POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 862/2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti

(Besedilo velja za EGP)

1.           Uvod

Glavni cilj Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti[1] (v nadaljevanju tudi „Uredba“) je zbiranje in urejanje evropskih statističnih podatkov o selitvah in mednarodni zaščiti.

To je prvo poročilo, ki ga mora Komisija predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007.

V členu 12 te uredbe je zlasti navedeno, da „do 20. avgusta 2012 in nato vsaka tri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje poročilo o statistikah, zbranih v skladu s to uredbo, in o njihovi kakovosti“.

To poročilo navaja stopnjo napredka, ki ga pri izvajanju navedene uredbe dosegajo države članice skupaj s Komisijo (Eurostatom).

2.           Statistike, zajete v Uredbi

Uredba (ES) št. 862/2007 zadeva urejanje evropskih statističnih podatkov, povezanih s selitvami in mednarodno zaščito (azilom). Glavna področja statističnih podatkov, ki jih ureja Uredba, so:

· mednarodni migracijski tokovi, razčlenjeni v skupine glede na državljanstvo, državo rojstva, državo prejšnjega/prihodnjega prebivališča ter starost in spol; stanje prebivalstva, razčlenjenega v skupine glede na državljanstvo in državo rojstva ter starost in spol; pridobitev državljanstva glede na državo prejšnjega državljanstva (člen 3);

· prošnje za azil, odločbe prve stopnje in o pritožbah za priznanje ali odvzem različnih oblik statusa mednarodne zaščite, prošnje za azil mladoletnikov brez spremstva, razčlenjene po državljanstvu, in statistični podatki o izvajanju „dublinskih“ dogovorov za predajo prosilcev za azil med državami članicami (člen 4);

· državljani tretjih držav, ki jim je zavrnjen vstop v državo članico na zunanji meji, državljani tretjih držav, za katere je ugotovljeno, da se v skladu z nacionalno zakonodajo o priseljevanju nezakonito zadržujejo na ozemlju, razčlenjeni po državljanstvu (člen 5);

· dovoljenja za prebivanje, izdana državljanom tretjih držav, razčlenjena po državljanstvu, trajanju veljavnosti dovoljenja in razlogu (kategoriji priseljevanja) za izdajo dovoljenja (člen 6);

· državljani tretjih držav, ki jim je odrejeno, da morajo v skladu z zakonodajo o priseljevanju zapustiti ozemlje države članice, in državljani tretjih držav, ki so po izdaji takšne odredbe evidentirani kot odhajajoči, razčlenjeni po državljanstvu (člen 7).

Komisija v sklopu izvajanja še naprej poglablja in ohranja tesno sodelovanje z različnimi državnimi organi, vključenimi v pripravo in zagotavljanje podatkov za Uredbo. Statistične podatke o migracijskih tokovih in stanju prebivalstva Komisiji (Eurostatu) običajno predložijo nacionalni statistični uradi. Statistične podatke o dovoljenjih za prebivanje in azilu Komisija običajno prejme neposredno od ministrstev za notranje zadeve ali uradov za priseljevanje. Statistične podatke o mejnem nadzoru in odstranjevanju nezakonitih migrantov lahko prav tako predložijo ministrstva za notranje zadeve ali uradi za priseljevanje, lahko pa tudi policijski organi.

Glavne značilnosti teh statističnih podatkov so opisane v preglednici 1.

Preglednica 1: Glavne značilnosti teh statističnih podatkov

|| Člen 3 Migracijski tokovi, stanje prebivalstva, pridobitev državljanstva || Člen 4 Azil || Člena 5 in 7 Uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju || Člen 6 Dovoljenja za prebivanje

Geografsko zajetje || 35 držav (31 držav EU/EFTA + ME+HR+MK+TR) || 31 držav EU/EFTA || 31 držav EU/EFTA || 31 držav EU/EFTA

Prvo leto zbiranja podatkov || 2008 || 2008 || 2008 || 2008

Pogostost || Letno || Mesečno/četrtletno/letno || Letno || Letno

Rok pošiljanja podatkov || 12 mesecev po končanem referenčnem letu || 2 meseca po referenčnem obdobju za mesečne/četrtletne podatke 3 mesece po referenčnem obdobju za letne podatke || 3 mesece po končanem referenčnem letu || 6 mesecev po končanem referenčnem letu

Dajalci podatkov || Nacionalni statistični uradi || Ministrstva za notranje zadeve (ali ustrezne agencije za priseljevanje) || Ministrstva za notranje zadeve, agencije za priseljevanje ali obmejna policija. || Ministrstva za notranje zadeve (ali ustrezne agencije za priseljevanje)

