SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (strategija EU za mlade za obdobje 2010–2018)

1.           UVOD

V skladu z Resolucijo Sveta o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)[1] je treba na koncu vsakega triletnega obdobja sestaviti poročilo EU o mladih, ki ima dvojni namen: v poročilu se oceni napredek pri uresničevanju splošnih ciljev strategije EU za mlade, hkrati pa je poročilo tudi podlaga za določitev prednostnih nalog za prihajajoče delovno obdobje.

To sporočilo je osnutek poročila EU o mladih, ki ga mora potrditi Svet. Spremljata ga dva delovna dokumenta služb Komisije: prvi opisuje položaj mladih v EU, drugi pa analizira ukrepe, sprejete na podlagi strategije.

2.           EVROPA 2020 – PODPORA MLADIM V ČASU KRIZE

Evropa prestaja krizo, ki je mlade Evropejce prizadela z doslej najvišjimi stopnjami brezposelnosti ter tveganjem socialne izključenosti in revščine. Strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020 določa okvir za usklajeni evropski odziv, da bi iz krize izšli močnejši ter izboljšali dolgoročno blaginjo evropskih državljanov.

Strategija Evropa 2020 ima velik poudarek na mladih, med drugim s krovnim ciljem zmanjšanja šolskega osipa in povečanja doseganja terciarne izobrazbe. Dva druga krovna cilja strategije se prav tako jasno nanašata na mlade, in sicer zmanjšanje tveganja revščine in povečanje deleža zaposlenega prebivalstva. Poleg tega vodilna pobuda Mladi in mobilnost[2] spodbuja mobilnost mladih, slednji pa so vključeni tudi v Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta[3] ter Evropsko platformo proti revščini in socialni izključenosti[4].

Evropska komisija je v drugem evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik poudarila potrebo po ukrepanju za zmanjšanje nesprejemljivo visoke stopnje brezposelnosti mladih. V letnem pregledu rasti 2012, ki določa prednostne naloge za ukrepanje na ravni EU in nacionalni ravni za spodbujanje rasti ter ustvarjanje delovnih mest, je Komisija države članice pozvala, naj podprejo zaposlovanje mladih. Med konkretnimi priporočili je bilo spodbujanje kakovostnih vajeništev in pripravništev ter podjetniških spretnosti. Pozvala je tudi k reformam zakonodaje o zaposlovanju ter k reformam na področju izobraževanja in usposabljanja. Komisija je poleg tega izrazila zaskrbljenost, da je na preizkušnji socialno tkivo EU, ter države članice pozvala, naj zaščitijo ranljive v zvezi s socialno zaščito, strategijami vključevanja ter dostopom do storitev, ki zagotavljajo vključevanje na trg dela in v družbo[5]. Sprejeta so bila priporočila za posamezno državo[6], ki upoštevajo stanje v posameznih državah članicah.

V teh okoliščinah je Evropska komisija predlagala posebno pobudo Priložnosti za mlade[7], katere cilj je zagotoviti uporabo finančnih sredstev ter okrepiti prizadevanja za znižanje brezposelnosti mladih in povečanje njihove zaposljivosti. Komisija je državam članicam tako svetovala boljšo uporabo Evropskega socialnega sklada za podporo mladim. Akcijske skupine Komisije pomagajo osmim državam članicam[8], v katerih je brezposelnost mladih nad povprečjem. Poleg tega nedavni „sveženj o zaposlovanju“[9] vključuje prvo poročilo o napredku o pobudi Priložnosti za mlade in posvetovanje o novem okviru kakovosti za pripravništva.

Komisija si prizadeva tudi za odstranitev ovir, s katerimi se državljani EU, tudi mladi, srečujejo pri uveljavljanju svojih pravic kot državljani EU, zlasti pravice do prostega gibanja znotraj EU, med drugim za namene prostovoljnega dela, študija ali dela.

Prizadevanja za povečanje zaposljivosti, učne mobilnosti in udeležbe mladih podpirata obstoječa programa Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji, ki ju bo po letu 2014 nadomestil nov program EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih.

