ocenjeni učinkovitost in uspešnost izdatkov ESS za dejavnosti vseživljenjskega učenja. Vendar nobeno od teh vrednotenj ne zajema obdobja 2000–2006.

EKUJS         

Naknadno vrednotenje programov za razvoj podeželja za obdobje 2000–2006 se je izvajalo leta 2011 in je bilo končano v prvem četrtletju leta 2012. Na podlagi vrednotenja je bilo ugotovljeno, da so prožnost za prilagoditev različnim okoliščinam v Uniji, skupaj z jasno opredeljenimi cilji ter ustreznimi merili za upravičenost in izbor, da se ohrani osredotočenost na cilje, ključni za uspeh politike razvoja podeželja. Z namerno usmeritvijo k sinergiji in dopolnjevanju med ukrepi se je učinkovitost politike izboljšala. Na splošno se je z zadevno politiko ustvarilo in/ali ohranilo zaposlovanje na podeželju, podprli prihodki kmetov, prispevalo k ohranitvi in izboljšanju podeželskega okolja in biotske raznovrstnosti ter prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja in trajnosti podeželskih skupnosti.

5.           Nadzor    

Podrobne informacije o rezultatih nadzora so na voljo v letnih poročilih o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov[2].

5.1         ESRR          

Zanesljivost v zvezi s programi ESRR za obdobje 2000–2006 se je z leti postopno razvijala. Programi, ki jih revidirajo revizorji GD za regionalno politiko, v smislu pokritosti številčno predstavljajo 43 % nacionalnih in regionalnih programov in 76 % načrtovanega prispevka ESRR. Za program Interreg je bila ločena revizija, ki se začela izvajati leta 2006, končana v obdobju 2009–2010, in sicer za 23 pregledanih programov, ki predstavljajo 54 % odobrenega zneska.

Med pripravami na zaključek se je od leta 2007 izvajala izčrpna pripravljalna preiskava, da bi se opravila revizija organov za zaključevanje. Cilj je bil preveriti zanesljivost dela, na katerem temeljijo izjave o zaključku, tj. preveriti pripravljenost držav članic na zaključek programov ter ugotoviti in ublažiti s tem povezana tveganja. Cilj je bil sprejeti odločitev, ali se je na revizijsko delo nacionalnih organov mogoče sklicevati kot na glavni vir zagotovila za preostalo programsko obdobje in ali bo izjava o zaključku temeljila na ustreznem revizijskem delu, s čimer bi postala zanesljiv vir zagotovila ob zaključku programa. Z 42 revizijami, izvedenimi v okviru te preiskave, skupaj z revizijami, opravljenimi v zvezi z organom za zaključevanje v okviru rednih sistemskih revizij, ki so se začele izvajati leta 2004, je bilo mogoče konec leta 2010 zajeti organe za zaključevanje, odgovorne za približno 85 % načrtovanega zneska za programe za obdobje 2000–2006.

Glede na obsežno revizijsko delo, ki ga je GD za regionalno politiko v prejšnjih letih izvedel v zvezi s programi za obdobje 2000–2006, in visoko raven pokritosti, doseženo na podlagi tega revizijskega dela, je delo GD osredotočeno na dve vrsti revizijskega dela ob zaključku:

1) pregledi na kraju samem, izvedeni na vzorcu programov na podlagi skupne preiskave z GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja ter GD za pomorske zadeve in ribištvo za zaključek pomoči iz strukturnih skladov za obdobje 2000–2006 v državah EU-25. Memorandum o načrtovanju preiskav, ki je bil oblikovan leta 2009, zajema dva ukrepa:

i) revizijsko delo na kraju samem za preverjanje kakovostnih in količinskih vidikov nacionalnih dejavnosti revizije, na katerih temeljijo izjave o zaključku, ki jih izdajo organi za zaključevanje, kar vključuje tudi ponovno izvedbo revizij za vzorec 8–10 datotek, ter

ii) revizijsko delo za oceno sprejemljivosti izjave in priloženega poročila (kot je navedeno zgoraj).