3.           Izvedbena zakonodaja

Uredba (ES) št. 862/2007 določa skupni okvir za zbiranje statističnih podatkov o migracijah in mednarodni zaščiti. Zaradi priprave primerljivih podatkov, usklajenih med državami članicami, pa jo je bilo treba dopolniti z dvema povezanima izvedbenima ukrepoma, ki ju je sprejela Komisija:

· Uredba Komisije (EU) št. 216/2010[2] opredeljuje kategorije razlogov za izdajo dovoljenj za prebivanje za statistične podatke, predložene v skladu s členom 6 Uredbe. Razlogi za izdajo dovoljenj so povezani s kategorijami in podkategorijami priseljevanja, v skladu s katerimi je državljanom tretjih držav dovoljeno bivanje (na primer osebe, ki imajo dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitvenih razlogov, s podkategorijo za dovoljenja, odobrena v sklopu programov za visokokvalificirane delavce);

· Uredba Komisija (EU) št. 351/2010[3] določa skupine glede na državo rojstva, skupine glede na državo prejšnjega običajnega prebivališča, skupine glede na državo prihodnjega običajnega prebivališča ter skupine glede na državljanstvo za statistične podatke o migracijskih tokovih in stanju prebivalstva, predložene v skladu s členom 3 Uredbe.

4.           Zgodovinsko ozadje

Številni statistični podatki, zajeti v Uredbi, so se zbirali prostovoljno že več let pred začetkom veljavnosti Uredbe. Ob sprejetju Uredbe so bile opravljene pomembne vsebinske spremembe in spremembe opredelitev teh statističnih podatkov, da bi se zagotovilo boljše izpolnjevanje vse večjih potreb uporabnikov.

Pred izvajanjem Uredbe sta bili za evropske statistike o migracijah značilni slaba razpoložljivost podatkov in nizka stopnja usklajenosti. Pogosto ni bilo mogoče smiselno izračunati osnovnih agregatov na ravni EU, saj posamezni nacionalni podatki za nekatere države članice niso bili na voljo ali pa so bili pripravljeni ob upoštevanju statističnih opredelitev, ki so se med seboj močno razlikovale. Zaradi pomanjkljive usklajenosti so bile torej analize in primerjave podatkov, povezanih z različnimi državami članicami, nezanesljive in potencialno zavajajoče. To je pomenilo, da na pomembnem področju evropskih javnih politik niso bili zagotovljeni ustrezni statistični podatki, ki bi omogočali osveščeno sprejemanje odločitev na podlagi dokazov.

Na potrebo po učinkovitejšem zbiranju in analiziranju statističnih podatkov o migracijah in azilu je bilo opozorjeno v sklepih Evropskega sveta v Solunu leta 2003. Istega leta je Evropski parlament opozoril na potrebo po uvedbi posebnih evropskih statističnih predpisov, s katerimi bi zagotovili pripravo izčrpnih statističnih podatkov, potrebnih za razvoj pravičnih in učinkovitih evropskih migracijskih politik. Zaradi omenjenih okoliščin je nato Komisija pripravila zakonodajni predlog za to uredbo.

5.           Kakovost pripravljenih statističnih podatkov

5.1.        Pomembnost za uporabnike

V okviru Komisije je glavni uporabnik statističnih podatkov o migracijah in azilu Generalni direktorat za notranje zadeve. Vendar te statistične podatke pogosto uporabljajo tudi drugi generalni direktorati, zlasti Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter Generalni direktorat za pravosodje.

Eden od pomembnih namenov uporabe statističnih podatkov je njihova uporaba v sklopu letnega dodeljevanja proračunskih sredstev posameznim državam članicam za sklade programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov. Letna dodelitev sredstev v skladu z zakonodajo, s katero so bili ustanovljeni skladi, temelji predvsem na statističnih podatkih o migracijah in azilu, ki jih zbere Eurostat. Statistične podatke, potrebne za sklade, zdaj skoraj v celoti krije Uredba. Prednost tega je predvsem večja razpoložljivost celovitih metapodatkov za te statistike, zaradi česar Komisija laže zagotovi, da so statistični podatki, ki se uporabljajo za dodeljevanje, v skladu s koncepti in zahtevami zakonodaje, ki ureja sklade.