3.           STRATEGIJA EU ZA MLADE – VLAGANJE V MLADE TER KREPITEV NJIHOVE VLOGE

Leta 2009 je Svet potrdil prenovljeni okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), ki temelji na sporočilu „Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja“[10]. Dva splošna cilja strategije EU za mlade sta s krepitvijo sodelovanja in izmenjavo dobrih praks:

(i)           ustvariti več možnosti in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela;

(ii)          spodbujati aktivno državljanstvo, socialno vključenost in solidarnost med vsemi mladimi.

Strategija EU za mlade temelji na ukrepih. Razdeljena je na osem področij politik („področij ukrepanja“), kot je prikazano v drevesnem diagramu: izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, socialna vključenost, zdravje in dobro počutje, udeležba, kultura in ustvarjalnost, prostovoljstvo ter mladi in svet.

Instrumenti, na katerih sloni strategija, so: oblikovanje politik na podlagi dokazov, vzajemno učenje, redna poročila o napredku, širjenje rezultatov in spremljanje, strukturiran dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami ter uporaba programov in skladov EU. V tej strategiji je mladinsko delo[11] obravnavano kot podpora vsem področjem ukrepanja, medsektorsko sodelovanje pa kot temeljno načelo.

4.           PRVO OBDOBJE STRATEGIJE EU ZA MLADE (2010–2012)

Skoraj vse države članice poročajo, da je strategija EU za mlade okrepila obstoječe prednostne naloge na nacionalni ravni, nekaj držav članic pa poudarja njen neposredni učinek. Litva je na primer strategijo uporabila kot vodilni dokument pri razvoju lastnega programa nacionalne mladinske politike, v Avstriji se je okrepila povezava med mladinsko politiko in politikami trga dela, v flamski skupnosti v Belgiji pa se je okrepil dialog z mladimi.

Strategija EU za mlade zagovarja medsektorski pristop na vseh ravneh pri izvajanju okvira mladinske politike. Večina držav članic poroča, da imajo nacionalno strategijo za mlade ali medsektorski načrt, namenjen mladim. Vse države članice razen dveh imajo medresorsko delovno skupino o mladih ali kak drug institucionaliziran instrument. Čeprav nekaj nacionalnih poročil o mladih daje dober zgled, pa take skupine pogosto sestavljajo različni akterji in zainteresirane strani z „osnovnega“ področja mladinske politike, medtem ko je sodelovanje drugih vladnih ministrstev šibko ali pa ga sploh ni, kar omejuje medsektorsko naravo skupin.

Mladinsko delo podpira številna področja ukrepanja. Večina držav članic poroča, da so sprejele ukrepe za podporo mladinskemu delu v skladu z Resolucijo Sveta o mladinskem delu[12]. Julija 2010 je v okviru belgijskega predsedstva Svetu EU potekala evropska konvencija o mladinskem delu, na kateri so se zbrali oblikovalci politike in interesne skupine mladih iz vse Evrope ter sprejeli deklaracijo, ki obravnava prednostne naloge in ukrepe na področju mladinskega dela v prihodnjih letih.

4.1.        IZVAJANJE OSMIH PODROČIJ UKREPANJA

Strategija EU za mlade na vsakem od svojih področij ukrepanja predlaga pobude za države članice in/ali Komisijo. V nadaljevanju je pregled ukrepov, sprejetih na ravni EU, in tistih, o katerih so države članice poročale za delovno obdobje 2010–2012[13].

Izobraževanje in usposabljanje

Komisija in države članice sodelujejo za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja prek strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju „ET 2020“[14]. Komisija je leta 2011 predlagala strategijo za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov[15] ter pripravlja pobudo o „ponovnem razmisleku o spretnostih“, ki naj bi se začela še leta 2012 kot podpora razvoju politike na področju spretnosti in kompetenc.

Strategija EU za mlade se osredotoča zlasti na neformalno učenje kot dopolnilno orodje za pridobivanje medpredmetnih spretnosti[16], ki so zelo cenjene na trgu dela[17]. Komisija bo v letu 2012 predlagala osnutek priporočila Sveta o priznavanju in potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, pripravlja pa tudi orodja za lažje beleženje spretnosti, pridobljenih z neformalnim učenjem.