V letih 2010 in 2011 je GD za regionalno politiko izvedel 21 revizij na kraju samem na podlagi „zaključka pomoči za obdobje 2000–2006 v okviru memoranduma o načrtovanju preiskav v državah EU-25“, in sicer v sedmih državah članicah (CZ, DE, ES, IT, IE UK, SK), vključno z nekaterimi programi Interreg, ki v celoti ali delno zajemajo 39 programov.

Te revizije ob zaključku so omogočile, da je GD za regionalno politiko obravnaval posebna tveganja ob zaključku (kot so projekti za nazaj, javno naročanje, obravnavanje nepravilnosti, izračun stopnje napak) in izvedel analizo izjav o zaključku, pri čemer je v nekaterih primerih predlagal finančne popravke, da bi se upoštevale sistemske pomanjkljivosti, ki niso bile ustrezno obravnavane, ali nezanesljive stopnje napak, navedene v izjavah o zaključku;

2) analiza izjav o zaključku: direktorat za revizijo GD za regionalno politiko je preučil vseh 379 izjav o zaključku, predloženih ob zaključku programa, in sicer v skladu z notranjimi postopki, ki jih je GD za regionalno politiko sprejel leta 2009, da bi določil veljavnost zahtevka za končno plačilo. To delo se je izvajalo zlasti v drugi polovici leta 2010 in 2011, pri čemer je bilo do sredine aprila leta 2012 ocenjenih vseh 379 izjav o zaključku. Skupaj je bilo sprejetih 336 (89 %) izjav o zaključku. GD za regionalno politiko je zvezi s preostalimi 43 (11 %) izjavami o zaključku končal svojo prvotno analizo, pri čemer je od zadevnih držav članic zahteval dodatno revizijsko delo ali dodatne informacije.

336 sprejetih izjav o zaključku zadeva 15 držav članic (AT, DK, EL, FI, FR, HU, CY, LV, LX, MT, NL, PL, SE, SK, SL). 43 izjav o zaključku, ki še niso bile sprejete, zadeva 11 italijanskih programov, 8 španskih, 5 irskih, 4 češke, 3 portugalske, 3 belgijske, 5 programov Interreg in po en program za Estonijo, Nemčijo, Litvo in Združeno kraljestvo.

Organi za zaključevanje so svoja revizijska mnenja razvrstili v skladu s smernicami za zaključek, in sicer: mnenja brez pridržka (84 % primerov), mnenja s pridržkom (16 % primerov, ki zajemajo 4 % vmesnih izplačil), v 3 primerih pa mnenje ni bilo izraženo. Za noben program ni bilo izraženo negativno mnenje ali zavrnitev izjave. Zadevni GD je na podlagi preverjanja izjav o zaključku, ki ga je izvedel GD za regionalno politiko, v svojih sklepih o 147 izjavah o zaključku predlagal finančne popravke v višini več kot 1,3 milijarde EUR. Poleg tega bodo v nekaterih primerih, za katere dodatno revizijsko delo ali preiskave še niso končani, verjetno predlagani dodatni finančni popravki.

5.2         ESS              

Revizorji so leta 2011 nadaljevali s preverjanjem izjav o zaključku, ki so bile predložene ob zaključku programa, in sicer za programe, za katere je bil rok za predložitev zaključne dokumentacije podaljšan do leta 2011. To je vključevalo tudi spremljanje zahtevkov za dodatne informacije.

Na podlagi rezultatov zaključne analize je bilo leta 2011 opravljenih šest ciljno usmerjenih zaključnih revizij v zvezi z izjavami o zaključku visokotveganih programov, 8 pa jih je načrtovanih za leto 2012, in sicer zaradi dodatnega zagotovila, da preostalo tveganje ne presega ravni pomembnosti. V nekaj primerih so bili na podlagi tega postopka določeni revidirani finančni popravki. V vseh obravnavanih primerih so bili sproženi korektivni postopki.

Leta 2011 so bili za obdobje 2000–2006 določeni finančni popravki v višini 8,6 milijona EUR, od katerih je bilo 8,1 milijona EUR že izplačanih. Poleg tega je bilo v letu 2011 izplačanih 10,9 milijona EUR, odločenih v prejšnjih letih.