Statistični podatki se uporabljajo v številnih publikacijah Komisije in za pripravo rednih poročil, predlogov politik ter analiz. V svojem letnem poročilu o priseljevanju in azilu[4] na primer Komisija te statistične podatke uporablja za ovrednotenje napredka pri izvajanju evropskega pakta o priseljevanju in azilu, sprejetega leta 2008, in za izražanje priporočil glede nadaljnjih ukrepov. Sporočilo Komisije iz leta 2011 o migracijah, ki se osredotoča posebej na priseljevanje[5], se v veliki meri opira na te statistične podatke tako v samem besedilu kot tudi v ločenih statističnih prilogah. Podobno so na področju azila v sporočilu Komisije o okrepljeni solidarnosti znotraj EU[6] predstavljeni podrobni statistični podatki o azilu in drugih oblikah mednarodne zaščite, predloženi Eurostatu, ki jih je ta tudi objavil. Eurostatovi statistični podatki o migracijah so pomembni tudi za publikacije, kot je demografsko poročilo[7] Evropske komisije, in za poročila o socialno-ekonomskem stanju migrantov v Evropi[8].

Statistične podatke o migracijah in azilu uporablja tudi Evropska migracijska mreža (EMN)[9] kot osnovo za svoja letna statistična ter analitična poročila na ravni EU in na nacionalni ravni. Mreža EMN statistiko uporablja tudi v svojih študijah in poročilih o posebnih vprašanjih, ki zadevajo trenutno politiko.

Poleg tega se ti statistični podatki na evropski ravni uporabljajo tudi za podporo agencijam Evropske unije, dejavnim na področju migracij, kot sta Agencija za zunanje meje (FRONTEX) in v zadnjem času tudi Evropski azilni podporni urad (EASO).

Statistične podatke, zbrane v skladu z Uredbo, uporablja širok krog uporabnikov in objavljajo številne uradne publikacije. Poleg publikacij, objavljenih na Eurostatovem spletišču in v spletni podatkovni zbirki za širjenje informacij, Eurostat izdaja četrtletne in letne publikacije s posodobljenimi statističnimi podatki in statističnimi komentarji. Statistične podatke, pripravljene v skladu z Uredbo, redno uporabljajo nacionalne uprave, akademski raziskovalci in civilnodružbene skupine, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi temami, vključno z integracijo priseljencev, razvojem in spremljanjem nacionalnih postopkov na področju azila in priseljevanja ter projekcijo prihodnjega prebivalstva in delovne sile.

Določene statistične potrebe, povezane z migracijami in azilom, ki niso v celoti izpolnjene s statističnimi podatki, zbranimi po Uredbi, se urejajo s sprotnimi neformalnimi dogovori (Gentlemen's agreements) z nacionalnimi dobavitelji podatkov. Takšna ureditev na primer velja za statistične podatke o novih prošnjah za azil (v nasprotju z vsemi prošnjami).

Takšna praksa se bo lahko tudi v prihodnje še naprej uporabljala za lažje izpolnjevanje novih potreb po statističnih podatkih, ki se lahko pojavijo v okviru nove zakonodaje, in dokler ta zakonodaja ne velja na primer tudi v zvezi s prosilci za azil in osebami, ki uživajo mednarodno zaščito, sezonskimi delavci, premeščenim osebjem znotraj podjetja, študenti in raziskovalci ter kategorijami podatkov, ki niso zajete v zakonodajo EU, a so potrebne za oblikovanje migracijskih politik EU.

Pomanjkljivosti v zvezi z omejenimi statističnimi podatki o mladoletnikih brez spremstva so bile obravnavane v sklopu revizije smernic za zbiranje podatkov v skladu s členom 6 Uredbe o statistikah o selitvah. Revidirane smernice, dokončno oblikovane 11. januarja 2011, so Eurostatu omogočile zbiranje podatkov o mladoletnikih brez spremstva, ki niso zaprosili za azil.

Kako pomembni so podatki o migracijah za Eurostatove uporabnike, je razvidno iz števila podatkov in publikacij, prenesenih z Eurostatovega spletišča do leta 2011.

Številke v preglednici 2 kažejo, da je zbirka podatkov o migracijah (in takoj za njimi o azilu) najbolj iskana vrsta podatkov. Iz njih je razvidno, da se je od leta 2010 do 2011 količina podatkov, do katerih so dostopali uporabniki, povečala.