Tako Komisija kot države članice dejavno podpirajo mladinske organizacije, ki ponujajo veliko možnosti za neformalno učenje. Veliko držav članic poudarja vlogo mladinskega dela za pomoč mladim, ki zgodaj opustijo šolanje, da se vrnejo v izobraževanje ali na delo. V tem okviru so nedavno sprejele ukrepe za povečanje ozaveščenosti o neformalnem učenju in priznavanje učnih rezultatov na nacionalni ravni.

Zaposlovanje in podjetništvo

Zaposlovanje mladih je bila splošna prednostna tema prvega trojnega predsedstva po začetku veljavnosti strategije EU za mlade. V tem obdobju je Svet sprejel resoluciji o dejavnem vključevanju mladih[18] in vlogi mladinskega dela pri spodbujanju zaposljivosti mladih. Prvo obdobje strukturiranega dialoga se je prav tako osredotočalo na zaposlovanje mladih. Mladi so predlagali konkretne ukrepe, ki so bili upoštevani v resoluciji Sveta[19]; ta poudarja potrebo po dostopu do informacij o trgu dela, neformalnem učenju, okviru kakovosti za pripravništva, poudarjanju prožne varnosti in enakem dostopu do mobilnosti. Priporočila so bila upoštevana v poznejših pobudah Komisije, na primer v osnutku priporočila o neformalnem in priložnostnem učenju ter v širšem okviru pobude Priložnosti za mlade.

Iz nacionalnih poročil o mladih izhaja, da je več držav članic spremenilo svoje delovno pravo ali uporabilo davčne spodbude za izboljšanje dostopa mladih do trga dela. Te pogosto spremljajo programi, ki mladim omogočajo pridobivanje delovnih izkušenj ali svetovanje.

V večini držav članic se vse bolj spodbuja podjetniško izobraževanje. Osem držav je že sprejelo posebne strategije, 13 držav pa je podjetniško izobraževanje vključilo v svoje nacionalne strategije za vseživljenjsko učenje, mlade ali rast[20].

Na ravni EU je imelo podjetništvo mladih posebno mesto v evropskem tednu mladih, ki je mlade ozaveščal o pomenu podjetniških spretnosti in ustanovitvi podjetja kot poklicni možnosti. Izvajajo se tudi številni ukrepi v podporo podjetniškemu učenju na vseh ravneh izobraževanja.

Zdravje in dobro počutje

Mladi so na ravni EU posebna ciljna skupina evropskih pobud na področju zdravja, ki so bile sprejete za odpravljanje kajenja, škode zaradi uživanja alkohola, prehranskih motenj, debelosti in uporabe drog.

Vse države članice razen dveh poročajo, da so sprejele konkretne ukrepe na podlagi Resolucije Sveta o zdravju in dobrem počutju mladih[21]. Veliko držav članic omenja pobude, ki se osredotočajo na posebna vprašanja, kot so alkohol, tobak ali zdrava prehrana, ali poudarja pomen vzajemnega (peer-to-peer) izobraževanja za spodbujanje zdravega življenjskega stila.

Socialna vključenost

Pobude EU za odpravljanje brezposelnosti mladih pomembno prispevajo tudi k socialni vključenosti mladih. Večina držav članic je mlade obravnavala kot posebno ciljno skupino v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti 2010. Te pobude izpostavljajo potrebo po odpravljanju revščine od zgodnje mladosti, da se prekine medgeneracijski krog revščine.

Veliko držav članic potrjuje pomen medsektorskega pristopa k socialni vključenosti, ki jo na primer povezujejo s politikami izobraževanja, zaposlovanja ali zdravja. Veliko jih poroča o posebnih programih usposabljanja, namenjenih mladinskim delavcem, mladinskim voditeljem in mladim za razvoj medkulturne ozaveščenosti in odpravljanje predsodkov. Več držav članic je navedlo primere podpornih ukrepov za mlade v zvezi s stanovanjskim vprašanjem.

Udeležba

Udeležba mladih je imela v zadnjih letih pomembno vlogo v mladinski politiki EU. Svet je svojo zavezanost temu področju potrdil z določitvijo „udeležbe mladih v demokratičnem življenju“ kot splošne prednostne naloge drugega trojnega predsedstva na področju mladih (druga polovica leta 2011–2012), v skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju EU. Strukturiran dialog je postal vse bolj vpliven instrument za vključevanje mladih v postopek odločanja. Vse države članice so ustanovile nacionalne delovne skupine za izvedbo posvetovanj z mladimi v svojih državah, s katerimi so prispevale k razpravam na ravni EU.