5.3         EKUJS

Konec leta 2011 je bilo od 152 programov skupno revidiranih 110 programov (72,4 %), ki zadevajo 21,8 milijarde EUR (96,9 %) vseh odobritev za prevzem obveznosti. Naknadna revizija je bila izvedena za 46 programov.

Do 31. decembra 2011 je bil pregled izjav o zaključku, ki so jih predložile države članice, dokončan za 146 programov, kar pomeni 96,1 % vseh programov.

5.4         FIUR                       

FIUR se zaključuje in v letu 2011 ni bila izvedena nobena nova revizija FIUR. Od začetka programskega obdobja 2000–2006 je GD za pomorske zadeve in ribištvo izvedel skupno 58 revizijskih misij, ki so zajemale vse njegove programe, ki se financirajo iz enega sklada (18 programov, ki predstavljajo začetni proračunski prispevek v višini 3 608,73 milijona EUR, tj. 87,4 % celotnega proračuna za obdobje 2000–2006), ter 18 programov, ki se financirajo iz več skladov in predstavljajo prispevek v višini 374,58 milijona EUR, tj. 9,2 % celotnega začetnega proračuna za obdobje 2000–2006. Skupno so sistemske revizije GD za pomorske zadeve in ribištvo zajele programe, ki predstavljajo 96,6 % celotnega začetnega prispevka FIUR za obdobje 2000–2006. Za preostale programe je bilo zagotovilo pridobljeno na podlagi revizij generalnih direktoratov drugih strukturnih skladov in/ali nacionalnih revizij.

Prva analiza je bila končana za 47 izjav o zaključku; za preostalih 13 izjav analiza še poteka. Od 47 analiziranih izjav jih je bilo sprejetih 16. Od držav članic se je zahtevalo, da predložijo dodatna pojasnila za preostalih 31 izjav o zaključku, pri katerih je bila analiza „prekinjena“. GD za pomorske zadeve in ribištvo je do zdaj prejel 27 odgovorov, od katerih jih je analiziral 14. Preverja se torej še 27 izjav o zaključku (14 jih je v fazi prve analize, 13 pa v fazi po prekinitvi analize).

5.5         OLAF

Leta 2011 je OLAF v državah članicah izvedel 29 misij v zvezi z ukrepi, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov. Med temi misijami so bili pregledi na kraju samem[3] izvedeni pri 57 gospodarskih subjektih, 18 drugih vrst misij pa je bilo opravljenih za zbiranje informacij ali za pomoč nacionalnim upravam ali sodnim organom. Tako kot v prejšnjih letih so značilne težave, ki jih je OLAF odkril leta 2011, vključevale lažne izjave, nepravilno izdajanje računov in neupoštevanje pravil javnega naročanja, ugotovljeni pa so bili tudi posamezni primeri navzkrižja interesov v nekaterih postopkih javnega naročanja.

Leta 2011 so države članice Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 1681/94[4], kakor je bila spremenjena[5], in Uredbo (ES) št. 1828/2006[6], kakor je bila spremenjena[7], poslale približno 3 816[8] uradnih obvestil o nepravilnostih, ki so zadevale 1,177 milijarde EUR ter se nanašale na ukrepe sofinanciranja za programska obdobja 1994–1999, 2000–2006 in 2007–2013[9].

6.           Odbori za pomoč Komisiji                       

6.1         Odbor za usklajevanje skladov (COCOF)

Edina dejavnost odbora COCOF, ki se je v letu 2011 nanašala na izvajanje programov za obdobje 2000–2006, je bila predstavitev analize postopka zaključevanja v zvezi s programi za obdobje 2000–2006.

6.2         Odbor ESS

Leta 2011 so bila tri plenarna zasedanja in pet sestankov tehnične delovne skupine. Tehnična delovna skupina je na vseh sestankih v letu 2011 pregledala napredek v zvezi s postopkom zaključevanja za obdobje 2000–2006, pri čemer so bile na enem sestanku podrobno predstavljene izkušnje, pridobljene s tem postopkom.