Preglednica 2: Število dostopov do Eurostatovih publikacij in podatkovnih nizov na Eurostatovem spletišču v letih 2010 in 2011

Zbirke podatkov || Člen 3 Migracije, stanje prebivalstva, pridobitev državljanstva || Člen 4 Azil || Člena 5 in 7 Uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju || Člen 6 Dovoljenja za prebivanje || SKUPAJ

2010 || 26 753 || 12 452 || 3 518 || 4 709 || 47 432

2011 (od januarja do oktobra) || 48 917 || 10 862 || 3 881 || 3 862 || 67 522

5.2.        Točnost podatkov, poslanih Eurostatu

Neposredni ukrepi glede točnosti in zanesljivosti statističnih podatkov, zbranih v skladu z Uredbo, niso natančno določeni. Zanesljivost podatkov v zvezi s skladnostjo z opredelitvami je mogoče v določeni meri oceniti na podlagi primerljivosti in celovitosti podatkov, kot je obravnavano v spodnji točki 5.5.

Točnost podatkov, zbranih v skladu s členi 4–7 (in v številnih državah članicah v skladu s členom 3) Uredbe, je odvisna od natančnosti in učinkovitosti osnovnih upravnih sistemov. Obsežna prenova upravnih sistemov v zvezi z nadzorom na področju azila in priseljevanja ter s vpisom prebivalstva je torej izredno pozitivno vplivala na točnost statističnih podatkov. Mnoge države članice so uvedle bolj povezane in celovitejše upravne sisteme, ki uporabljajo sodobne komunikacijske in IT-metode. Na primer, dejavnosti mejnega nadzora so po svoji naravi geografsko razširjene in jih pogosto izvaja več različnih organov. S povezovanjem upravnih sistemov se je zmanjšala nevarnost, da se dejavnosti (kot je zavrnitev vstopa na oddaljenem mejnem prehodu) ne bi pravilno štele in vključile v skupne podatke na nacionalni ravni. Bolj dovršeni sistemi so zmanjšali tudi nevarnost prekomernega štetja, saj so v pomoč pri ugotavljanju, kje je določena oseba že zaprosila za azil (in se je torej ne sme vnovič šteti kot osebo, ki je prvič zaprosila za azil). Podobno je prenova sistemov za vpis prebivalstva pripomogla k zagotavljanju, da bodo podatki o osebah (ki pogosto navajajo podatke v lokalnih ali regionalnih uradih) pravilno in hitro vključeni v podatke na nacionalni ravni. Povezovanje evidenc v sistemih na lokalni ravni je v nekaterih primerih prav tako zagotovilo učinkovitejše štetje na področju izseljevanja.

Države članice Eurostat stalno obveščajo o spremembah v upravnih sistemih in prosijo za nasvet ter potrditev, da bodo podatki ustrezali zahtevam Uredbe.

Še vedno se pojavljajo težave z manjkajočimi in nepopolnimi podatki. Te težave se pojavljajo v obliki nerazpoložljivosti določene preglednice ali razčlenitve, v najslabših primerih pa v obliki popolne odsotnosti podatkov, zajetih v katerem od členov Uredbe. V primerih, kjer manjkajo razčlenitve, je vzrok pogosto nezapisovanje določenih informacij v upravnih sistemih, ki se pogosto uporabljajo kot viri podatkov. To se je na primer v nekaterih državah članicah pojavilo v obliki nerazpoložljivosti (ali omejene razpoložljivosti) podatkov o starosti in spolu, povzetih iz administrativnih evidenc v zvezi s primeri priseljevanja in azila. Več nacionalnih organov je uvedlo izboljšane postopke, da bi zagotovili zbiranje potrebnih podatkov kot del imigracijskega upravnega postopka, in boljše računalniške sisteme, da bi omogočili vključitev teh podatkov, namenjenih takojšnjemu dostopu, v statistične podatke.

Komisija se je na najresnejše primere manjkajočih ali nepopolnih podatkov – ko na primer določena država med zbiranjem podatkov ni prispevala podatkov – odzvala z dopolnilnimi ukrepi za neupoštevanje določil.

Izvedeni ukrepi so pokazali, da si velika večina držav močno prizadeva ravnati v skladu z določili. Poleg tega je bilo mogoče v številnih primerih najti rešitev za težave zahvaljujoč vzajemnemu sodelovanju med nacionalnimi uradi in službami Komisije.

Preglednica 3 prikazuje, da je težava s celovitostjo podatkov značilna predvsem za informacije o dovoljenjih za prebivanje.