Komisija je sprejela ukrepe za povečanje zbirke podatkov o udeležbi, in sicer z javnomnenjsko raziskavo Eurobarometer „Mladi in mobilnost“[22] ter prihajajočo študijo o spreminjajočih se vzorcih udeležbe mladih. Začela je tudi dva procesa, katerih rezultati bodo vidni v naslednjem triletnem obdobju, tj. prenovo evropskega mladinskega portala[23] kot interaktivne platforme za spletno udejstvovanje ter „kartico Mladi in mobilnost“, ki bo s spodbudami, informacijami in podpornimi storitvami še olajšala mobilnost in udeležbo mladih.

Udeležba je jedro mladinske politike v vseh državah članicah; izvedenih je bilo več dejavnosti, med drugim razvoj struktur za vključitev mladih v odločanje, spletni dialog pa bi se lahko še okrepil.

Prostovoljstvo

Države članice in Komisija so v okviru strokovne skupine sodelovale pri izvajanju Priporočila o mobilnosti mladih prostovoljcev v EU[24]. Približno polovica držav članic poroča, da so na podlagi tega priporočila povečale ozaveščenost o možnostih mobilnosti za mlade prostovoljce. Poleg Evropske prostovoljne službe številne države članice poročajo, da imajo dvo- ali večstranske programe izmenjav.

Številne države članice so razvile nacionalne programe prostovoljstva ali vzpostavile novo civilno službo. V evropskem letu prostovoljstva (2011) so mladi in mladinske organizacije s sodelovanjem poudarjali mladinsko razsežnost prostovoljstva.

Kultura in ustvarjalnost

Države članice in Komisija na tem področju tesno sodelujejo v okviru Evropske agende za kulturo[25]. Svet je pomen ustvarjalnosti, kulture in vloge mladih izpostavil v številnih svojih sklepih[26]. Študija iz leta 2010 o dostopu mladih do kulture v Evropi[27], izvedena v okviru strategije EU za mlade, vsebuje primere dobrih praks in predloge za odpravo ovir, kot so stroški in razdalje.

Države članice sicer priznavajo povezave med kulturo, ustvarjalnostjo in mladinsko politiko, vendar nacionalna poročila o mladih ne vključujejo veliko dejavnosti na tem „področju ukrepanja“.

Mladi in svet

Komisija je prek mladinskega partnerstva s Svetom Evrope organizirala simpozije na visoki ravni o mladinski politiki v svojih vzhodnih in južnih sosedah[28] ter na njih sodelovala. Svet je sprejel sklepe o vzhodni razsežnosti sodelovanja mladih[29], da bi se povečala ozaveščenost v Vzhodni Evropi in na Kavkazu. Sprejeta je bila tudi odločitev o vzpostavitvi „mladinskega okna vzhodnega partnerstva“, da bi se financiralo več možnosti za partnerstva in sodelovanje mladih v okviru programa Mladi v akciji. V Evropi in na Kitajskem so v letu mladih EU–Kitajska 2011 potekale različne dejavnosti. Komisija je prispevala tudi k mednarodnemu letu mladih v organizaciji ZN in vrhu mladih v Mehiki leta 2011. Poleg tega je v okviru dvostranskega sporazuma o sodelovanju s Kanado soorganizirala dve strateški konferenci.

Čeprav je „mladi in svet“ novo področje ukrepanja, države članice poročajo, da so bile na njem dejavne že pred letom 2010, in še naprej poudarjajo njegov pomen. Skoraj polovica držav članic poroča, da so to vprašanje obravnavale v učnih načrtih ali kot del strategij mladinske politike. Večina držav članic zagotavlja mladim priložnosti za izmenjavo mnenj z oblikovalci politik o globalnih vprašanjih.

4.2.        IZVEDBENI INSTRUMENTI

Strategija EU za mlade uporablja niz namenskih instrumentov za izvajanje dejavnosti na osmih zgoraj opisanih področjih. V naslednjih odstavkih je ocenjeno, kako uspešno so bili ti instrumenti uporabljeni za doseganje splošnih ciljev strategije.

