POROČILO KOMISIJE

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v letu 2011

Predgovor

To poročilo, pripravljeno na podlagi člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[1], zajema leto 2011 in temelji na statističnih podatkih, ki so povzeti v Prilogi.

Navedeni podatki kažejo število prošenj in ne števila zahtevanih dokumentov. Dejansko se prošnje lahko nanašajo na posamezne dokumente ali na celotne spise o določenem postopku. Prošnje za dostop do dokumentov, predložene v času, ko so bili ti javno dostopni, niso vštete.

1.           Revizija Uredbe (ES) št. 1049/2001

1.1.        Evropska komisija je predložila dva ločena predloga za revizijo Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki se še proučujeta na medinstitucionalni ravni. Prvi predlog za prenovitev Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki ga je Komisija predložila 30. aprila 2008, uvaja vrsto bistvenih sprememb, ki pojasnjujejo razlago Uredbe. Drugi predlog je Komisija predložila 21. marca 2011 z namenom prilagoditve Uredbe (ES) št. 1049/2001 v skladu s formalnimi zahtevami Lizbonske pogodbe, in sicer z razširitvijo institucionalnega področja uporabe Uredbe na vse institucije, organe, telesa, urade in agencije Evropske unije, z nekaterimi omejitvami, ki veljajo za dokumente Sodišča Evropske unije, Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke.

1.2.        Evropski parlament je v prvi obravnavi 15. decembra 2011 sprejel stališče o obeh predlogih in predlagal 63 sprememb. Dansko predsedstvo Sveta je obravnavalo različne možnosti za nadaljevanje zakonodajnega procesa z namenom, da se doseže dogovor med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

2.           Registri in spletišča

2.1.        Leta 2011 je bilo v register dokumentov Komisije dodanih 19 956 novih dokumentov (glej priloženo razpredelnico).

2.2.        V skladu s členom 17(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001 mora Komisija v svojih letnih poročilih objaviti število dokumentov, ki so v njeni lasti in štejejo za „občutljive“ v smislu člena 9(1) Uredbe[2] ter zato niso bili evidentirani v registru. Javni register Komisije je ob koncu leta 2011 zajemal dokumente vrste COM, C, OJ, PV in SEC. V letu 2011 Komisija ni pripravila ali prejela nobenega občutljivega dokumenta, ki bi spadal v katero od teh kategorij.

2.3.        V spodnji razpredelnici so statistični podatki za leto 2011 o iskanju informacij na spletišču „Preglednost in dostop do dokumentov“, ki je na voljo na strežniku EUROPA.

|| Št. obiskovalcev || Št. poizvedb || Št. obiskanih strani

Skupaj || 41 408 || 46 191 || 425 434

Mesečno povprečje || 3 451 || 3 849 || 35 453

3.           Sodelovanje z drugimi institucijami, za katere velja Uredba

Medinstitucionalni odbor, ustanovljen na podlagi člena 15(2) Uredbe, se v letu 2011 ni sestal. Tri institucije (Evropski parlament, Svet in Komisija) so imele redne stike na upravni ravni, da bi zagotovile dosledno uporabo Uredbe.

4.           Analiza prošenj za dostop

4.1.        V letu 2011 je bil pritok prošenj za dostop na začetni stopnji razmeroma stabilen z zelo majhnim povečanjem števila prošenj (6 447 leta 2011 v primerjavi s 6 361 leta 2010) in s še manjšim zmanjšanjem števila odgovorov na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 (6 055 leta 2011 v primerjavi s 6 127 leta 2010).

4.2.        Na potrdilni stopnji se je število prejetih prošenj zmanjšalo za skoraj 9 % (165 novih potrdilnih prošenj leta 2011 v primerjavi s 181 leta 2010). Skupno število odgovorov na potrdilne prošnje je bilo skoraj enako številu prejetih prošenj (162 zaključenih primerov leta 2011 v primerjavi s 150 leta 2010). Med temi je bilo 144 odgovorov (89 %), ki so bili potrdilni sklepi o dostopu do dokumentov na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001. Njihovo število se je leta 2011 povečalo za 18 % v primerjavi z letom 2010, ko je bilo izdanih 122 takih sklepov.