Preglednica 3: Pregled popolnosti podatkov za posamezna področja (podatki za leto 2011)

Člen 3 Migracije, stanje prebivalstva, pridobitev državljanstva || Člen 4 Azil || Člena 5 in 7 Uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju || Člen 6 Dovoljenja za prebivanje

– Popolni podatki za 26 držav – Nepopolni podatki za 3 države – Ni podatkov za 2 državi || – Popolni podatki za 24 držav – Nepopolni podatki za 6 držav – Ni podatkov za 1 državo || – Popolni podatki za 26 držav – Nepopolni podatki za 4 države – Ni podatkov za 1 državo || – Popolni podatki za 22 držav – Nepopolni podatki za 5 držav – Ni podatkov za 4 države

5.3.        Pravočasnost

Odvisno od tega, za katero vrsto podatkov gre, morajo biti podatki, zajeti v Uredbi, predloženi od 2 do 12 mesecev po končanem referenčnem obdobju.

Več držav članic je imelo zlasti v prvih referenčnih letih Uredbe velike težave z izpolnjevanjem zahtev glede pravočasnosti. Te težave so bile večinoma odpravljene z uvedbo novih statističnih metod in postopkov na nacionalni ravni. Nekatere preostale težave s pravočasnostjo so osamljeni, neponovljivi primeri, ki se pojavijo na primer zaradi kadrovskih sprememb ali motenj, ki jih povzročijo spremembe v računalniških sistemih. Določene države članice se soočajo še z nekaterimi sistematičnimi težavami s pravočasnostjo, ki so večinoma povezane z zbiranjem podatkov o uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju in dovoljenjih za prebivanje, vendar si jih prizadevajo odpraviti.

Preglednica 4: Pregled števila držav, ki podatkov za posamezna področja ne zagotavljajo pravočasno

Člen 3 Migracije, stanje prebivalstva, pridobitev državljanstva || Člen 4 Azil || Člena 5 in 7 Uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju || Člen 6 Dovoljenja za prebivanje

Člen 5 || Člen 7

1 od 29 (podatkov nista predložili 2 državi) || 2 od 30 (podatkov ni predložila 1 država) || 16 od 30 (zamuda od 1 do 365 dni) (podatkov ni predložila 1 država) || 15 od 31 (zamuda od 1 do 29 dni) (podatkov nista predložili 2 državi) || 9 od 27 (zamuda od 1 do 35 dni) (podatkov niso predložile 4 države)

5.4.        Dostopnost objavljenih podatkov

Podatki (in metapodatki) o migracijah za vsa štiri področja so brezplačno na voljo na Eurostatovem spletišču pod temo „Population and social conditions“ (Prebivalstvo in socialne razmere). Podatki so vključeni v zbirke publikacij, kot je Eurostatov letopis[10], in posamezne publikacije, ki se osredotočajo na določene teme, povezane z migracijami[11]. Članek Migration and migrant population statistics (Statistika migracij in migrantskega prebivalstva)[12] v razdelku „Statistics Explained“ (Vodnik po statističnih podatkih) na Eurostatovem spletišču ostaja med desetimi članki z največ ogledi.

Pravočasno in popolnejše zagotavljanje podatkov v skladu z Uredbo pa je Eurostatu pomagalo doseči bolj pravočasno obdelavo in izkazovanje podatkov. Od uveljavitve Uredbe se je časovni zamik med trenutkom, ko Eurostat prejme podatke, in trenutkom, ko so potrjeni podatki objavljeni v Eurostatovi podatkovni zbirki za javno izkazovanje podatkov, občutno zmanjšal. Mesečni podatki o prošnjah za azil so zdaj na primer običajno objavljeni v 4 dneh ali prej.

Statistični podatki so objavljeni tudi na nacionalni ravni.

5.5.        Primerljivost in skladnost

5.5.1.     Opredelitev pojmov

Da bi se zagotovila primerljivost pripravljenih statističnih podatkov, Uredba določa usklajene opredelitve, ki se morajo uporabljati za podatke, predložene Komisiji (Eurostatu). Te opredelitve temeljijo na statističnih priporočilih Združenih narodov ter na trenutni evropski zakonodaji v zvezi z azilom, dovoljenji za prebivanje in nadzorom zunanjih mej.

Uredba je dovolila nacionalnim organom, da so za podatke, predložene za prvo leto izvajanja Uredbe (podatki za leto 2008), uporabili obstoječe nacionalne opredelitve. Tako je bilo nacionalnim organom na voljo več časa za izvedbo potrebnih sprememb postopkov, da bi ustrezali usklajenim opredelitvam.

Ko so nacionalni organi spreminjali statistične opredelitve, je prišlo do kratkoročne izgube primerljivosti med podatki za različna leta, kar je privedlo do prekinitve časovne vrste statističnih podatkov. Srednjeročno do dolgoročno pa se bo zaradi uporabe fiksnih usklajenih opredelitev primerljivost občutno povečala.