Oblikovanje politik na podlagi dokazov

Poleg strategije EU za mlade je Komisija skupaj s strokovnjaki, ki so jih imenovale države članice in interesne skupine mladih, razvila pregled kazalnikov EU na področju mladih, ki je bil objavljen leta 2011[30]. Ta pregled vključuje 40 kazalnikov, ki pokrivajo vseh osem področij ukrepanja. Študija dokazuje, da je razvoj kazalnikov EU na področju mladih ne samo izboljšal priznavanje in prepoznavnost mladinske politike, ampak je sprožil tudi pozitiven razvoj v državah članicah tako pri medsektorskem sodelovanju kot tudi pri uporabi pristopa na podlagi dokazov.

V prvem delovnem obdobju strategije je Komisija izvedla dve študiji[31] in javnomnenjsko raziskavo Flash Eurobarometer o mladih (Fl319a in Fl319b). Evropski center znanja za področje mladinske politike (European Knowledge Centre on Youth Policy) v okviru mladinskega partnerstva med EU in Svetom Evrope je prek svojega spletnega portala prav tako prispeval h krepitvi oblikovanja mladinske politike v Evropi na podlagi dokazov.

Vzajemno učenje

Odprta metoda koordinacije je dober okvir za vzajemno učenje in izmenjavo izkušenj med nacionalnimi oblikovalci mladinskih politik. Vsakih šest mesecev država, ki predseduje Svetu EU, organizira konferenco EU o mladih s podporo Komisije in v povezavi s srečanji visokih uradnikov, pristojnih za mladinsko politiko. Na teh konferencah se zberejo mladi in oblikovalci politike iz vse EU, da razpravljajo o rezultatih strukturiranega dialoga in pripravijo skupna priporočila za resolucije ali sklepe Sveta[32]. Vzajemno učenje je bilo omogočeno tudi s posebno dejavnostjo vzajemnega učenja o medsektorskem sodelovanju[33].

Redna poročila o napredku, širjenje rezultatov in spremljanje

Za to poročilo je Komisija razvila spletni vprašalnik o konkretnih predlogih ukrepov iz strategije EU za mlade. Tako je bilo mogoče narediti primerjalno oceno nacionalnih poročil o mladih, ki so jih predložile vse države članice ter Norveška, Švica, Črna gora in Hrvaška[34]. Svoj prispevek je predložil tudi Evropski mladinski forum, platforma, na kateri so zastopane mednarodne nevladne mladinske organizacije in nacionalni mladinski sveti.

Komisija je poleg objave delovnega dokumenta služb Komisije k poročilu EU o mladih na svojem spletišču objavila tudi vsa nacionalna poročila o mladih. To je v skladu s strategijo EU za mlade, ki poziva k obsežnemu širjenju rezultatov poročanja.

Strukturiran dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami

Vse države članice so zgodaj v prvem obdobju ustanovile nacionalne delovne skupine za strukturiran dialog z mladimi. Strukturiran dialog, ki je razvita in uradna metoda posvetovanja z mladimi, je postal dinamičen sestavni del oblikovanja mladinske politike. Posvetovanja, ki so bila izvedena med prvim trojnim predsedstvom (2010–2011), so prinesla dragocena skupna priporočila oblikovalcev mladinske politike in mladih o najbolj perečih vprašanjih zaposlovanja.

V razvijajočem se dialogu sodeluje vse več posameznikov: v zadnjem krogu posvetovanj je neposredno sodelovalo več kot 20 000 mladinskih voditeljev in mladih.

Uporaba programov EU

Program Mladi v akciji je ključni instrument za podporo strategiji EU za mlade in je skupaj s programom Vseživljenjsko učenje prispeval k učni mobilnosti mladih. Osredotoča se na dejavnosti neformalnega učenja za mlade, mladinske delavce in mladinske organizacije. V skladu s strategijo EU za mlade spodbuja občutek državljanstva in solidarnosti med mladimi, mladinsko delo, prostovoljstvo in civilne dejavnosti pa izpostavlja kot primerno okolje za pridobivanje prečnih spretnosti. V programu je leta 2010 sodelovalo okoli 150 000, leta 2011 pa okoli 185 000 posameznikov, kar pomeni veliko povečanje v primerjavi z začetkom programa (111 000 sodelujočih v letu 2007).