6.3         Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja (STAR)

              GD za kmetijstvo in razvoj podeželja

Odbor STAR se je leta 2011 sestal dvakrat z namenom seznanjanja s finančno obravnavo, ki jo je treba v nekaterih primerih nepravilnosti uporabiti za izdatke, ki jih financira Usmerjevalni oddelek EKUJS. Mnenje odbora ni bilo potrebno.

6.4         Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu (CSFA)

GD za pomorske zadeve in ribištvo

Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu se je leta 2011 sestal dvakrat. Glavna točka razprave na zasedanjih je bil zaključek FIUR.

7.         Seznam glavnih projektov, za katere so bila dodeljena sredstva iz skladov (obdobje 2000–2006)

CCI_MP || NASLOV

1999NL053PR001 || Megabanenmarkt Amsterdam

2001ES161PR001 || Circumvalación de Las Palmas - Fase II et Fase III

2001ES161PR002 || Autovía: Albacete-Murcia-Tramo: Albacete-Venta del Olivo

2001ES161PR003 || Proyecto de la presa de la Brena II

2001ES161PR004 || Desaladora de Aqua Marina de Carbonera

2001ES161PR005 || Autovía A-49: Sevilla-Frontera portuguesa. Tramo: San Juan del Puerto-Enlace de Lepe

2001FR162PR001 || Port 2000 Le Havre

2001FR162PR002 || Route Nationale 106 (Languedoc-Roussillon)

2001FR162PR003 || Grand Projet ATMEL

2001PT161PR001 || Terminal de Regasificação de Gás Natural Liquefeito

2001PT161PR002 || Armazenagem subterrânea de gás natural no Carriço-Pombal

2001PT161PR003 || Linha do Douro - Remodelação do troço Cête-Caíde

2001PT161PR004 || IC 10 - Ponte sobre o Tejo em Santarém e acessos imediatos

2002DE161PR002 || Ausbau der Schienenstrecke Berlin - Frankfurt/Oder - Grenze Deutschland/Polen

2002DE161PR003 || Neubau der Bundesautobahn A 17 von Dresden (B 173) - Tschechische Republik

2002DE161PR004 || Neu- und Ausbau der A 113, B 96 und B 96a

2002DE161PR005 || Neubau der Bundesstrasse B 6n in den Abschnitten Wernigerode-Blankenburg und Quedlinburg-Bernburg

2002DE161PR006 || Neubau der Bundesautobahn A71 AD Oberrolingen (A 38) - AS Erfurt-Bindersleben

2002DE162PR001 || Design und Kulturstandort Zollverein

2002DE162PR002 || Propylen Pipeline

2002ES161PR001 || Gran Telescopio de Canarias

2002ES161PR002 || Ampliación de la Darsena de Escombreras en Cartagena

2002ES161PR003 || Ampliación del Puerto de Castellon

2002ES161PR004 || Autovía Ruta de la plata. CN-630-Construccion del tramo del Enlace de Gerena-Enlace de Camas

2002ES161PR005 || Autovía Ciudad Real-Atalaya de Canavate- Tramo: Enlace de Miguelturra - Enlace de Daimiel

2002ES161PR006 || Autovía de Castilla-La Mancha - Tramo: Abia de la Obispalia y Cuenca

2002ES161PR007 || Ampliación del Puerto de Ferrol (Puerto exterior)

2002ES161PR008 || Autovía A-381: Tramo: Jerez - Los Barrios, Provincia de Cadiz

2002ES161PR009 || Autovía de la Plata CN-630 de Gijón a Sevilla. Tramo: Plasencia (Sur) - Canaveral (Este)

2002ES161PR010 || Presa del Arenoso

2002ES161PR011 || Autovía A-92 Sur, Guadix-Almeria. Tramo: Hueneja-Interseccion N-340

2002ES161PR012 || Línea de alta velocidad entre Córdoba y Málaga

2002ES161PR013 || Autovía de Castilla. Tramo Martin de Yeltes-Ciudad Rodrigo

2002ES161PR014 || Planta de regasificación de gas natural licuado en la Isla de Gran Canaria

2002ES161PR015 || Impulsión de la IDAM de Carboneras

2002ES161PR016 || Glapilk, A.I.E.