Uporaba usklajenih opredelitev in prilagoditev podatkov na nacionalni ravni, tako da ustrezajo tem opredelitvam, sta lahko zapleteni. Pogosto nacionalne opredelitve ustrezajo upravnim praksam in pravilom.

Težave z opredelitvami je bilo najteže reševati v primerih statističnih podatkov o migracijskih tokovih in stanju prebivalstva, zajetih v členu 3 Uredbe. Pri teh podatkih so največja razhajanja med nacionalnimi sistemi, kar zadeva uporabljene vire podatkov. Nekatere države so imele težave celo z identificiranjem ustreznih podatkovnih virov za te podatke. Sedem držav na primer ni moglo uporabiti 12-mesečnega časovnega merila za opredelitev tokov priseljevanja/izseljevanja, ker je nacionalna statistična opredelitev migracije (za razliko od obiska) temeljila na trimesečnem merilu (migrant, ki potrebuje dovoljenje za prebivanje za bivanje, ki traja več kot tri mesece).

Pri členih 5 in 7 o uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju je 11 držav potencialno odstopalo od standardne opredelitve, s tem ko niso mogle potrditi, da so statistike vsebovale število oseb namesto upravnih odločitev ali/in da so se osebe v referenčnem letu v isti kategoriji štele samo enkrat.

5.5.2.     Podatkovni viri

Primerljivost med državami ovira dejstvo, da države članice uporabljajo zelo različne podatkovne vire za pripravo statističnih podatkov o migracijah in prebivanju državljanov EU in državljanov tretjih držav. Uredba državam članicam dovoljuje, da pridobivajo predložene statistične podatke od katerega koli podatkovnega vira glede na nacionalno razpoložljivost in prakso. Statistični podatki, zbrani v skladu z Uredbo, temeljijo na podatkih, pridobljenih iz anket na mejah in v gospodinjstvih, registrov prebivalstva ter upravnih evidenc, povezanih z nadzorom mej, azilnimi postopki in odobritvijo dovoljenj za prebivanje na ozemljih držav članic.

V praksi te razlike v podatkovnih virih vplivajo le na letne statistične podatke o migracijskih tokovih in stanju prebivalstva, predložene v skladu s členom 3 Uredbe. Kot je razvidno iz preglednice 5, vsi statistični podatki, predloženi v skladu z drugimi členi Uredbe, temeljijo na administrativnih virih podatkov. Povečana usklajenost v upravljanju sistemov priseljevanja in azila v EU (na primer z uvedbo skupnega evropskega azilnega sistema) je pripomogla k zagotavljanju visoke primerljivosti omenjenih administrativnih virov in pridobljenih statističnih podatkov.

Člen 9(1) Uredbe dovoljuje tudi, da se v sklopu priprave statističnih podatkov uporabljajo „znanstveno utemeljene in temeljito dokumentirane metode statističnega ocenjevanja“. Takšno ocenjevanje je možno v primerih, ko niso na voljo neposredno merjeni podatki ali, na primer, ko je treba podatke, pridobljene od razpoložljivih nacionalnih virov, prilagoditi, da ustrezajo zahtevanim opredelitvam. Številne države že dolgo uporabljajo statistično ocenjevanje v sklopu priprave uradnih podatkov o migracijah, zlasti v primerih, ko so pretežno uporabljeni podatki, pridobljeni z anketami. Namen tega ukrepa je bilo zagotoviti, da so v primerih, kjer nacionalni organi še naprej uporabljajo ocenjevanje, postopki ocenjevanja pregledni in jasno dokumentirani. Ocenjevanje se običajno uporablja le pri pripravi statističnih podatkov, zbranih v skladu s členom 3 Uredbe.

Preglednica 5: Pregled podatkovnih virov

Člen 3 Migracije || Člen 4 Azil || Člena 5 in 7 EIL (Uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju) || Člen 6 Dovoljenja za prebivanje

Register prebivalstva; register/podatkovna zbirka tujcev; register/podatkovna zbirka dovoljenj za prebivanje; register/podatkovna zbirka delovnih dovoljenj; vzorčno raziskovanje mej; popis; vzorčno raziskovanje gospodinjstev; metoda ocenjevanja; drugo || Administrativni viri || Administrativni viri || Administrativni viri