Skoraj vse države članice poročajo, da so za vključitev mladih na trg dela uporabile druge vire financiranja EU, kot so Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in/ali program za zaposlovanje in socialno solidarnost Progress.

5.           NASLEDNJE OBDOBJE (2013–2015)

Krepitev povezave med strategijo EU za mlade in strategijo Evropa 2020

V skladu z resolucijo Sveta o strategiji EU za mlade bo za vsako delovno obdobje določena vrsta prednostnih nalog za evropsko sodelovanje, da bi se prispevalo k področjem ukrepanja, opredeljenim v strategiji. Prednostne naloge za naslednje obdobje je treba sprejeti na podlagi tega poročila EU o mladih.

V prvem obdobju so se predsedstva Svetu EU osredotočala na „zaposlovanje in podjetništvo“ ter „udeležbo“. Strategija EU za mlade in njena področja delovanja zajemajo celoten niz vprašanj, ki zadevajo mlade na prehodu v zaposlitev, vendar nanje vplivajo različno. Strategija zlasti priznava in krepi medsebojno povezanost teh področij in zainteresiranih strani, da se zagotovijo učinkoviti instrumenti za uskladitev politik in doseganje sinergij.

Poročila EU in držav o mladih potrjujejo trdnost in pomen strategije EU za mlade in njena dva splošna cilja: (i) ustvariti več možnosti in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela ter (ii) spodbujati državljanstvo, socialno vključenost in solidarnost. Oba cilja sta v skladu s strategijo Evropa 2020, letnim pregledom rasti 2012 ter pobudama Mladi in mobilnost in Priložnosti za mlade.

Prednostne naloge za naslednje delovno obdobje bi morale odsevati zdajšnje splošne prednostne naloge in dejavnosti v okviru strategije Evropa 2020. Brezposelnost mladih bo še naprej visoko na seznamu prednostnih nalog EU. Države članice bi se morale ob upoštevanju letnega pregleda rasti 2012 in morebitnih sprememb prednostnih nalog na podlagi letnega pregleda rasti 2013 ter pobude Priložnosti za mlade osredotočiti zlasti na mlade, ki niso zaposleni ali se ne izobražujejo oziroma usposabljajo, ter pri tem v celoti uporabiti razpoložljiva finančna sredstva EU. Okrepiti bi morale prizadevanja za povečanje dostopa mladih do pogodb o delu, vajeništvu in pripravništvu ter izboljšanje njihove zaposljivosti.

Komisija podpira prizadevanja držav članic z novimi pobudami EU, kot so „tvoja prva zaposlitev EURES“, ki mladim pomaga pri iskanju dela v tujini, podpora razvoju jamstev za mlade[35] in okvir kakovosti za pripravništva. Povečala je tudi možnosti za učno mobilnost v okviru programov Vseživljenjsko učenje[36] in Mladi v akciji[37]. Poleg tega se lahko s pomočjo medsektorskih orodij, razvitih v okviru strategije EU za mlade, spodbujajo partnerstva med različnimi akterji, ki mladim pomagajo pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev, kot so službe za zaposlovanje, izvajalci izobraževanj, mladinsko delo, socialne službe, delodajalci in mladi sami. Tesnejše sodelovanje na terenu je lahko koristno za zagotavljanje prilagojenih pristopov, zlasti za mlade, ki imajo zapletenejše življenjske razmere ali ki se jih težko doseže s konvencionalnimi metodami. Strategija lahko vpliva tudi na spodbujanje in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja prek mladinskega dela ter spodbujanje udeležbe v mladinskih organizacijah za pridobivanje prečnih spretnosti. Tako lahko prispeva h krepitvi sinergij med različnimi oblikami formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja.

Razmere na trgu dela in brezposelnost imajo povezane socialne učinke. Letni pregled rasti 2012 vsebuje jasne znake povečanja števila ljudi s tveganjem dohodkovne revščine, zlasti revščine otrok, in socialne izključenosti, v večini ekstremih primerov s hudimi zdravstvenimi težavami in brezdomstvom. Vse več mladim grozi socialna izključenost.