4.3.        Leta 2011 je GD za obdavčenje in carinsko unijo prejel največ začetnih prošenj (7,80 %), le malo manj pa sta jih prejela GD za konkurenco (6,99 % začetnih prošenj) in GD za zdravje in varstvo potrošnikov (6,96 %). Omeniti je treba povečanje zanimanja v nedavno preoblikovanih sektorjih, ko so dva generalna direktorata zamenjali štirje novi: generalna direktorata za mobilnost in promet ter energetiko (prej GD za energetiko in promet) ter generalna direktorata za okolje in podnebno politiko (prej GD za okolje).

Čeprav je za zunanje odnose EU postala pristojna novoustanovljena Evropska služba za zunanje delovanje, to še ni razvidno iz statističnih podatkov Komisije za leto 2011, saj so njeni registri še vedno pokrivali večji del zadevnih prošenj na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001.

4.4.        Akademski krogi so znova dokazali, da so najbolj dejavna kategorija prosilcev, saj njihove prošnje predstavljajo 25,73 % vseh začetnih prošenj. Tako kot v prejšnjih letih so jim sledile odvetniške pisarne z 11,30 % in civilna družba (nevladne organizacije, interesne skupine) z 8,59 % skupnega števila prošenj. Za 34,78 % prošenj socialno-poklicni profil ni opredeljen.

4.5.        Geografska razčlenitev začetnih prošenj je bila podobna prejšnjim letom, rahlo pa se je povečal delež prošenj, ki izvirajo iz Belgije (21,42 %), ki še nikoli ni bil tako visok. Iz Italije in Nemčije je bilo predloženo skoraj enako število prošenj (12,37 % oz. 12,27 %). Za nobeno od drugih držav članic ni delež prošenj presegal 10 %, pri čemer je največje število prošenj izviralo iz držav članic z največ prebivalci, tj. Francije, Španije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Poljske. Deleži prošenj iz 12 „novih“ držav članic so bili še vedno nekoliko pod deleži prošenj, ki izhajajo iz „starih“ držav članic.

5.           Uveljavljanje izjem od pravice do dostopa

5.1.        Leta 2011 je bil delež prošenj, ki so bile v celoti zavrnjene že na prvi stopnji, skoraj enak deležu iz predhodnega leta (12,17 % leta 2011 v primerjavi z 12,47 % leta 2010). Popolno razkritje dokumentov je bilo odobreno v štirih od petih primerov (80,20 % v primerjavi z 82,16 % leta 2010), odstotek delno razkritih dokumentov pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti rahlo povečal in dosegel 7,63 % (v primerjavi s 5,37 % leta 2010).

5.2.        Število primerov, ko je Komisija po potrdilni prošnji spremenila stališče svojih služb in v celoti razkrila predhodno nedostopne dokumente, je ostalo razmeroma stabilno (14,58 % v primerjavi s 15,57 % leta 2010). Bilo pa je manj primerov, v katerih je bila zavrnitev v celoti potrjena, in znatno več primerov, ko je bil po potrdilni prošnji odobren širši dostop.

5.3.        Čeprav se je varstvo postopka odločanja Komisije (člen 4(3)) v primerjavi s predhodnim letom nekoliko manjkrat pojavljalo kot razlog za zavrnitev (25,73 % v primerjavi s 26,42 % leta 2010), zaseda prvo mesto na seznamu najpogosteje uveljavljenih izjem in je prehitelo sklicevanje na varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij (tretja alinea člena 4(2)), katerega delež se je v zadevnem letu zmanjšal za skoraj 5 % in dosegel 21,90 % primerov (v primerjavi s 26,63 leta 2010).

5.4.        Opaziti je pogostejše uveljavljanje razlogov, kot sta varstvo poslovnih interesov (16,83 % v primerjavi z 11,84 % leta 2010) in varstvo mednarodnih odnosov (12,02 % v primerjavi z 9,83 % leta 2010).

5.5.        Najpogosteje uveljavljeni razlog za potrditev zavrnitve dostopa je bil, kot že v prejšnjih letih, varstvo namena preiskav (32,68 % v primerjavi z 32 % leta 2010).