2002ES161PR018 || Asturiana de Zinc, S.A.

2002ES161PR019 || Conexión Almanzora-Poniente Almenriense. Fase I: Tramo venta del podre Nijar en Almería

2002ES161PR020 || Autopista Santiago de Compostela-Ourense. Tramo: Santiago-Alto de Santo Domingo

2002ES161PR021 || Autovía del Cantábrico - Carretera Nacional 632, de Ribadesella a Luarca. Tramo: Grases (Villaviciosa) - Infanzón (Gijon)

2002ES161PR022 || Delphi Automotive System España, S.A.

2002ES161PR023 || Construcción del nuevo Hospital General Universitario de Murcia

2002ES161PR024 || Autovía del Cantábrico. Carretra Nacional 632, de Ribadesella a Luarca. Tramo: Soto del Barco-Muros de Naon

2002ES161PR025 || Conducción Jucar-Vinalopo

2002ES161PR026 || Autovía Alacant-Alcoit y Villena Ibi. Tramo: Rambla de Rambuchar-Catalla)

2002ES161PR027 || Maspalomas Resort S.L.

2002ES161PR028 || Dupont Ibérica, S.L.

2002ES161PR029 || Autovía de la Plata. Tramo: Valverde de la Virgen-Ardon

2002FR161PR001 || Déviation de Sainte-Marie (Ile de la Réunion)

2002FR162PR001 || Cap 'Découverte

2002FR162PR002 || Grande Halle d'Auvergne

2002FR162PR003 || ATMEL ROUSSET (Bouches du Rhône) Phase 3

2002FR162PR004 || Pikington-Glass France à Seingbouse

2002FR162PR005 || Tunnel du Lioran

2002IE161PR001 || Purchase of diesel railcars

2002IE161PR003 || N 8 Watergrasshill by-pass

2002IE161PR004 || N11 Rathnew-Ashford by-pass

2002IE161PR005 || N18 Hurlers cross by-pass

2002IE161PR006 || N22 Ballincollig by-pass

2003DE161PR002 || AMD Piesteritz

2003ES161PR001 || Nueva carretera de acceso al Puerto de Castellón

2003ES161PR002 || Fibras del Noreste S.A.

2003ES161PR003 || Biotenol Galicia S.A.

2003ES161PR004 || Autovía del Mediterráneo CN-240. Tramo: Nerja-Almuñécar

2003ES161PR005 || Autovía del Cantábrico. Carretera Nacional 632, de Ribadesella a Luarca. Tramo: Vegarrozadas-Soto del Barco

2003FR161PR001 || SEVELNORD

2003FR162PR001 || Lenglet

2003FR162PR002 || Éléctrification des lignes vosgiennes

2003FR162PR003 || Plate-forme multimodale Dourges 2ème phase

2003FR162PR004 || RCEA Limousin

2004IT161PR002 || IVECO-Ristrutturazione stabilimento di Foggia e nuovo Lab. di Ricerca

2005ES161PR007 || FIBRAS DEL NOROESTE

[1]               Glej Sporočilo o rezultatih pogajanj o strategijah in programih za programsko obdobje 2007–2013.

[2]               Objavljeno na http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/aar/index_en.htm.

[3]               Uredba (ES) št. 2185/1996, UL L 292, 15.10.1996, str. 2.

[4]               UL L 178, 12.7.1994, str. 43.

[5]               Uredba (ES) št. 2035/2005, UL L 328, 15.12.2005, str. 8.

[6]               UL L 371, 27.12.2006, str. 1.

[7]               Uredba (ES) št. 846/2009, UL L 250, 23.9.2009, str. 1.

[8]               Leto 2010: število sporočenih primerov: 6 910; celoten znesek, povezan s sporočili: 1,1546 milijarde EUR.

[9]               Glej poročilo Komisije o zaščiti finančnih interesov EU (COM(2012) 408 final).