Strategija EU za mlade ima lahko pomembno vlogo pri pomoči ranljivim mladim. Temelji namreč na medsektorskem pristopu in poudarjanju udeležbe vseh mladih v različnih vidikih družbe ter obravnava številne izzive, povezane z izključenostjo, odtujitvijo in prizadevanji mladih za samostojno življenje. V prihodnjih letih bi se morala bolj osredotočati na posledice trenutne krize in njene učinke na socialno vključenost ter na zdravje in dobro počutje mladih. Za to pa se mora strategija bolj osredotočati na udeležbo v demokratičnih in družbenih dejavnostih ter mladinsko delo obravnavati kot osnovo za razvoj življenjskih spretnosti mladih, njihov splošni osebni razvoj in razvoj občutka pripadnosti družbi, v kateri živijo.

Nadaljnje izvajanje

Medsektorsko sodelovanje se lahko še izboljša na vseh področjih politike, ki zadevajo mlade. Države članice bi si morale prizadevati za krepitev medresorskega sodelovanja na nacionalni ravni. Potrebna so tudi dodatna prizadevanja za oblikovanje mladinske politike bolj na podlagi dokazov ter izmenjavo dobrih praks z vzajemnim učenjem.

Mladinska politika mora nadaljevati dialog z mladimi, da bi v celoti razumela izzive, s katerimi se srečujejo, ter njihova pričakovanja do oblikovalcev politike in tistih, ki jim zagotavljajo podporo. Strukturiran dialog z mladimi je možno še dodatno razviti, in sicer z bolj vključujočim članstvom nacionalnih delovnih skupin in z zagotavljanjem, da oblikovalci politik bolj upoštevajo priporočila mladih.

Komisija bo razvila „kartico Mladi in mobilnost“, da se mladim olajša mobilnost znotraj Evrope. Z novimi interaktivnimi orodji Evropskega mladinskega portala bo pomagala vsem mladim, zlasti tistim z manj možnostmi, in olajšala dialog z njimi. Mladinska politika bo preučila tudi ukrepe za spodbujanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih pri spopadanju z izzivi, povezanimi z zaposlovanjem, zaposljivostjo in vključevanjem[38].

Program Mladi v akciji in prihodnji program EU za mlade bosta imela posebno vlogo pri podpori tem pobudam.

6.           SKLEPNE UGOTOVITVE

Izvajanje prvega triletnega delovnega obdobja strategije EU za mlade 2010–2012 je pokazalo, da strategija pomeni trajen in prožen okvir za celo vrsto ukrepov Komisije, držav članic in drugih relevantnih zainteresiranih strani. S svojim medsektorskim in vsevključujočim pristopom je vzbudila zanimanje in navdihnila ne samo države članice EU, temveč tudi širšo Evropo in druge države po svetu.

Strategija EU za mlade je služila kot sredstvo za povezovanje področij ukrepanja, med drugim zaposlovanja in podjetništva, izobraževanja in usposabljanja ter socialne vključenosti, z namenom razvoja večstranskih rešitev za pomoč mladim. To se je izkazalo za primerno pri iskanju rešitev za odpravo trenutnih visokih stopenj brezposelnosti mladih in podporo vse večjemu številu mladih, ki niso zaposleni ali se ne izobražujejo oziroma usposabljajo. Mladinsko delo je prispevalo k razvoju mladih in lahko naredi še več na vseh področjih ukrepanja.

Udeležba mladih v demokratičnem življenju je v središču mladinske politike. S poglabljanjem in širitvijo dialoga z mladimi se ne povečujeta zgolj kakovost in legitimnost mladinske politike, ampak tudi pričakovanja do EU in njenih držav članic. EU mora storiti vse, kar je v njeni moči, za spodbujanje vseh mladih Evropejcev, da se vključijo v oblikovanje prihodnosti EU, zlasti na področjih, ki so zanje najpomembnejša, kot so pokazala posvetovanja in javnomnenjske raziskave.