– Varstvo postopka odločanja Komisije se je uporabilo kot razlog za zavrnitev v 19,33 % primerov (popolnoma enako kot leta 2010), vendar je ta odstotek skupni rezultat povečanja števila primerov, ko je postopek odločanja še potekal (15,33 % v primerjavi z 11,33 % v predhodnem letu), in hkratnega zmanjšanja števila primerov v zvezi z mnenji za notranjo rabo, ko je bila odločitev že sprejeta (4 % v primerjavi z 8 % leta 2010).

– Bistveno povečanje je opaziti pri sklicevanju na varstvo zasebnosti in integritete posameznikov (20,67 % v primerjavi z 9,33 % leta 2010). Po drugi strani se je varstvo poslovnih interesov v primerjavi s predhodnimi leti nekoliko manj pogosto uporabilo kot razlog (14,10 % v primerjavi s 16,67 % leta 2010), še manjkrat pa se je sklicevalo na varstvo sodnih postopkov in pravnih nasvetov (1,33 % v primerjavi z 10 % v predhodnem letu).

6.           Pritožbe varuhu človekovih pravic

6.1.        Leta 2011 je varuh človekovih pravic zaključil 17 zadev, ki so se nanašale na pritožbe proti Komisiji zaradi njenega obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov:

1 zadeva, zaključena brez ugotovljenih nepravilnosti

1735/2010/MHZ ||

8 zadev, zaključenih s kritično oceno in/ali drugo utemeljitvijo

56/2007/PB || 3196/2007/(BEH)VL || 1633/2008/DK || 1294/2009/TN

271/2010/GG || 1403/2010/GG || 2073/2010/AN || 339/2011/AN

8 zadev, zaključenih brez nadaljevanja preiskave

715/2009/ANA || 1861/2009/(JF)AN || 1051/2010/BEH || 1109/2010/VL

1577/2010/GG || 1581/2010/(FS)GG || 2609/2010/BEH || 2691/2010/(VL)GG

6.2.        Med letom je varuh človekovih pravic začel 10 novih preiskav, v katerih je bil dostop do dokumentov glavni del pritožbe ali vsaj njen manjši del. To je precej manj kot leta 2010, ko je bilo začetih 22 preiskav.

7.           Pregled sodne prakse

Tako kot v prejšnjih letih je tudi leta 2011 nastala nova pomembna sodna praksa[3].

7.1.        Sodišče je izreklo pomembno sodbo o pritožbi v zadevi My Travel[4]. Sodišče je okrepilo dokazno breme pri sklicevanju na izjeme, namenjene varstvu postopka odločanja in pravnih nasvetov v zvezi z notranjimi dokumenti o nezakonodajnih zadevah, ko je bila odločitev že sprejeta.

7.2.        Splošno sodišče je izreklo šest sodb v zvezi s pravico do dostopa do dokumenta:

T-362/08, IFAW proti Komisiji, sodba z dne 13.1.2011 || T-250/08, Batchelor proti Komisiji, sodba z dne 24.5.2011 || Združeni zadevi T-109/05 in T-444/05, Navigazione Libera del Golfo proti Komisiji, sodba z dne 24.5.2011

T-161/04, V. Jordana proti Komisiji, sodba z dne 7.7.2011 || T-29/08, LPN proti Komisiji, sodba z dne 9.9.2011 || T-437/08, CDC proti Komisiji, sodba z dne 15.12.2011

V sodbah Batchelor in IFAW II je Splošno sodišče podalo pomembna pojasnila v zvezi z ocenjevanjem nasprotovanja držav članic glede razkritja njihovih dokumentov, ki so shranjeni pri Komisiji.

V sodbi Navigazione Libera del Golfo je Splošno sodišče razveljavilo sklep Komisije, ki je bil sprejet pred izrekom sodbe Splošnega sodišča v zadevi Švedska proti Komisiji (IFAW I) in v kateri se je kot razlog za zavrnitev razkritja dokumenta, ki je izviral iz navedene države članice, uporabilo nasprotovanje države članice, ne da bi bili navedeni dodatni razlogi.