5.5.3.     Skladnost

Kjer so možne primerjave, rezultati kažejo visoko stopnjo usklajenosti s podatki, zbranimi in objavljenimi v drugih postopkih ter s strani drugih organov. Morebitna odstopanja med podatki, predloženimi Eurostatu, in statistikami, ki jih objavijo nacionalni organi, je mogoče pojasniti z razlikami v opredelitvah, ko se države članice na primer odločijo, da bodo za podatke, objavljene na nacionalni ravni, uporabile obstoječe opredelitve. Statistični podatki o stanju rezidenčnega prebivalstva, zbrani v skladu s členom 3 Uredbe, so skladni s statističnimi podatki o stanju prebivalstva, ki jih Eurostat zbere posebej v okviru svojih demografskih statistik. Pri statistikah o azilu (člen 4) se, če upoštevamo določene razlike v opredelitvah, podatki močno ujemajo s podatki, ki jih objavlja statistični oddelek Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce.

5.6.        Nadaljnji ukrepi za izboljšanje kakovosti

Poleg podatkov zahtevanih z Uredbo, morajo države članice predložiti podrobne metapodatke, ki med drugim navajajo podatkovne vire in postopke, procese ocenjevanja ali modeliranja, ki se utegnejo uporabiti za podatke, ter njihove morebitne vplive na raven skladnosti z opredelitvami v Uredbi. Države članice ustrezno upoštevajo zahtevo za predložitev podrobnih metapodatkov.

Člen 10(2) Uredbe dovoljuje uvedbo izvedbene uredbe Komisije, ki „določa pravila o standardih natančnosti in kakovosti“. Vendar glede na to, da se metode, ki jih države članice uporabljajo za pripravo statističnih podatkov, zajetih v Uredbo, še razvijajo in se ravni kakovosti in natančnosti še izboljšujejo, bi bilo na tej stopnji še prezgodaj, da bi Komisija oblikovala predlog za takšno izvedbeno uredbo. Zato namerava Komisija še naprej uporabljati neformalne dogovore ter uvesti posebne dogovorjene standarde in preskuse, ki naj bi se v obdobju 2013–2015 uporabljali za presojanje, ali so podatki dovolj kakovostni za objavo. S tem pristopom naj bi se zagotovilo, da bi bila naknadna izvedbena uredba realna in izvedljiva ter da bi uporabljala najvišje možne standarde kakovosti. Priporočila glede vsebine in obsega izvedbene uredbe o standardih natančnosti in kakovosti bodo obravnavana v naslednjem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (avgusta 2015). Poročila držav članic o kakovosti predloženih podatkov (kot je zahtevano v členu 12(3) Uredbe o evropski statistiki (Uredba (ES) 223/2009) bodo zagotovila nadaljnje informacije za pripravo izvedbene uredbe.

Komisija je ustanovila delovno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov s področja statistike o migracijah iz šestih nacionalnih statističnih uradov, ki ji bodo pomagali pripraviti posebne standarde kakovosti, ki se bodo uporabljali za podatke iz različnih zbirk podatkov, zajetih z Uredbo.

6.           Stroški in obremenitve statistike o migracijah

Vrste statistik, ki jih zahteva Uredba, so potrebne tudi za nacionalne namene, na primer za upravljanje nacionalnega sistema za obravnavo prošenj za azil ali za spremljanje politik nadzora mej. Podatki, uporabljeni za pripravo statistik, skoraj v vseh primerih temeljijo na obstoječih upravnih in statističnih sistemih. Posebne obremenitve, s katerimi se soočajo nacionalni organi zaradi Uredbe, so torej povezane s potrebo po pripravi posebnih razčlenitev ali preglednic, ki se sicer morda ne bi izdelale, ter s potrebo po uporabi usklajenih statističnih opredelitev in konceptov. Pri nekaterih nacionalnih organih se je to zgodilo v obliki enkratnih stroškov, povezanih s potrebnimi prilagoditvami metod, postopkov in sistemov.

Obseg dodatnih obremenitev se je v državah članicah razlikoval glede na stopnjo podobnosti med obstoječimi nacionalnimi sistemi za migracijske statistike in zahtevami Uredbe. Vendar pa naj bi bili v večini držav članic in za večino statističnih podatkov, ki jih zajema Uredba, dodatni stroški in obremenitve relativno omejeni ter sorazmerni s prednostmi na ravni EU in nacionalni ravni zaradi celovitejših in bolj usklajenih statistik o migracijah.