Da bi še povečali prispevek strategije EU za mlade k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, mora njeno drugo triletno delovno obdobje (2013–2015) obravnavati izzive, s katerimi se mladi srečujejo zaradi krize. Poudarek mora še naprej ostati na zaposlovanju in podjetništvu ter večjemu dostopu do dela, kot tudi razvoju inovativnih in ustvarjalnih sposobnosti mladih. Strategija se mora bolj osredotočati na socialno vključenost, zdravje in dobro počutje. Prihodnji program EU za mlade bo prispeval k doseganju teh ciljev strategije EU za mlade.

[1]               UL C 311, 19.12.2009, str. 1–11.

[2]               COM(2010) 477.

[3]               COM(2010) 682.

[4]               COM(2010) 758.

[5]               COM(2011) 815.

[6]               COM(2012) 299.

[7]               COM(2011) 933.

[8]               Grčiji, Irski, Italiji, Latviji, Litvi, Portugalski, Slovaški in Španiji.

[9]               COM(2012) 173, SWD(2012) 98, SWD(2012) 99.

[10]             V nadaljnjem besedilu je ta okvir poimenovan „strategija EU za mlade“.

[11]             Mladinsko delo zajema široko paleto socialnih, kulturnih, izobraževalnih ali političnih dejavnosti mladih, z mladimi ali za mlade. Gre za „zunajšolsko“ izobraževanje in prostočasne dejavnosti, ki jih upravljajo poklicni ali prostovoljni mladinski delavci in mladinski voditelji. Temelji na neformalnem učenju in prostovoljni udeležbi.

[12]             UL C 327, 4.12.2010, str. 1–5.

[13]             Dejavnosti na področjih ukrepanja strategije so podrobneje opisane v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja to sporočilo.

[14]             UL C 119, 28.5.2009, str. 2–10.

[15]             COM(2011) 567.

[16]             Glej tudi okvir o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, UL L 394, 30.12.2006.

[17]             Raziskava Eurobarometer o „odnosu delodajalcev do spretnosti“.

[18]             UL C 137, 27.5.2010, str. 1–6.

[19]             UL C 164, 2.6.2011, str. 1–4.

[20]             Entrepreneurship Education at School in Europe (Podjetniško izobraževanje v šoli v Evropi), Evropska komisija, 2012.

[21]             UL C 319, 13.12.2008, str. 1–3.

[22]             Mladi in mobilnost – analitska poročila (Flash Eurobarometer 319a in 319b, maj 2011), ciljna starostna skupina 15–30.

[23]             http://europa.eu/youth.

[24]             UL C 319, 13.12.2008, str. 8–10.

[25]             UL C 287, 29.11.2007, str. 1–4.

[26]             UL C 326, 3.12.2010, str. 2–3; UL L 372, 20.12.2011, str. 19–23; UL C 169, 15.6.2012, str. 1–4.

[27]             Interarts, EACEA/2008/01.

[28]             Sharm-al-Sheikh (2010), Odesa (2011), Tbilisi (2012), Tunis (2012).

[29]             UL C 372, 20.12.2011, str. 10–14.

[30]             SEC(2011) 401.

[31]             Študijo o dostopu mladih do kulture (InterARTS, 2010) in študijo o udeležbi mladih v demokratičnem življenju (London School of Economics, 2012).

[32]             Glej delovni dokument služb Komisije, ki spremlja to sporočilo.

[33]             V organizaciji španskega predsedstva.

[34]             Te štiri države, ki niso članice EU, so se odzvale vabilu k prostovoljni predložitvi nacionalnih poročil o mladih, ki ga je Komisija naslovila na države kandidatke za članstvo v EU in države Efte. Ločene prispevke so predložile tri jezikovne skupnosti Belgije.

[35]             Komisija namerava do konca leta 2012 predlagati priporočilo Sveta o smernicah za vzpostavitev jamstev za mlade, tj. programov, ki jih morajo države članice vzpostaviti, da bi vsem mladim zagotovile kakovostno ponudbo zaposlitev, nadaljevalno usposabljanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po izgubi zaposlitve (ali zaključenem formalnem izobraževanju).

[36]             130 000 delovnih praks v podjetjih v letu 2012 v drugih državah EU za univerzitetne študente in udeležence poklicnega izobraževanja.

[37]             Možnosti za 10 000 mladih v okviru Evropske prostovoljne službe.

[38]             Sklepi Sveta o spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih, UL C 169, 15.6.2012, str. 1–4.