Splošno sodišče je v sodbi v zadevi Jordana pojasnilo, da člen 4(1)(b) Uredbe vsebuje nedeljivo določbo, ki nalaga, da je treba vsakršno morebitno ogrožanje zasebnosti ali integritete posameznika preučiti in oceniti v skladu z zakonodajo EU o varstvu osebnih podatkov, in zlasti z Uredbo (ES) št. 45/2001.

V zadevi LPN je Splošno sodišče potrdilo obstoj splošne domneve, da razkritje dokumentov v postopkih za ugotavljanje kršitev načeloma ogroža varstvo namena preiskav, če ti postopki še potekajo.

Nazadnje je Splošno sodišče s sodbo v zadevi CDC razsodilo, da se pri zavrnitvi dostopa do seznama dokumentov ni mogoče sklicevati na varstvo namena preiskav.

Omeniti je treba še tri dodatne zadeve, ki so bile odstranjene iz registra, ker je tožnik odstopil od tožbe:

T-88/11, BIA Separations proti Komisiji || T-14/11, Timab Industries in CFPR proti Komisiji || T-399/07, Basell Polyolefine proti Komisiji

7.3.        Sodišče se je odločilo, da ne bo razsojalo v petih zadevah, in je zato zahtevalo njihovo odstranitev iz registra:

T-411/09, Terezakis proti Komisiji || T-291/10, A. Martin proti Komisiji || T-395/10, Stichting Corporate Europe Observatory proti Komisiji

T-120/10, ClientEarth in drugi proti Komisiji || T-449/10, ClientEarth in drugi proti Komisiji ||

7.4.        Leta 2010 je bilo začetih 15 novih zadev proti sklepom Komisije, izdanih na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001:

T-603/11, Ecologistas en Acción-CODA proti Komisiji || T-545/11, Stichting Greenpeace Nederland in PAN Europe proti Komisiji || T-534/11, Schenker proti Komisiji

T-516/11, MasterCard in drugi proti Komisiji || T-480/11, Technion - Israel Institute of Technology in Technion Research & Development proti Komisiji || T-362/11, Stichting Greenpeace Nederland in PAN Europe proti Komisiji

T-341/11, Ecologistas en Acción-CODA proti Komisiji || T-330/11, MasterCard in drugi proti Komisiji || T-278/11, ClientEarth in drugi proti Komisiji

T-211/11, Timab Industries in CFPR proti Komisiji || T-111/11, ClientEarth proti Komisiji || T-93/11, Stichting Corporate Europe Observatory proti Komisiji

T-14/11, Timab Industries in CFPR proti Komisiji || T-88/11, BIA Separations proti Komisiji || T-447/11 Catinis proti Komisiji

7.5.        Prav tako so bile pri Sodišču vložene tri nove pritožbe zoper odredbe/sodbe Splošnega sodišča.

C-208/11P Internationaler Hilfsfonds proti Komisiji || C-554/11 P Internationaler Hilfsfonds proti Komisiji || C-135/11 P IFAW Internationaler Tierschutz-Fonds proti Komisiji

8.           Sklepne ugotovitve

Po devetih letih stalnega naraščanja števila prošenj Komisiji za dostop do dokumentov je to v letih 2010 in 2011 ostalo na isti ravni. Komisija je s skoraj 6 500 prošnjami na leto obravnavala daleč največje število vseh prošenj za dostop, poslanih institucijam in organom Evropske unije.

Umiritev obsega prošenj mogoče kaže na to, da je pravica dostopa do dokumentov dosegla pomembno raven javnega priznanja med evropskimi državljani, civilno družbo in gospodarskimi subjekti. V duhu Lizbonske pogodbe taka ozaveščenost utira pot okrepljeni javni razpravi in tesnejšemu sodelovanju javnosti pri oblikovanju evropskih politik.

Po drugi strani pa se je potreba po vlaganju prošenj za dostop do dokumentov verjetno zmanjšala, ker je Komisija vse bolj proaktivno razkrivala dokumente in informacije prek javnih registrov in spletišč.

V veliki meri je bila dosežena aktivna preglednost zakonodajnih dejavnosti. Znatno število prošenj za dostop in skoraj vse potrdilne prošnje se nanašajo na dejavnosti Komisije na področju nadzora uporabe prava EU. Te prošnje je treba obravnavati sočasno z zadevnimi preiskavami. V takih primerih mora Komisija poskrbeti za pravo ravnovesje med zagotavljanjem preglednosti svojih dejavnosti in varstvo drugih pravic, ki so zagotovljene z zakonodajo EU in sodno prakso evropskih sodišč.