7.           Spremljanje skladnosti

Izvajanje Uredbe je privedlo do večje celovitosti in usklajenosti evropskih statističnih podatkov o migracijah in mednarodni zaščiti. Kljub tem izboljšavam je v nekaterih državah članicah treba nadaljevati z delom pri nekaterih zbranih statističnih podatkih. Uredba zajema štiri glavne zbirke podatkov in pri vsaki od njih se pojavljajo posebne metodološke težave. Razprave z nacionalnimi dobavitelji podatkov med pripravo Uredbe so pokazale, da bi bilo treba pri izvajanju uporabiti iterativen pristop in uvajati spremembe postopoma, v obdobju več let. Vendar pa si je treba ves čas prizadevati, da se izvedba v celoti zaključi in da se odpravijo preostale težave glede neusklajenosti z Uredbo.

8.           Sklepna ugotovitev

Uredba (ES) št. 862/2007 je privedla do zelo velikih izboljšav na področju evropskih statistik o migracijah in mednarodni zaščiti. Podatki, ki jih nacionalni organi dobavijo Komisiji, so popolnejši in zdaj v večini primerov temeljijo na primerljivih statističnih opredelitvah. Ustrezno se je povečala tudi uporaba teh statistik s strani uradnih organov na evropski in nacionalni ravni, nevladnih organov ter državljanov.

Glede na širok razpon statističnih podatkov, zbranih v skladu z Uredbo, ter s konceptualno in metodološko zahtevnostjo zajetih statističnih tem je bilo pričakovati, da bo izvajanje dolgotrajno in da ga bodo spremljale številne težave. Mnoge težave, ki so bile odkrite na zgodnji stopnji izvajanja Uredbe, so bile odpravljene. Kljub temu ostajajo resne pomanjkljivosti, povezane s podatki, ki so jih predložile nekatere države članice, in sicer večinoma v zvezi z nerazpoložljivostjo določenih ključnih statistik, pravočasnim zagotavljanjem podatkov za nekatera področja ter nepravilno uporabo usklajenih statističnih opredelitev.

Podatki, zahtevani v skladu z Uredbo, bi morali ob upoštevanju zmožnosti dajalcev podatkov odražati naraščajoče potrebe uporabnikov. To bi lahko v prihodnje privedlo do sprememb Uredbe, s katerimi bi se vanjo vključile nove kategorije podatkov ali posebne razčlenitve in/ali izločile zahteve v zvezi s podatki, kadar bi veljale za manj koristne.

Preostale težave z omenjenimi statistikami je treba reševati s ponavljajočimi se in usklajenimi prizadevanji. Za to bosta potrebna stalna komunikacija in sodelovanje med ustreznimi nacionalnimi organi in Komisijo.

[1]               UL L 199, 31.7.2007, str. 23.

[2]               Uredba Komisije (EU) št. 216/2010 z dne 15. marca 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti v zvezi z določitvijo kategorij razlogov za izdajo dovoljenj za prebivanje. (UL L 66, 16.3.2010, str. 1).

[3]               Uredba Komisije (EU) št. 351/2010 z dne 23. aprila 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti v zvezi z opredelitvijo kategorij skupin glede na državo rojstva, skupin glede na državo prejšnjega običajnega prebivališča, skupin glede na državo prihodnjega običajnega prebivališča in skupin glede na državljanstvo. (UL L 104, 24.4.2010, str. 37).

[4]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Letno poročilo o priseljevanju in azilu (COM(2011) 291 final.).

                http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0291:FIN:SL:PDF

[5]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Sporočilo o migracijah (COM(2011) 248 final.)

                http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0248:FIN:SL:PDF

[6]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Sporočilo o okrepljeni solidarnosti znotraj EU na področju azila (COM(2011) 835 final)

                http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0835:FIN:SL:PDF

[7]               Delovni dokument služb Komisije: Demografsko poročilo 2010 – Older, more numerous and diverse Europeans (Starejši, številnejši in bolj raznoliki Evropejci)

                http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KE-ET-10-001

[8]               Migrants in Europe: a statistical portrait of the first and second generation (Migranti v Evropi: statistični portret prve in druge generacije)

                http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-31-10-539

[9]               Odločba Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže (UL L 131, 21.5.2008, str. 7).

[10]             http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-CD-11-001

[11]             Kot primer si oglejte katero od aktualnih Eurostatovih publikacij, kot je Asylum applicants and first instance decisions on asylum applications (Prosilci za azil in prvostopenjske odločbe o prošnjah za azil): drugo četrtletje 2011 – številka izdaje 11/2012 http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-SF-12-011 ali Immigration to EU Member States down by 6 % and emigration up by 13 % in 2008 (Priseljevanje v države članice EU se je v letu 2008 znižalo za 6 %, izseljevanje pa zvišalo za 13 %) – številka izdaje 1/2011.

[12]             http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Migration_and_migrant_population_statistics