PRILOGA

Statistični podatki o uporabi Uredbe (ES) št. 1049/2001

1.           Število dokumentov, vpisanih v register

|| COM || C || OJ || PV || SEC || Skupaj

2011 || 2 414 || 14 025 || 131 || 93 || 3 293 || 19 956

Začetne prošnje

2.           Prejete in obdelane prošnje

|| 2009 || 2010 || 2011

Prejete prošnje || 5 401 || 6 361 || 6 477

Odgovori[5] [6] || 6 636 || 7 148 || 7 075

Odgovori na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 || 5 055 || 6 127 || 6 055

3.           Rezultat

            || 2009 || 2010 || 2011

Št. || % || Št. || % || Št. || %

Odobren dostop || 4 258 || 84,23 || 5 034 || 82,16 || 4 856 || 80,20

Zavrnjen dostop || 5 89 || 11,65 || 764 || 12,47 || 737 || 12,18

Delni dostop || 208 || 4,11 || 329 || 5,37 || 462 || 7,62

Skupaj || 5 055 || 100 || 6 127 || 100 || 6 055 || 100

Potrdilne prošnje

4.           Prejete in obdelane prošnje

|| 2009 || 2010 || 2011

Prejete prošnje || 140 || 181 || 165

Odgovori na prošnje || 134 || 152 || 162

Odločitve o pritrdilnih prošnjah na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 || 120 || 122 || 144

5.           Rezultat

|| 2009 || 2010 || 2011

Št. || % || Št. || % || Št. || %

Potrditev || 27 || 22,50 || 61 || 50 || 61 || 42,36

Delna sprememba stališča || 33 || 27,50 || 42 || 34,43 || 62 || 43,05

Popolna sprememba stališča || 60 || 50 || 19 || 15,57 || 21 || 14,58

skupaj || 120 || 100 || 122 || 100 || 144 || 100

(1) Razčlenitev zavrnitev po vrstah uveljavljenih izjem (v %)

6.           Začetne prošnje

|| 2009 || 2010 || 2011

4(1)(a), prva alinea – varstvo javne varnosti || 1,36 || 1,94 || 2,40

4(1)(a), druga alinea – varstvo obrambnih in vojaških zadev || 0,54 || 0,14 || 0,39

4(1)(a), tretja alinea – varstvo mednarodnih odnosov || 8,17 || 9,83 || 12,02

4(1)(a), četrta alinea – varstvo finančne, denarne ali gospodarske politike || 2,09 || 2,15 || 1,88

4(1)(b) – varstvo zasebnosti in integritete posameznika || 6,99 || 9,76 || 8,90

4(2), prva alinea – varstvo poslovnih interesov || 13,99 || 11,84 || 16,83

4(2) druga alinea – varstvo sodnih postopkov in pravnih nasvetov || 9,81 || 7,32 || 6,76

4(2), tretja alinea – varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij || 27,61 || 26,63 || 21,90

4(3), prvi pododstavek – postopek odločanja, zadeva, o kateri še ni odločitve || 17,80 || 16,80 || 17,15

4(3), drugi pododstavek – postopek odločanja, odločitev že sprejeta: mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj || 7,81 || 9,62 || 8,58

4(5) – zavrnitev na podlagi prošnje države članice / tretje osebe skupaj || 3,81 || 3,94 || 3,18

Skupaj || 100 || 100 || 100

7.           Potrdilne prošnje

|| 2009 || 2010 || 2011

4(1)(a), prva alinea – varstvo javne varnosti || 2,55 || 2,67 || 1,33

4(1)(a), druga alinea – varstvo obrambnih in vojaških zadev || 0 || 0 || 2,00

4(1)(a), tretja alinea – varstvo mednarodnih odnosov || 4,38 || 6,67 || 4,67

4(1)(a), četrta alinea – varstvo finančne, denarne ali gospodarske politike || 3,28 || 3,33 || 3,34

4(1)(b) – varstvo zasebnosti in integritete posameznika || 14,23 || 9,33 || 20,67

4(2), prva alinea – varstvo poslovnih interesov || 17,52 || 16,67 || 14,66

4(2), druga alinea – varstvo sodnih postopkov in pravnih nasvetov || 5,47 || 10 || 1,33

4(2), tretja alinea – varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij || 25,91 || 32 || 32,68

4(3), prvi pododstavek – postopek odločanja, zadeva, o kateri še ni odločitve || 12,77 || 11,33 || 15,33

4(3), drugi pododstavek – postopek odločanja, odločitev že sprejeta: mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj || 13,87 || 8 || 4,00

4(5) – zavrnitev na podlagi prošnje države članice || - || - || -

Skupaj || 100 || 100 || 100

Razčlenitev prošenj

8.           Po socialno-poklicnih kategorijah prosilcev (v %)

|| 2009 || 2010 || 2011

Akademski krogi || 21,29 || 23,24 || 25,73

Odvetniki || 10,24 || 10,69 || 11,30

Civilna družba (interesne skupine, podjetja, nevladne organizacije itd.) || 9,85 || 8,18 || 8,59

Javni organi (brez institucij EU) || 7,33 || 13,56 || 8,20

Druge institucije EU || 3,77 || 8,32 || 8,15

Novinarji || 2,02 || 3,35 || 3,25

Ni navedeno || 45,5 || 32,68 || 34,78

Skupaj || 100 || 100 || 100

9.           Po geografskem izvoru prošenj (v %)

|| 2009 || 2010 || 2011

Belgija || 18,26 || 17,95 || 21,42

Italija || 7,18 || 8,85 || 12,37

Nemčija || 16,61 || 16,62 || 12,27

Francija || 8,01 || 9,05 || 8,90

Združeno kraljestvo || 6,23 || 7,24 || 8,59

Španija || 6,27 || 6,86 || 7,16

Nizozemska || 5,45 || 4,43 || 4,18

Poljska || 2,86 || 2,76 || 2,68

Luksemburg || 1,71 || 1,99 || 2,12

Danska || 1,63 || 2,02 || 2,11

Švedska || 2,13 || 2,18 || 1,81

Finska || 0,78 || 0,81 || 1,57

Avstrija || 1,98 || 2,08 || 1,38

Portugalska || 1,61 || 1,16 || 1,15

Grčija || 1,06 || 1,22 || 1,10

Irska || 0,72 || 1,49 || 1,02

Madžarska || 0,70 || 0,89 || 0,96

Češka || 1,11 || 4,23 || 0,93

Bolgarija || 0,56 || 0,69 || 0,93

Romunija || 0,93 || 1,11 || 0,87

Slovaška || 0,50 || 0,56 || 0,56

Litva || 0,35 || 0,31 || 0,42

Slovenija || 0,39 || 0,52 || 0,31

Ciper || 0,20 || 0,20 || 0,25

Estonija || 0,17 || 0,09 || 0,19

Latvija || 0,06 || 0,13 || 0,15

Malta || 0,30 || 0,22 || 0,12

Evropske države, ki niso članice EU || 0,83 || 0,50 || 0,40

Severna Amerika || 0,37 || 0,11 || 0,23

Avstralija in Nova Zelandija || 0,07 || 0,09 || 0,03

Afrika || 0,20 || 0,05 || 0,02

Južna Amerika || 0,09 || 0,05 || 0,02

Azija || 0,19 || 0,04 || 0,06

Ni navedeno || 10,57 || 3,49 || 3,73

Skupaj || 100 || 100 || 100

10.         Po interesnih področjih (v %)

Generalni direktorat / služba || 2009 || 2010 || 2011

SG – generalni sekretariat || 10,10 || 11,64 || 10,12

TAXUD – obdavčenje in carinska unija || 6,20 || 5,30 || 7,80

COMP – konkurenca || 7,03 || 9,07 || 6,99

SANCO – zdravje in potrošniki || 4,69 || 5,44 || 6,96

ENV – okolje[7] || 8,37 || 4,86 || 6,37

ENER – energetika || - || 2,91 || 5,86

MARKT – notranji trg in storitve || 7,27 || 6,14 || 5,72

ENTR – podjetništvo in industrija || 4,55 || 4,48 || 4,84

HOME – notranje zadeve || - || 1,63 || 4,74

TRADE – trgovina || 2,08 || 3,06 || 3,47

DEVCO – razvoj in sodelovanje – EuropeAid (prej DEV + AIDCO) || 2,75 || 2,77 || 3,30

MOVE – mobilnost in promet || - || 3,13 || 3,02

SJ – pravna služba || 1,80 || 2,68 || 2,76

AGRI – kmetijstvo in razvoj podeželja || 4,07 || 3,15 || 2,62

JUST – pravosodje (prej JLS) [8] || 7,74 || 6,75 || 2,54

RELEX – zunanji odnosi[9] || 2,25 || 3,29 || 2,39

HR – človeški viri in varnost + OIB + OIL – urada za infrastrukturo in logistiko v Bruslju in Luxembourgu + PMO – Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic || 3,15 || 2,29 || 2,34

REGIO – regionalna politika || 3,67 || 3,06 || 2,29

CLIMA – podnebna politika || - || 1,21 || 2,22

INFSO – informacijska družba || 2,29 || 1,79 || 1,98

EMPL – zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje || 3,28 || 2,74 || 1,64

ECFIN – gospodarske in finančne zadeve || 1,87 || 2,32 || 1,57

RTD – raziskave in inovacije + JRC – Skupno raziskovalno središče || 1,74 || 1,82 || 1,27

COMM – komuniciranje || 0,41 || 0,74 || 1,26

EAC – izobraževanje in kultura || 1,44 || 1,13 || 1,05

ELARG – širitev || 1,74 || 1,47 || 1,04

BUDG – proračun || 1,07 || 1,24 || 1,02

MARE – pomorske zadeve in ribištvo || 0,79 || 0,66 || 0,95

OP – Urad za publikacije || 0,19 || 0,19 || 0,37

ECHO – humanitarna pomoč in civilna zaščita || 0,24 || 0,28 || 0,33

OLAF – Evropski urad za boj proti goljufijam || 0,24 || 0,27 || 0,25

EPSO – Evropski urad za izbor osebja || 0,26 || 0,14 || 0,23

ESTAT – Eurostat || 0,11 || 0,31 || 0,20

DGT – prevajanje || 0,13 || 0,36 || 0,14

CAB – kabineti komisarjev || 0,30 || 0,28 || 0,11

BEPA – Urad svetovalcev za evropsko politiko || 0,06 || 0,03 || 0,11

DIGIT – informatika || 0,07 || 0,09 || 0,09

IAS – notranja revizija || 0,02 || 0,09 || 0,05

SCIC – Skupna služba za tolmačenje in konference || 0,02 || 0,08 || 0,00

TREN[10] || 8,02 || 1,10 || -

Skupaj || 100 || 100 || 100

[1]               UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[2]               „Dokumenti občutljive narave so dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali njihovih agencij, iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij in so označeni s ‚TRÈS SECRET/TOP SECRET‘, ‚SECRET‘ ali ‚CONFIDENTIEL‘ v skladu s predpisi institucije, ki ščitijo bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, zajetih v členu 4(1)(a), zlasti javne varnosti, obrambe in vojaških zadev.“ (člen 9(1)).

[3]               Podrobne informacije o teh zadevah so na voljo na naslovu http://curia.europa.eu/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=sl.

[4]               Zadeva C-506/08 P, Švedska proti MyTravel in Komisiji, z dne 21.7.2011.

[5]               Ena prošnja se lahko nanaša na več dokumentov, zato se lahko nanjo da več odgovorov.

[6]               Pod „Odgovori“ so vključeni odgovori, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001, na primer odgovori na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001.

[7]               GD ENV se je v letu 2010 razdelil na GD ENV in GD CLIMA.

[8]               GD JLS se je v letu 2010 razdelil na GD JUST in GD HOME.

[9]               Večino dejavnosti GD RELEX je s 1. januarjem 2011 prevzela Evropska služba za zunanje delovanje.

[10]             GD TREN se je v letu 2010 razdelil na GD ENER in GD MOVE.